552 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Zadnji veliki oddelek vsebuje 15 kraj{ih poglavij: pode‘elske naselbine, poljska razdelitev, gnojenje,
pridelava polj{~in, oblike shramb, sadje zelenjava in vrtnarstvo, ‘ivinoreja, hlevi, kmetijska orodja,
uporaba kmetijskih surovin, lov in ribolov, gojitev ~ebel, pridobivanje soli, jedi in pija~e, ‘rtvene ‘ivali
in jedila. Tradicionalno gospodarjenje in prizadevanje tudi {e v tem tiso~letju po mnenju tedanjih ljudi
ni zadostovalo za kontinuirane pridelovalne in rejske uspehe pri gojenih rastlinah in doma~ih ‘ivalih.
Za to je bila potrebna podpora vi{jih sil, od katerih je bilo potrebno z ‘rtvenimi darovi pridobiti
naklonjenost in dobrohotnost. To je bil bolj ali manj trajen obi~aj, ki so ga opravljali v najrazli~nej{ih
oblikah.
Jo‘e Ma~ek
Madeleine Albright, Madam Secretary. A Memoir. New York : Miramax Books, 2003.
562 strani.
Knjiga Madeleine Albright, nekdanje ameri{ke ambasadorke pri OZN in dr‘avne sekretarke v dru-
gi Clintonovi administraciji, predstavlja na eni strani njeno biografijo, na drugi pa dokument ~asa,
mimo katerega ne bodo mogli pisci svetovne zgodovine, {e posebej za obdobje druge Clintonove admi-
nistracije (1997–2001).
Knjiga je razdeljena na {tiri dele. V prvem delu z naslovom »Od Madlenke do Madelaine Albright« je
predstavljena pot h~erke ~e{koslova{kega diplomata Josefa Körbela. Ta je bil leta 1935 imenovan za
tiskovnega ata{eja ~e{koslova{kega poslani{tva v Beogradu, nato pa se decembra 1938 vrnil v Prago. Ko
so Nemci marca 1939 okupirali Prago, je dru‘ina Körbel (skupaj z drugimi ~lani tedanje ~e{koslova{ke
vlade) pobegnila v London, kjer je ostala vse do maja 1945. Nato so se Körbelovi vrnili v Prago. Septem-
bra 1945 je bil Madlenkin o~e imenovan za ambasadorja v Jugoslaviji ter Albaniji, kjer je ostal vse do leta
1948. @e septembra 1947 so star{i Madlenko poslali na {olanje v zasebno {olo v [vico. V prvih dneh
februarja 1948 je bil Josef Körbel kot predstavnik ^e{koslova{ke imenovan v komisijo Zdru‘enih naro-
dov za Ka{mirsko vpra{anje. Le nekaj tednov za tem je pri{lo na ^e{koslova{kem do prevzema oblasti s
strani komunistov in preden ga je nova ~e{koslova{ka komunisti~ne oblast odpoklicala s polo‘aja ~lana
komisije za Ka{mirsko vpra{anje, se je skupaj z dru‘ino preselil v ZDA. Potem ko je vsa dru‘ina dobila od
ameri{ki oblasti politi~no zato~i{~e, se je preselila v Denver v Koloradu, kjer se je Madlenkin o~e zaposlil
kot profesor politi~nih ved. Knjiga nato prikazuje ‘ivljenje Körbelove dru‘ine v ZDA, nato pa {tudijska
leta Madlenke na Wellesley Collegeu. Po tem, ko je Madlenka avgusta 1957 dobila ameri{ko dr‘avljan-
stvo, se je julija 1959 poro~ila z Joem Albrightom, sinom enega od lastnikov ve~ ~asopisnih hi{.
Nato avtorica predstavi leta, ki jih je pre‘ivela v ~asu {tudija v New Yorku, kjer je pripravljala
doktorat politi~nih znanosti na tamkaj{nji Kolumbijski univerzi, in leta (1978–1981), ko je v Carterjevi
administraciji delala za tedanjega Carterjevega svetovalca za dr‘avno varnost, Zbigniewa Brzezinske-
ga. V knjigi je tudi predstavljena lo~itev zakoncev Albright. Po lo~itvi se je zaposlila na Univerzi George-
town, kjer je pou~evala politi~ne vede s posebnim ozirom na vzhodno Evropo. V letih 1989–1991 je
pozorno sledila dogodkom v Pragi (»‘ametni revoluciji«).
Po izvolitvi Billa Clintona za predsednika ZDA je postala ameri{ka ambasadorka pri OZN, s tem pa
tudi ~lanica Clintonove administracije. S tega polo‘aja je zagovarjala odlo~nej{i nastop ZDA v jugoslo-
vanski krizi in tr{i pristop do Srbov, {e zlasti po srbskih napadih na tako imenovana varnostna obmo~ja
Zdru‘enih narodov v Bosni in Hercegovini. Odlo~nej{i nastop ZDA je zagovarjala tudi na drugih sve-
tovnih kriznih ‘ari{~ih. Zanimivo je, da naj bi – glede na to kar je Albrightova objavila v svojih spomi-
nih – pri prvi {iritvi NATA (leta 1997) bile kandidatke za pristop k tej voja{ki zvezi poleg ^e{ke,
Poljske in Mad‘arske, ki so bile tedaj dejansko sprejete, {e Slova{ka in Romunija. Na drugi strani pa naj
Slovenija tedaj ne bi bila v igri za sprejem, saj jo Albrightova omenja skupaj z Baltskimi dr‘avami.
Po nastopu slu‘be dr‘avne sekretarke se je ukvarjala z vsemi svetovnimi ‘ari{~i. Iz tega obdobja so
zanimivi zlasti njeni vtisi s pogovorov z njenim ruskim kolegom Primakovom, pa tudi z vsemi drugimi
pomembnimi voditelji tega ~asa. Na zanimiv na~in je opisan tudi njen obisk Severne Koreje. Skupaj z ‘eno
predsednika Clintona, Hillary, je ZDA predstavljala tudi na konferenci o ‘enskih pravicah v Pekingu …

553 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Leta 1997 je Albrightova ugotovila, da so njeni stari star{i bili Judje in da so jih nacisti pobili v
koncentracijskem tabori{~u.
Albrightova v svoji knjigi opisuje tudi dogodke, ki so privedli do podpisa daytonskega sporazuma,
ki je kon~al vojno v Bosni in Hercegovini, ni pa dokon~no re{il jugoslovanske krize: {e vedno je ostalo
nere{eno kosovsko vpra{anje. Albrightova nato opi{e vzdu{je v Beli hi{i v ~asu pred napadom na Zvez-
no republiko Jugoslavijo, njeni spomini pa se kon~ajo s poskusom Clintona, da bi prispeval k re{itvi
bli‘njevzhodnega zapleta, pri ~emer je sodelovala tudi Albrightova. Zelo zadr‘ano opisuje tudi razmere
v Beli hi{i ob procesu poskusa odstavitve predsednika Clintona zaradi afere z Monico Levinsky.
Skupaj s spomini Billa Clintona, Hillary Clinton in Richarda Holbrooka prispeva tudi ta knjiga k
razjasnitvi notranje- in zunanjepoliti~nih vpra{anj zgodovine ZDA v zadnjem desetletju 20. stoletja.
Matja‘ Klemen~i~
Problemi Sjevernog Jadrana. Zagreb, Rijeka : Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod
za povjesne i dru{tvene znanosti u Rijeci i Podru~na jedinica u Puli, 2003. 314 strani. (Svezak ; 8)
Kot ‘e nekaj prej{njih zvezkov te publikacije velja slovenski zgodovinarski srenji predstaviti tudi
8. zvezek. Slaven Berto{a objavlja izvirni znanstveni prispevek Dru{tvena povijest Istre: O konju{arima,
kuharima, majordomima, nadglednicima, slugama i sobarima u gradu Puli od XVII. do XIX. stolje~a
(str. 7-28). O tej skupini vi{jih in ni‘jih slu‘abnikov je na voljo zelo malo podatkov. Zato je toliko bolj
dragoceno, da je pisec za obravnavano obdobje analiziral mati~ne knjige mesta Pulja. Drugi na{teti
izrazi so razumljivi sami po sebi, nadglednici pa so bili nadzorniki pri delu na kmetijskih posestvih,
nekaki valpti, majordomi pa upravniki teh posestev v lasti vi{jih dru‘benih plasti. Ta skupina podrejenih
oseb je bila zelo {tevilna in je veliko prispevala k dru‘benemu ‘ivljenju Pulja, najbolj znamenitega
ju‘noistrskega sredi{~a. Te osebe so bile zlasti Italijani, ki so izvirali predvsem iz Benetk in mest bene{ke
Terraferme, bili pa so tudi doma~ini iz okolice Pulja ali bolj oddaljenih krajev, iz Kvarnerja, obmo~ja
Reke in iz »slovenskih zemalja«.
Alojz [tokovi} je prispeval razpravo Bi~evala~ki obi~aji u ka{telu Svetvin~enat nakon usko~kog
rata 1615-1617. (Prilog promi{ljanju socialno religioznih pokreta u Istri tijekom XVII. Stolje}a)
(str. 29–63). Stanje na istrskem polotoku je bilo krizno ‘e ve~ stoletij, »usko~ka vojna [usko~ki rat]
1615-1617« pa je bila krona vseh nesre~. Iz te krize so posku{ali najti izhod z bi~arsko iniciativo na
velikem gospostvu Svetvin~enat – specifi~nem projektu duhovno-socialnega anga‘iranja, pri katerem
so sodelovale cerkvene in civilne oblasti, najbr‘ tudi lastniki gospostva Grimaniji. V to gibanje je takoj
pristopilo 75 ljudi, kar je veliko v primerjavi s 500, kolikor je bilo vseh. Bi~arji so v no~nih procesijah
bosi in oble~eni le v halje iskali bo‘jo pomo~. To naj bi bila odkupnina Vsemogo~nemu za vse ~love{ke
grehe. V taki zagretosti ni bilo mogo~e imeti pod nadzorom kolektivne psihoze. V teh razmerah
je coram publico bila se‘gana priseljenka, doma iz Zadra. V razpravi je prikazano tema~no obdobje
istrske preteklosti.
Miroslav Berto{a je napisal kratek znanstveni prispevek Prijepori oko lije~ni~ke »condotte« u Ro-
vinju (Primjeri iz XVII.–XVIII. stolje}a) (str. 65–71). Sestavek temelji na gradivu arhiva v Benetkah.
Rovinj je kot bogato mesto lahko imelo v svojem sestavu tri zdravnike (dva zdravnika splo{ne prakse in
kirurga). Z njimi je mestni svet sklepal pogodbe (condotte), v katerih so bili zajeti predpisi, ki naj bi
onemogo~ali zlorabe, nezakonite privilegije, nepotizem in zanemarjanje zdravni{kih dol‘nosti. Bili so
torej pogodbeni zdravniki. Posebno sporno je bilo dolo~ilo ob~inskega statuta, da se za zdravnika ne
sme izbrati rojen Rovinj~an. Leta 1704 je bil dose‘en sporazum, da lahko za mesto zdravnika konkuri-
rajo poleg tujcev tudi doma~ini, le da se morajo prijaviti na razpis, obelodaniti svoja spri~evala in
dokaze o opravljeni praksi. Kandidata so izbrali z balotiranjem.
Tudi s slovenskega stali{~a je zelo zanimiva razprava Stipana Trogrli}a, Pore~ko – pulska biskupija u
vrijemu biskupa Ivana Flappa (1885–1912) (str.73–106). V ~lanku so analizirane dru‘bene, cerkvene in
verske razmere v omenjeni {kofiji, ko je bil njen ordinarij Ivan Flapp. Ta je postal {kof za »slavenskim
nacionalistom« Jurjem Dobrilo in »umjerenom slavenofilom« Ivanom Glavino. Flapp je bil po rodu Ita-