Zahifala. Vsem, ki ste se ine spoininjaii in izrazili ob moji rojstveni šestdesetletnici svoje čestitke — ustno ali pismeno — izrekaan svojo presrčno zalivalo. Iz vseh krajev naše lepe doraovne mi je došlo nepričakovano mnogo srčnih čestitk. Pa tudi sosedje lirvatje in bratje Cehi so se sponiinjali tega mojega šestdesetletnega slavja1. Ne domišljujem si, da veljajo došle rai laskave čestitke moji osebi. Ne, oseba ne pride v poštev. Delu, ki sem ga izvrševal in se ga oklepal z ljubeznijo v družbi svojih prijateljev in tovarišev, prožetih od značajne stanovske zavednosti, so namenjene vse te čestitke. In po poti, po^suti z delom za stan in šolstvo, ki sem hodil po njej do svojega šestdesetega leta, pojdem naprej — do groba. Sicer mi moj bivši vodja in prijatelj M. Z. piše: »/VLarljivost svojo pa bodeš zanaprej vže moral malo c_ne__ti, ker sicer bi znalo trpeti Tvoje zdravje«. Ima prav izkušeni • mož. Miajši moj prijatelj in tovariš ii. G. mi. pa piše: »Za počitek boi pa časai dovelj, kadar omahnerno v grob«. Trdi tudi prav navdušeni prijatelj. Poiagoina se bom za čestitke vsakemu še posebej zahvalil pismeno. Na tem mestu pa zrekam svojo topio zahvalo za laskaiva pnznanja uredništvu »Učiteljskega lovarisa« in »Slovenskega Naroda«, uredništvu uradne »Laibacher Zeitung« in »Zvončka«. »Edinosti«, »Popotnikovemu& uredniku in nekaterim hrvatskim in češkiin listoni, ki so se s prijaznimi besedami in članki spominjali: tega mojega šestdesetletnega slavja. Enako toplo in iz istega vzroka se zahvaljujein tudi klubu narodnonaprednih občinskih svetovalceiv ljubljanskih, Predsedstvu Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, klubu Hrvatskih književnikov v Osjeku, odboru Učiteljskegia društva za Postojnski šolski okraj, odboru Slovenske Solske Matice in upravništvu »Učiteljskega Tovariša«. Ne bo odveč in naši s-tvari pa gotovo v korist, če par poslanih mi pisem objavim. Klub narodnonaprednih občinskih svetovalcev ljubljanskih mi piše: Velecenjeni prijatelj in tovariš! Dowli, da Ti v imenu kluba narodnonaprednih občinsklh svetovalcev, kakor tudi v lastnem siporočam ob priliki Tvoje šestdesetletnice naijiskrenejše čestitke. Poleg vsega drugega vzornega narodnega in stanovskega delovanjai, katero sta po zaslugi ocenilai »Učiteljski Tovariš« in »Slovenski Narod«, spominjati se moramo danes hvaležno tudi Tvojega dvajsetletnega sodelovanja prl mestnl občini, ki je rodilo obllo bliaigodejnega sadu. Vsi bivši in sedanji tovariši so spoznali Tvoj kremen - značaj, Tvoje globoko stanovsko znanje in Tvojo vzorno in požrtvovalno marljivost. Zategadelj pridružujemo se danes tudi mi Tvojim številnim čestilceni z iskreno željo, dai nam ostaneš zvest še dolgo vrsto let. Bog Te živi! Za klub narodno - naprednih občinskih svetovalcev načelnik: dr. K. Triller. Prijatelj E. Gangl rai piše: Dragi prijatelj! V »Učit. Tovarišu« sem Ti k Tvoji rojstveni, šestdesetletnici čestital kot urednik, danes pa Ti želim kot prijatelj k Tvojemu rojstvenemu jubileju vsega dobrega v zvrhani meri — Tebi in Tvojim dragim! Z vso ljubeznijo si se okiepal svojega stanu in našega šolstva, in siaiino ta ljubezen je mogla roditi toliko lepih sadov, zakaj vsako dejanje brez Ijubezni je mrtvo in ima kvečjemu le hipnt uspehe. Kar je pa Tvoja ljubezen, gojena od značajne stianovske zavednosti rodila, to ostane do konca dni! Veseli me, da sem bil v mnogoterein slučaju Tvoj sotrudnik, zlasti mi je milo, da sem iz Tvojih rok prejel »U. T._, nadaliujoč zapcčeto delo, ki je v ugledu in veljavi visoko dvignilo naš stan. Kje in kaj bi bili brez svojega glasila?! Tvoje do-goletno delo-, venčano že sedaj s prelepimi uspehi, pa bo rodilo bogate sadove šele _.anamcem, ki bodo uverjeni, da si gledal ved.no v bodočnost ter imel pred očmi našo skupnost in veličino stanu in šolstva. Iz teh d\reh pravirov kulture se rodi našemu narodu in domovini sijajna dobiai sainozavesti, moči,, velikosti in blaginje — kakor jo hoče našemu stanu in šolstvu zagotoviti Tvoje delo in delo vseh onih, ki hodijo s Tebo. isto pot pravega narodnega učiteija! Vem, da bočeš delati v istem sinislu in pravcu vse dotlej, dokler ne bodo izčrpane vse moči. Kadar se pa to zgodi, ne bo žalostne inisli v srcu, da ni nikogar, ki bi ne nadaljeviail dela. Saj je delo vzgojilo inlade in mlajše sile, ki jih je prešiniio spoznanje! In to je tolažba in ponos obenerri. Jaz pa želini, dii bi se doigo mogel deiati ob uresuičenju vseh načrtov, ki drže v lepšo bodočnost! Za počitek bo časa dovelj, kadar omahnemo v grob. V spomin na Tvm iubilej. prilagani svojo sliko izza dni pred vo-jno. Sprejmi čestitke tudi od moje rodovine ter Ti in Tvoja rodovina od nas vseli iskrene pozdrave! Tvoj E. G a n g i. Upravnik »Učit. Tovariša«, prijatelj F r. Marolt piše: Predragi tovarišl Jutrajšnji dan ni le Tvoj praznik, ainpak je slavnostni dan vsega dobro in odkritosrčno mislečega učiteljstva. Saj so le redki slučaji, da kdo iz našega stanu obhaja čil po telesu in še eilejši po duhu šestdesetletnico, ki jo praznuješ jutri Ti! Tvoje vrlo, neumorno delovanje na šolskem in literarnem polju ni le Tebi v čast in slavo, ampak po Tvojem delu siava vsega> slovenskega ueiteljstva. Kot tačasni upravnik našega stanavskega lista, ki si mu bil pred Ieti spreten urednik in si mu dosledno najboljši s-otrudnik, se Te še posebno spominjani. Klainjani se v neprestanem stanovskein delu osivelemu niožu, želeč, naj bi Te Vsemogočni ohranil zdravega in čvrstega do skrajnih poznih let! S presrčnim pozdravom vedno Ti vdani in hvaležni tovariš F r a n M a r o 11. Moj veleziaslužni in spoštovani bivši vodja in prijatelj M a r t i n Z a r n i k mi piše: Predragi prijatelj! Cital sem, da obliajaš 3. avgusta Svojo šestdesetletnico plodoviteglai življenja. Iz vsega srca Tii čestitam k temu slavju. V tej dolgi dobi storil si pač več kot marsikateri drugi za slovensko šolstvo in učiteljstvo. Bog Ti daj ljubo zdravje, da bi do pozne starosti mogel delovati še zaniaprej tako uspešno in plodwito na šoilskem in sociaiuem poiju. Znaiio mi je, da Ti mlajša ueiteljska ieta niso bila postlana s cveticami. A Tvoja krepka volja je zinagala vse. Zato pla Ti solnce leipše in topleje obseva jesen Tvojega delavnega življenja. Marljivost Svojo pa bodeš zanaprej vže inoral malo oinejiti, ker sicer bi znalo trpeti Tvoje zdravje. Rad bi Ti kaj lepše čestital, a mo_a visoka starost me ovira. Hne 3. avgusta se bodem s soprogo še n.a tihem Tebe posebno spoininjal ter Ti voščil prav krepki »na zdravje«! Tvoj pritjatelj do hladnega groba Martin Zarnik. Čestitka ravnatelja V i k t o r B e ž ka: Sprejjnite, vekccnjeni gospod kolega, na Vaši častni obletnici lnoje iskrene čestitke! Neomejeno priznanje poklicanih veljakov Vain bodi vsaj skromno rlačilo za Vašo neiimorno trudoljubivost in nesebično skrbljivost za občno-narcdne in stanovske koristi. Naj bi Vam bilo usojeno, delovati z nezmanjšano eilostj^ po dosedanji poti kakor doslej do skrajnosti ir.ej, ki so postavljene nam vsem! Z izrazom globokega spoštovanja in z iskrenim pozdravotn beležiin Vaš vdani V ik t o r B e ž e k. Prijatelj S t i p e je pa zajahal ob moji rojstveni šestdesetletnici svojega Pegaza ter mi vošči: Dragi tovariš! K Tvoji 60ietnici Ti kliče prarv iskreno: Bog Te živi nani rojaka, vzor moža in poštenjaka, vzor moža-učitelja, deci odgojitelja skrbnega, iskrenega. Bog li diatf »na svet živet'« mnogo doJgili srečnih let! Zdaj pa: z Bogoni! Vdani sluga in prijateli Tvoj Ferluga. in tako naprej! V tem smislu so pisane vse čestitke. Poudarjain pa še enkrat, da vse došle mi čestitke veljajo delu, ki sem ga izvrševail v družbi svojih zavednih in značajnih tovarišev in prijateljev. Le v delu je naš spas in edinole na vztrajnem delu sloni boljša bodočnost »ašega stanu, saj pravi naš Simon Gregorčič: Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje nai bode Ti delaven dan! Jakob Dininik.