CERKNIŠKO JEZERO IN NJEGOVE POPLAVE THE LAKE OF CERKNICA AND ITS FLOODS A N D R E J K R A N J C SPREJETO NA SEJI R A Z R E D A ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 30. OKTOBRA 1985 Uredniški odbor Ivan Gams (predsednik). Drago Meze, Milan Orožen Adamič in Milan Šifrer UREDILA IVAN GAMS in D R A G O MEZE IZVLEČEK UDK 556.538(497.12-13):556.166 Cerkniško jezero in njegove poplave Delo vsebuje prikaz glavnih naravnih pogojev v hidrološkem zaledju Cerkniškega polja ter po- drobneje obdeluje mehanizem in značilnosti poplav. Poseben poudarek je na pregledu zgodovinskih virov ter načrtov v zvezi z osuševanjem, melioracijami in trajnejšo ojezeritvijo. Zaledje Cerkniškega polja obsega 475 km2 (preko 80% kraškega sveta). Celotni pritok na jezero lahko doseže okoli 240 m3/s, odtok pa med 40—90 m3 /s — razlika je vzrok poplavam. Normalna poplava doseže koto 550 m n.m. in obsega 20,3 km2 , najvišja doslej zabeležena pa 553,17 m (v obsegu okoli 30 km2). V letih 1960—82 je bilo polje zalito povprečno 285 dni letno, najdlje 358 dni. Navadno se jezero napol- ni v 2—3 dneh, izprazni pa v 3—4 tednih. ABSTRACT UDC 556.538(497.12-13):556.166 The Lake of Cerknica and Its Floods The work gathered natural characteristics of drainage basin of Cerkniško polje. Mechanics and characteristics of floods are elaborated. Special attention is paid to historic sources and plans for ameliorations and accumulations. Cerkniško jezero drainage basin covers 475 km2, more than 80% are karstified. Discharge delivered to Cerkniško jezero may reach 240 m3/s, runoff 40—90 m3/s — the difference causes floods. Normal flood reaches 550 m a.s.l. and covers 20,3 km2, the highest noticed was 553,17 m (about 30 km2). In the years 1960—82 polje was flooded in average 285 days per year, 358 days the longest. Usually the lake filles in 2 days and it drains in 3—4 weeks. Naslov — Address Mag. Andrej Kranjc, raziskovalni sodelavec Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Titov trg 2 66230 Postojna Jugoslavija PREDGOVOR Cerkniško jezero je eno izmed najbolj znanih slovenskih kraških pojavov, tako doma kot po svetu. Je tipično presihajoče jezero in torej tipični primer poplave na kraškem polju. Ker je presihajoče jezero, torej jezero, ki občasno presahne, je poplava na njem normalno, suho dno pa nenormalno stanje. Zato sem bil večkrat v dvomih, kako naj tako poplavo obravnavam, še posebej, ker ima »poplava« negativni prizvok, a ravno na Cerkni- škem polju ni jasno, kaj je negativno, poplava ali presahnitev. Pri obravnavi poplavnega sveta na Cerkniškem polju sem se skušal držati navodil, objavljenih v Geografskem vestniku (R a d i n j a, 1974). Vendar se je med delom izka- zalo, da ta navodila ne ustrezajo najbolje za preučevanje poplavnega sveta na krasu, še manj pa za presihajoča jezera, kakršno je Cerkniško. Pri obdelavi fizičnogeografskih zna- čilnosti ni bilo težav, pač pa pri družbenogeografskih, ki sem jih moral precej skrčiti, v glavnem na obravnavo melioracij in regulacij. Poplave na Cerkniškem polju so tako dolgo- trajne in redne, da jih prebivalci jemljejo za »jezero« in ne za »poplavo« in je njihovo živ- ljenje temu tudi prilagojeno. Jezero kot vodo sicer izkoriščajo (ribolov, lov na vodno per- jad, rekreacija), vendar to ni neposredno povezano s poplavami v ožjem smislu besede, ampak z »jezerom«. Zato sem se tej obravnavi raje izognil, kot pa da bi iz tega dela na- stala regionalna študija o življenju in gospodarstvu na Cerkniškem polju. To delo se naslanja predvsem na pisane vire, to je na tiskane objave in na študije v obliki elaboratov. Sam mehanizem poplav in fizične značilnosti jezera in okolice so že pre- ko 300 let predmet najrazličnejšim opazovanjem in študijam. Zato se moram za pomoč tudi najprej zahvaliti knjižničarju Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU Maji Kranjc, prof. M. Kolbeznu s Hidrometeorološkega zavoda SRS pa za prijazno posredovanje ureje- nih hidrološki in meteoroloških podatkov. Viri in bibliografija, ki so sestavni del te naloge, obsegajo 192 enot, kar pa še zdaleč ni vse, kar je bilo objavljenega o Cerkniškem jezeru, vendar kljub temu upam, da mi je uspelo zbrati na enem mestu največ podatkov o poplavah in jih ustrezno, z novega vidika, tudi obdelati. 1. UVOD Cerkniško jezero je že dolgo svetovno znani naravni pojav. Znamenito je predvsem po periodičnosti oziroma poplavah. Pojav, da je bilo dno polja enkrat suho in preraslo s travo, drugič pa zalito z vodo in so po njem vozili čolni, je tujce najbolj čudil in privlačil ter vzpodbujal najrazličnejše razlage. V literaturi cela stoletja niso imeli tega pojava za poplavo, ampak za jezero. Ali nas dejstvo, da je jezersko dno največ štiri mesece na leto suho, ostali del leta pa zalito z vodo, res opravičuje, da ta pojav imenujemo »poplava«, še posebej, ko vemo, da poplava, predvsem z vidika človeške dejavnosti in gospodarstva, nosi zelo negativen pri- zvok in poplave samodejno uvrščamo med »škodljive pojave«, če že ne kar med katastro- fe? Morda bi tudi strokovnjaki, ne samo najširša javnost, drugače gledali na umetne pose- ge na Cerkniškem jezeru in na vprašanje njegovega varovanja in zaščite, če bi imeli Cerk- niško jezero še vedno za »jezero«, poplavo za normalno stanje in presihanje za zanimiv in izredno redek pojav. S hidrološkega vidika ločimo več vrst kraških polj: stalno zalita (kraška jezera), kra- ška polja z občasnimi poplavami in suha kraška polja. Občasno poplavljena kraška polja bi lahko klasificirali po tem, koliko časa so zalita z vodo. To je lahko le kratkotrajna poplava, lahko pa je dolgotrajna »poplava«, ki traja večji del leta. Taka polja smo navadno imeno- vali »presihajoča jezera«, zdaj pa se ta termin izgublja in vedno bolj govorimo le o popla- vah na kraških poljih. Eno značilnih in tipičnih ter najbolj znanih in obiskovanih pa tudi preučevanih takih kraških polj je prav Cerkniško. V Cerkniški dolini ločimo: Cerkniško jezero — svet, ki je običajno večji del leta pod vodo — in Cerkniško polje — suhi del doline. Poplavni svet v pravem smislu besede je le ozek del Cerkniškega polja, tisti del, ki je običajno suh, pod njivami in travniki, deloma celo pozidan ter ga zalije izredno visoka voda. Velik napredek bi bil, če bi se vrnili »korak nazaj« in zalitemu delu polja rekli spet Cerkniško presihajoče jezero. Čeprav je tudi ta študija izdelana v okviru naloge »Preučevanje poplavnega sveta v Sloveniji«, menim, da je Cerkniško polje presihajoče jezero in sem preučeval njegovo presihanje, ne pa poplavljanje. 1.1. CERKNIŠKO JEZERO SKOZI ZGODOVINO Ker ima malokateri kraški pojav na svetu tako bogato pisano zgodovino, je prav, da tudi s tega vidika posvetimo Cerkniškemu jezeru malo več pozornosti. Ker ni gotovo, ali antični viri mislijo z Lugeon palus Cerkniško jezero ali morda Ljubljansko Barje, jih po- drobneje ne omenjam, sicer pa jih tako ali tako omenja Valvasor. V »Slavi vojvodine Kranjske« (1689) omenja V a l v a s o r že celo vrsto opisov in upodobitev Cerkniškega jezera, torej izpred 1689. Deli jih po stroki avtorjev: a) geografi 1. Strabo, (Geographica) lib. 7, fol. 211 2. Cluverius, Philippus (1623, 1624, Italia antiqua et nova etc.), Tomo 1, lib. 3, c. 4, fol. 158; lib. 4, c. 1, fol. 286; lib. 3, c. 8, fol. 164 3. Aistingerus, Michael: Europae virginis tauro insidentis geographica descriptione, part. 1, c. 9 4. Atlas Minor Janssonii, parte 2 5. Atlas Major Blauens, Tom. 1, fol. 42 (NOVUS ATLAS, W. & I. BLAEW, 1638 ?) 6. Mundus chartaceus ali Geographische Beschreibung, fol. 36 7. Eberhardi Schultesi: Geographisches Handbuch, fol. 230 8. Šanson d'Abbeville (N., 1657), Königlicher Majestet in Frankreich Geographus in Seiner Land-Charten der gantzen Erd-Kugel, lib. 1, fol. 90 (Hertzogthümber Steyer, Krain, etc. — Duchés de Stirie, Carinthie, Carniole ...) 9. Ortelius, Abraham, (1570): Theatrum Orbis terrarum, f. 41 (Antwerpen) 10. Še drugi opisovalci: Mercator, Fornier b) kozmografi 11. Münsterus, Sebastianus (1544): Cosmographia, 1425. Blatt 12. Rauwen, Johann: Cosmographia, 665. Blatt 13. Merula: Cosmographia Generalis, lib. 1, fol. 268 14. Theatrum oder Schau-Spiegel der gantzen Welt, Lit. g. 15. Gothofredus, Joh. Lud.: Archontologia Cosmica, Tomo 1, fol. 63 LAC VS AD CIR.KNITZ. SI. 1. Ilustracija iz Wemheijevega (1551) dela je eden izmed prvih prikazov Cerkniškega polja — med požiralniki sta imenovana Resheta (Rešeto) in Katl (Kotel) Fig. 1. Among the first published pictures of Cerkniško polje there is the illustration from Wemher (1551) — among the ponors there are mentioned Resheta (Rešeto) and Katl (Kotel) c) topografi 16. Merian, Matthäus (1649): Topographia Provinciarum Austriacarum, lib. 4, fol. I l l (Frankfurt) 17. Manesson Mallet, Allain: »Beschreibung dess gantzen Welt-Kreyses«, Tom. 5, Europae, fol. 40 18. Bucelinus, Gabriel: Topographicae Germaniae Notitiae, Part. 2, p. 101 d) historiki 19. Lazius, Wolfgangus (1561: Chorographia Austriae, Viennae) 20. Boterus 21. Camerarius: Horis Subscisivis 22. Bautscherus, Martinus, S. J.: Annalibus Noricis (Historia rerum Noricarum et Foroiulensium, 1669) 23. Sigmund von Bircken: Oesterreichischen Ehren- Spiegel, 179. Blatt 24. Rapublica & Statu Regni Hungariae, fol. 91 & 94 25. Admirandorum Sinae & Europae, fol. 365 26. Schönleben, Johannes Ludovicus (1681): Apparatu Carnioliae, fol. 122 (Camiola antiqua et nova, Laibach) 27. Zeiler, Martin: Epistolischen Schatz-Kammer, 86. Blatt 28. Browen (Brown), Eduard, (1673: A brief account of some travels in divers parts of Europe ... Styria, Carinthia, Camiola ..., London), Part VI., cap. 6, fol. 205 (1669: An accompt ... Zir- chnitzer-Sea, in Camiola. Philosoph. Transactions R. Soc., 54, 1083—1085; 1674: Some Querries and Answers ..., Philosoph. Transactions R. Soc., 109, 194—197, London) 29. Sigmund von Herberstein, De admirandis rebus naturae 30. Wernero, Georgio (Wernher, Georg, 1551): De admirandis Hungariae aquis (hypomnema- tion), fol. 17 (Aquila, Vienna) 31. Zeilero: Germania nova & antiqua, 1. Th., 334. BL, 2. Th., 176. Bl. e) pesniki 32. Freyherr von Hallerstein, Georgius Sigismundus, 1682: Epigrammatibus, Ciagenfurt f) pisci koledarjev 33. Calendario Tyrnaviensi, 1676, Tyrnau 34. De admirandis virtutibus lacuum & fluviorum Num. 44, Lit. L. 2., 2. Th. g) naravoslovci 35. Oldenburgius, Henricus, 1669: Philosophischen Acten des 1669. Jahrs, Monats Des., 897. Bl. 36. Kircherus (Kircher), Athanasius, (1665): Mundus subterraneus, 1. Tomo, fol. 305, 2. Tomo, fol. 94 37. Kircherus, Athanasius: Latio, fol. 42 38. Seyfried, Johann Heinrich: Medula mirabilium naturae, fol. 344 ( V a l v a s o r , 1689, I, 618—630; dodatki v oklepaju so pojasnila po B o h i n e c, 1969 in S t o i s e r, 1904). V tem seznamu je naštetih 38 del, ki opisujejo, prikazujejo ali podrobneje omenjajo Cerkniško jezero, a sam Valvasor pravi, da je teh avtorjev še več in ne navaja vseh. V 7. knjigi »Slave« govori podrobno o Nikodemu Frischlinu, šolskemu rektorju v Ljubljani 1582—84 in tudi ponatisne njegovo odo »De Lacus Circnitio« ( V a l v a s o r , 1689, II, 450), čeprav v zgornjem seznamu med pesniki Frischlina ne omenja. Branko K o r o š e c (1967), ki se je podrobneje ukvarjal s to problematiko, navaja še nekaj starejših piscev (pred Valvasorjem). Med pesniki so to Vergil (Eneida), Dante (Božanska komedija, Pekel, 32. spev) in Jurij Leonberger (Amoenissimae inxta anque fertilissimae in convallibus sitae regiunculae Cirknizae descriptio, verjetno s konca 17. stol.). 1685 je v Hamburgu izšlo delo E. G. Kopellius-a »Denkwürdigkeiten der Welt oder sogenannte Relationes curiosae«, ki vsebuje tudi dva krajša sestavka o Cerkniškem jeze- ru: Der Fisch und Wasserreiche Czircknitzer See ter Weydreiche Czirknitzer See. Tu in tam je Cerkniško jezero omenjeno tudi v dokumentih, tako n.pr. v dokumentu, izdanem od nadvojvode Ferdinanda v zvezi z ribolovnimi pravicami stiškega samostana v jezeru (2. nov. 1533) (S t o i s e r, 1904, 7). Cerkniško jezero je narisano ali označeno na številnih zemljevidih, nekaj jih omenja Valvasor, podrobneje pa jih našteva in obravnava B o h i n e c (1969; 1971), tudi tiste, iz kasnejših časov. Na marsikateri karti je Cerkniško jezero narisano pretirano veliko, v če- mer se tudi kaže, da je bila to znamenitost, znana daleč po svetu. Tudi sam Valvasor je že pred izidom »Slave« pisal o Cerkniškem jezeru in prav na podlagi opisa, poslanega »Kraljevi družbi« v London ( V a l v a s o r , 1687), je bil tudi izvoljen za člana te takrat najznamenitejše znanstvene družbe na svetu. Istega leta, kot v »Slavi«, je izšel njegov opis Cerkniškega jezera v latinščini tudi v Leipzigu ( V a l v a s o r , 1689 a). Valvasorjevi podrobni opisi in slike ter objave v raznih delih Evrope (Anglija, Nemči- ja, Avstrija oziroma Kranjska) so zanimanje za jezero le še vzpodbudili. Slabih 100 let za Valvasorjem je izdal F. A. S t e i n b e r g (1758) celo knjigo z opisom Cerkniškega jeze- ra, njena skrajšana verzija je izšla 1761 v Bruslju v francoskem jeziku. Obširen opis Cerk- niškega jezera vsebuje Hacquetova »Oryctographia Carnioliae ...« (1778) in Gruberjeva »Pisma ...« (1784). V 18. in 19. stol. podrobneje omenjajo Cerkniško jezero še V o ri- tt i k (1795), S c h a f f e n r a t h (1834) in S c h m i d 1 (1854). V Rokodelskih novi- cah je izšel samostojen opis Cerkniškega jezera kar trikrat (1850 J. B e n k o - P o d - g r i v a r s k i , 1860 G. K e b e in 1863 A. L i k a r ) . H. D o l e n c ga opisuje v leposlovni obliki (1881), 1898 pa izide zopet samostojna knjiga (J. Ž i r o v n i k). V na- šem stoletju, do II. vojne, ga podrobneje opisujejo P u t i c k (1902), G a v a z z i (1904), K u n a v e r (1922), Ž u p n e k (1923) in L o h n b e r g (1934), M. K a b a j pa izda o njem 1925 posebno knjižico. V novejšem času jezero ni več privlačno toliko zaradi skrivnostnega izginjanja in po- javljanja vode, saj je to danes že dokaj dobro pojasnjeno, ampak kot naravna lepota in naravna posebnost, kot pomemben delež naše naravne dediščine. Izpod peresa P. K u- n a v r a sta izšli dve samostojni knjižici o Cerkniškem jezeru (1961 in 1967), kot tako pa lahko štejemo tudi 8. številko Acta carsologica (Krasoslovni zbornik) (1979), kjer so objavljeni prispevki novejših naravoslovnih raziskav Cerkniškega jezera. Prispevkov o Cerkniškem jezeru in prispevkov, ki ga bolj ali manj obširno omenjajo, a niso jezeru v celoti posvečeni, tudi ne manjka, kar se najbolje vidi iz priložene bibliografije. Po podat- kih knjižnice Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je bilo v zadnjih dveh letih v tej knjižnici 24 takih novih prispevkov, ki imajo med regionalnimi deskriptorji vpisano tudi Cerkniško polje. Vse to kaže, da zanimanje za Cerkniško jezero tudi danes ne usiha, vsak načrt za njegovo spremembo ali gospodarsko izrabo pa zanimanje strokovnjakov kot tudi najširše javnosti le še vzpodbode. 2. POKRAJINSKA ZASNOVANOST POPLAV 2.1. POLOŽAJ IN LEGA CERKNIŠKEGA POLJA Cerkniško polje je z vseh strani zaprta depresija v Notranjskem podolju, s podzemelj- skim dotokom in odtokom. Podolje v grobem leži ob idrijski prelomnici, v SE-NW smeri, Sestavlja ga niz kraških polj, od Babnega na skrajnem SE pod Snežnikom, preko Loškega, Cerkniškega in Planinskega do Logaškega na NW. Podolje je relativno nizek in uravnan svet med kraškimi planotami in okoliškim hribovjem, v dno podolja pa so poglobljena polja. Planote z vrhovi preko 1.000 m so Snežnik, Javorniki in Hrušica na W ter Potočansko višavje z Racno goro, Bloke in Krimsko višavje na E. Polja so v nadmorskih višinah od 750 m (Babno) do 450 m (Planinsko), tako da je Cerkniško s 550 m nekje v sredini. No- tranjsko podolje z okolico pripada porečju Ljubljanice. Del porečja, ki vključuje Cerkni- ško polje in ozemlje nad njim, predstavlja poplavno oziroma hidrološko zaledje Cerkni- škega polja: Loško in Babno polje s ponikalnicami, okoliške planote, vključno kraške po- nikalnice na Blokah in svet, ki pripada površinskemu porečju Cerkniščice. Tako omejeno poplavno zaledje meri okoli 475 km2, od tega Cerkniško polje dobrih 38 km2 (8%). Ker je pretežni del obravnavanega ozemlja kraškega, ni mogoče točno določiti razvodnice. Zato je navedena številka približna. Ob raziskavah za pripravo simpozija »Sledenje podzemeljskih voda« (1976) so pore- čje Ljubljanice razdelili na 8 manjših hidroloških območij. Po tej razdelitvi pripadajo po- plavnemu zaledju Cerkniškega polja 3 taka območja: poleg same Cerknice, ki obsega tudi del Javornikov in Snežnika (242 km2), še Lož (185 km2) in Bloke (47 km2). To, računsko dobljeno »območje« se torej precej dobro ujema z zgoraj navedenim, po karti določenim »poplavnim zaledjem« Cerkniškega polja. Obseg poplavnega sveta na Cerkniškem polju meri največ slabih 30 km2 ali 6% celotnega obravnavanega sveta. 2.2. PETROGRAFSKE IN RELIEFNE ZASNOVE POPLAVNIH VODA 2.2.1. Vpliv petrografske sestave tal V poplavnem zaledju Cerkniškega polja so neprepustne do slabo prepustne kamnine spodnjetriasne starosti. Predstavljajo jih skrilavci, laporji in peščenjaki, ponekod so vmes SI. 2. Kamninska sestava severnega dela poplavnega zaledja Cerkniškega polja 1. dobro prepustne kamnine 2. srednje prepustne kamnine 3. menjavanje prepustnih in neprepustnih sedimentov 4. slabo prepustne do neprepustne kamnine 5. razyodnica 6. rob Cerkniškega polja Fig. 2. Petrography of the northern part of the Cerkniško polje flood basin 1. rocks with high permeability 2. semipermeable rocks 3. alternation of permeable and impermeable rocks 4. low permeable to impermeable rocks 5. water divide 6. border of the Cerkniško polje tudi vložki apnenca in dolomita, vendar v tako majhni meri, da ne moremo govoriti o »prepustnem terenu«. Te kamnine obsegajo 7 km2 (1% celotnega zaledja) in so vse ob zgornjem toku Cerkniščice. Na njih je razvit normalni, erozijski, relief. Srednje prepustne kamnine so triadne in jurske starosti. Obsegajo 124 km2 (26%) in jih predstavljajo predvsem dolomiti. Na nekaterih krajih vsebujejo vložke neprepustnih kamnin, drugod pa vložke apnenca oziroma menjavajoče se plasti dolomita in apnenca. Največje sklenjeno površje na srednje prepustnih kamninah je v porečju Cerkniščice. Blo- ke so takorekoc v celoti zgrajene iz dolomitov. Ostali dolomitni svet je v osredju Notranj- skega podolja. Nizki svet, v katerega so pogreznjena kraška polja, od Unške uvale do Ba- bnega polja in Prezida, je v glavnem na dolomitni kamninski osnovi. Največ ozemlja je na dobro prepustnih kamninah, 283 km2 (60% celotnega zaledja). To so apnenci jurske in kredne starosti. V glavnem grade vse ozemlje med dolomitnim svetom Blok in dolomitom v Notranjskem podolju (Racna gora) ter ves južni in jugoza- hodni del poplavnega zaledja, Snežnik in Javornike. To sklenjeno ozemlje iz apnencev meri 210 km2. To pomeni, da je 60% hidrološkega zaledja Cerkniškega polja zakraselega. Posebej sem izločil nevezane sedimente. Gre predvsem za menjavanje prepustnih (prod in pesek) z neprepustnimi (glina). Obsegajo 58 km2 (12%). Največ je aluvija, na Cerkniškem polju okoli 30 km2, ostalo na Loškem in Babnem polju ter ob potokih na Blokah. Majhen del predstavlja morensko gradivo na S strani Snežnika. 2.2.2. Reliefne zasnove Najvišji svet na obravnavanem ozemlju je 1.797 m visoki vrh Snežnika, najmanjšo nadmorsko višino pa ima svet v najnižjem delu dna Cerkniškega polja na požiralni (NW) strani jezera, to je v višini okoli 547 m. Dno Cerkniškega jezera, v tem primeru bi temu lahko rekli tudi poplavni svet ali po- plavna ravnica, je ravnina. V hidrološkem zaledju sodijo k ravnemu oziroma uravnavane- mu svetu s posameznimi griči poleg Cerkniškega polja še Loško in Babno polje s Prezi- dansko dolino ter najnižji deli Blok ob Bloščici. Ves ta svet je pod 800 m nad morjem. Raven oziroma uravnani svet skupaj (vključno s Cerkniškim poljem) obsega 97 km2 ozi- roma 20% poplavnega zaledja. Največ ga je na Cerkniškem polju (40%), slede mu Babno polje s Prezidansko dolino (25%), Bloke (19%) in Loško polje (16%). Reliefna energija je najmanjša (1—5 m) v dnu Cerkniškega polja. Ob upoštevanju osamelcev se poveča na 10—35 m. Na Loškem polju in v ostalih depresijah je 10—70 m. Da gre res za precej uravnan svet, potrjujejo tudi nakloni površja. Najmanjši so na samem poplavnem svetu na Cerkniškem polju, na jezeru, na aluvijalni ravnici, kjer so pod 10' oziroma okoli 0,5—l,0%c. Na Cerkniškem vršaju (nanos potoka Cerkniščice, ki se vleče od Cerknice proti požiralnemu delu jezera), katerega spodnji rob dosežejo izjemno visoke poplave, so nakloni okoli 20'. Podobne vrednosti veljajo tudi za najnižje oziroma najbolj uravnane dele ostalih depresij in uravnav pod 800 m n.m. Največji del hidrološkega zaledja Cerkniškega jezera sodi v kategorijo hribovja. Po sprejeti metodologiji preučevanja poplavnega sveta v Sloveniji ( R a d i n j a , 1974) je hribovje med 500 m in zgornjo gozdno mejo. V obravnavanem primeru sem izločil urav- nani in ravni svet, ne glede na to, da je do 800 m n.m., »hribovje« pa je tod v nadmorskih višinah 600—1.600 m. Slednje zavzema 377 km2 ozemlja oziroma 79% celotnega zaledja. Sestavljajo ga v grobem trije deli, Javorniki, Snežnik in deli Bloško-krimskega višavja. V tej enoti so relativne višinske razlike 100—500 m, a tudi razpon reliefne energije je večji. SI. 3. Osnovne relic I ne poteze in pogo/dcnosi poplavnega zaledja Cerkniškega polja 1. gozd 2. kraška depresija Fig. 3. General relief and forest cover of the Cerkniško polje flood basin 1. forest 2. border of karst depression Največjo reliefno energijo izkazujejo strma pobočja nad kraškimi polji in uvalami, pred- vsem v Javornikih. V planotastem Bloško-krimskem višavju je največja reliefna energija 100—200 m, v Snežniku 150—360 m ter v samih Javornikih, predvsem pobočja nad Cer- kniškim poljem, 280—380 m/km2. Na celotnem ozemlju ima absolutno največjo reliefno energijo severno pobočje Slivnice nad globoko vrezanimi pritoki Cerkniščice (350—460 m). Podobno velja tudi za največje naklone pobočij. Pobočja zaobljenih vrhov Bloško- krimskega višavja imajo največje naklone 17—23°, v Javornikih 27—31° (največje strmine se spuščajo proti Cerkniškemu polju) ter v Snežniku 28—3i°. Pri tem kratkem pregledu največjih naklonov sem upošteval sicer najbolj strma, vendar vseeno večja in daljša pobo- čja oziroma pobočja v celoti, in ne le krajših odsekov, ki so lahko še precej bolj strmi. Po- dobno, kot je največja reliefna energija na severni strani Slivnice, so tam tudi največje strmine, 27—36°, medtem ko imajo pobočja Slivnice na cerkniški strani naklone 23—25°. Če v Snežniku upoštevam tudi pobočja velikih kraških vrtač — drag, ki so tako značilne za planotasti svet visokega dinarskega krasa, so tudi nakloni večji, saj imajo strmejše strani teh depresij največje naklone med 27—33°. Tretja kategorija reliefa je gorski svet, to je svet nad zgornjo gozdno mejo, kar je v obravnavanem primeru svet nad 1.600 m n.m. V mejah hidrološkega zaledja Cerkniškega sveta sodi vanj le sam vrh Snežnika (1797 m), ki obsega nad 1.600 m 0,72 km2 oziroma 0,2% hidrološkega zaledja. Zaradi tako majhnega obsega ga skoraj ne bi smel obravnavati kot posebno enoto. Še posebej, ker razen z absolutno nadmorsko višino v ničemer ne iz- stopa iz okoliške planote: reliefna energija je 360 m, nakloni pobočij pa 28—31°. Računsko sicer ni težko ugotoviti, da pride v celotnem poplavnem zaledju (474 km2) 223 m rečnega toka/km2, kar je zelo majhna gostota, še posebej, če pomislimo, da ti to- kovi niti niso prave reke, ampak bolj potoki ( D u k i č , 1962, 37). V resnici je rečna mreža dobro razvita na normalnem reliefu (porečje Cerkniščice). V celotnem porečju Cerkniščice, kjer je že velik delež dolomita (ta je deloma kraške narave), je še vedno pre- ko 500 m tokov/km2. Ves ostali del zaledja ima razmeroma veliko gostoto tokov v dveh kraških poljih. Cerkniškem in Loškem, ves ostali del sveta, kraške planote in hribovje, pa so brez vodnega toka. Ni pa mogoče reči, da površje ni razrezano. Planotasti svet S dela Javornikov in osrednjega dela Snežnika je sicer v grobem gledano precej enoten in tudi v približno enaki nadmorski višini, v drobnem pa ga sestavlja cela vrsta manjših vrhov z vmesnimi dragami in vrtačami nepravilnih oblik. V splošnem je naklon površja majhen, v drobnem pa mu na- štete oblike dajejo strmine okoli 30°. Te razrezanosti nikakor ne pokaže razvitost rečne mreže, pač pa ustrezne druge geomorfološke analize, prirejene za kraški relief (H a b i č, 1981). 3. VREMENSKE IN KLIMATSKE ZASNOVE POPLAVNIH V O D A Po Koppenovi razdelitvi sodi Slovenija v pas z vlažno borealno klimo s toplim polet- jem, v drobnem pa je klimatskb razdeljena in razdrobljena, večinoma pa ima modificirano klimo zaradi nadmorske višine. Izrazita klimatska ločnica v Sloveniji je dinarsko-alpska pregrada, vendar je to predvsem temperaturna pregrada. Cerkniško polje leži NE od te pregrade. Zato naj bi njegova klimatska pripadnost ne bila sporna: pripadalo naj bi modi- ficirani kontinentalni klimi z dokaj mrzlimi, toda ne ostrimi zimami. Vendar je padavin- ski maksimum jeseni, kar je značilno za modificirani mediteranski in ne kontinentalni pa- davinski režim (F u r 1 a n, 1974, 18). Tabela 1. Srednja letna in mesečna temperatura zraka (1926—1965) v "C Table 1. Mean annual and monthly air temperatures (1926—1965) in °C Mesec Postaja [ n m I V v y | V 1 I V I 1 1 I X x XI Xll Letno Babno polje Dolenje Jezero Nova vas/Bloke Planina/Rakeku Postojna Ljubljana -4,2 -2,6 0,7 5.8 -1,8 -0,2 3,3 8.3 -3,5 -1,8 1.7 6.8 -1.6 0,5 4,1 8,9 -1,6 0,0 3,3 8,0 -1,8 0,2 4,8 9,9 10,4 14,1 15,9 12,0 15,6 17,2 11,4 15,1 16,9 13,1 16,7 18,5 12,1 15,8 17,8 14,2 18.0 19,7 14,9 11.7 6,9 16,8 13.8 8,7 16,0 12.8 7.8 17.9 14,8 9,7 17,0 13,9 9,1 18.8 15.4 10,0 2.8 -1,5 6.2 4.5 0,3 8,2 3,2 -1,2 7.1 5,4 0,9 9.1 4,8 0,7 8.4 5,1 0.2 9.5 ( F u r l a n , 1974. 18 b) Po Gamsovi rajonizaciji ( G a m s , 1972, 5) leži Cerkniško polje in njegovo hidro- loško zaledje v Notranjsko-Kočevskem klimatskem rajonu. Za ta tip podnebja je značilno, da pade največ padavin v hladni polovici leta in te bolj ohladijo globoko kraško notranjost, kot jo poletne segrejejo. Dobra toplotna prevodnost kraške skale s poletnim ohlajevanjem od spodaj zadržuje poletno ogrevanje prsti, ki je plitva in v žepih. Hladni zrak zadržujejo na krasu zaprte kotanje. Vse to povzroča, da so kraške planote hladnejše kot več 100 m višji fluvialni sosednji relief. Gornje meje uspevanja kultur in naseljenosti so nizke, zlasti ob robnih dinarskih planotah, kjer je povečana oblačnost. Padavin je nad 1.600 mm letno, vendar se še pozna vpliv Sredozemlja v bolj sušnem poletju. Najnižje temperature celot- nega rajona beleži postaja Babno polje, ki je s 756 m n.m. slovenski pol mraza. Glede na nadmorsko višino ima najnižje temperature v Sloveniji (srednja minimalna januarska tem- peratura je —9,3° C) (R a d i 1 o v i č, 1970). Obravnavani svet leži precej visoko nad morjem, kar klimatske poteze ustrezno poostri. Čeprav razdelitev na ožja podnebna območja ni opravljena in niti ni mogoča zaradi pomanjkanja opazovalnih postaj (tudi na Cerkniškem polju nimamo dolgoletnih opazo- vanj), lahko ločimo troje pokrajinskih tipov, ki se razlikujejo predvsem v podnebju: zaprta kraška polja v nižjih legah, z izrazitim temperaturnim obratom in večjo vlažnostjo (morda tudi zaradi poplav predvsem v hladni polovici leta) — skrajni primer je Babno polje. Hri- boviti in planotasti svet Blok s širšo okolico; in najvišji deli Javornikov in Snežnika z gorskim podnebjem. Samo Cerkniško polje, ki leži NE od alpsko-dinarske pregrade, ki je z višino 1.200 m tako pomembna klimatska ločnica, ima zaradi bližine Postojnskih vrat (650 m n.m.), sku- paj s Planinskim poljem in Barjem, najvišje temperature v notranji Sloveniji, saj ta vrata dovoljujejo dokaj neoviran dostop toplemu zraku iznad severnega Jadrana v notranjo Slo- venijo (B e r n o t, 1974). Srednje letne temperature celotnega hidrološkega zaledja so med 6—8° C (Dolenje Jezero na Cerkniškem polju 8,2°C) (tabela 1), količina padavin pa med 1.300 mm (Cerknica) in 3.000 mm (Snežnik) (ZVSS 1978, K 4 .04). Za kraška polja, torej tudi za Cerkniško, so značilne temperaturne inverzije, izrazitejše v hladni polovici leta. Tiste višine v obrobju, ki jih inverzija le redko doseže, so občutno toplejše od dna polja. Opazovanja v Dolenjem Jezeru so pokazala, da je območje prehodnega pasu tostran in onstran Postojnskih vrat v dinarski pregraji obsežnejše, kot so domnevali. Skozi Po- stojnska vrata ne prodira le hladen zrak v obliki burje na Jadran, ampak tudi topli SW ve- trovi proti NE delom Evrope. Nižje vzpetosti med posameznimi polji ne preprečujejo od- tekanja zraka proti dnu Ljubljanske kotline in torej veljajo temperature, ugotovljene le za skrajni severni del Cerkniškega polja, za celo polje (tabela 2). Tabela 2. Maksimalne in minimalne temperature zraka v °C Table 2. Maximal and minimal air temperatures in °C Postaja 1 2 3 4 5 6 Babno polje 12,3 0,2 -27,6 -31,5 30,3 31,0 Dolenje Jezero 13,6 3,0 -18,4 -21,0 31,5 32,6 Nova vas/Bloke 12,3 1,2 -27,0 -30,9 30,0 30,5 Planina/Rakeku 14,0 4,0 -17,4 -21,5 32,0 33.6 Postojna 13.4 3,4 -17,4 -21.8 31,6 32.3 Ljubljana 14,7 5.0 -13,7 -16.3 34,1 36,5 (F u r 1 a n, 1974, 23 b) 1 = S r e d n j e le tne maks ima lne t e m p e r a t u r e z r aka ( 1 9 3 1 — 1 9 6 0 ) / Mean annual maximal air temperatures 11031—1960) 2 = S r e d n j e le tne min ima lne t e m p e r a t u r e z r aka (1931 — 1960) / Mean annual minimal air temperatures 11931—1960) 3 = S r e d n j e a b s o l u t n e letne m i n i m a l n e t e m p e r a t u r e ( 1 9 6 9 — 1 9 7 2 ) / Mean annual absolute minimal temperatures 11969—1972) 4 = A b s o l u t n e m i n i m a l n e t e m p e r a t u r e ( 1 9 6 9 — 1 9 7 2 ) / Absolute minimal temperatures (1969—1972) 5 = S r e d n j e a b s o l u t n e le tne m a k s i m a l n e t e m p e r a t u r e ( 1 9 6 9 — 1 9 7 2 ) / Mean annual absolute maximal temperatures (1969—1972) 6 = A b s o l u t n e m a k s i m a l n e t e m p e r a t u r e ( 1 9 6 9 — 1 9 7 2 ) / Absolute maximal temperatures (1969—1972) Cerkniško polje je po opazovanjih v letih 1969—1972 toplejše od kontinentalne no- tranje Slovenije in predstavlja v zimskih mesecih prehod med modificiranim kontinental- nim temperaturnim režimom notranje Slovenije in modificiranim mediteranskim režimom našega Krasa. Cerkniško polje in Postojnska kotlina imata poleti podobno temperaturo. Zaradi kotlinske lege in vključenosti v kontinentalni temperaturni režim, ki seže v bližino obale, se tudi Cerkniško polje vključuje v temperaturni režim, skupen vsem kotlinam v Sloveniji ( F u r l a n , 1974). V porečju Ljubljanice sta običajno dva padavinska viška in dva nižka. Primarni višek je jeseni (oktober, november), sekundarni na prehodu pomladi v poletje (maj, junij). Pri- marni nižek je februarja, sekundarni avgusta ali julija. S padavinskega vidika se prehod- nost kaže v izrazitem sekundarnem nižku, ki je lahko enak pomladanskemu. To je ena glavnih značilnosti sredozemskega podnebja (B e r n o t, 1976). Podatki za zadnji deset- letji (1961—80) (tabela 3), to je za čas, za katerega so podrobneje obdelane poplave, se z zgornjimi navedbami deloma strinjajo. Primarni maksimum je bil na vseh postajah novem- bra, z izjemo Žile, kjer je bil julija. Sekundarni maksimum ni bil tako enoten, saj se je po- javil v mesecih aprilu, juniju, juliju in novembru (Žilce). Podobno je z minimumi: primarni so bili povsod februarja (razen v Žilcah, kjer je bil januarja), sekundarni pa še bolj nejasni in neenotni od sekundarnih maksimumov, in sicer v glavnem v poletnih mesecih. Tabela 3. Srednje mesečne in letne višine padavin (1961 —1980) r mm Table 3. Mean monthly and annual precipitations amount 11961—1980) in mm P o s t a j a 1 II III IV v VI VI I VIII IX X XI XII L e t n o C Vrkn ica 112,4 105.1 130,0 153.5 121 ,4 141.7 166,4 139,2 142.4 135,0 196,2 133.7 1676 .8 O t o k 125,6 1 16,0 141,9 153.5 129 ,1 160,9 159 ,6 134.7 155,2 153,6 213 ,3 148.1 1791.3 N o v a v a s / B l o k e 88 .2 88 .1 107,2 135.2 114,5 139 ,0 157 ,8 135,2 137,3 124.9 174.7 108.7 1510.6 l i a b n o po l j e 116.3 106.7 1 16,2 145,7 129 ,6 145 ,0 139 ,5 123,7 147,8 155.4 2 3 1 . 8 131.3 1688.7 Ži lce 96 ,5 9 8 , 5 111,9 162,3 130 ,4 153 ,9 178,6 151,7 144,5 131.9 168,1 121.5 1649.4 ( p o p o d a t k i h H M Z S R S 1983) Tabela 4. Srednje mesečne in letne višine padavin (1926—/965) v mm Table 4. Mean monthlv and annual precipitations (1926—/965) in mm M e s e c Pos ta j a 1 II III IV V VI V i l VI I I IX X XI B a b n o po l j e 109 94 103 114 127 C e r k n i c a 136 120 121 119 156 D o l e n j e J e z e r o 140 125 117 108 148 H r i b / L o š k i p o t o k 108 92 102 123 151 J a v o r n i k i / D e b . k a m . 139 101 123 151 156 L e s k o v a do l ina 179 157 148 133 156 Maš im 168 144 138 159 158 N o v a v a s / B l o k e 94 76 8 6 1 1 1 131) O t o k 148 133 121 117 145 P l a n i n a / R a k e k u 136 111 129 131 154 Pos to jna 92 80 91 100 118 R a v h a r k o m a n d a 1 17 96 111 130 164 Ži lce 109 92 102 106 133 L j u b l j a n a 8 9 79 8 5 103 127 121 109 100 143 190 196 140 1546 147 133 126 1.53 176 182 146 1715 155 129 123 155 172 184 150 1706 138 123 119 148 176 187 136 1603 168 130 139 169 184 195 142 1797 144 131 1 15 175 275 271 221 2 105 144 131 116 171 227 256 203 2 0 1 5 127 106 106 140 154 168 116 1414 138 118 117 144 195 184 150 1710 156 158 143 178 2 0 0 2 0 0 160 1856 132 114 105 133 142 141 1 19 1367 160 147 133 169 183 196 138 1744 131 125 121 135 146 149 104 1453 133 125 13.3 152 150 141 112 1429 ( F u r l a n . 1974 . 24 h ) Ker so singularitete lahko tudi klimatološki element, jih je D. F u r l a n (1974) vključil v svoje delo o klimi Cerkniškega polja, odkoder tudi povzemam sledeče zaključke. Singularitete slabega vremena — ciklonske singularitete — so številnejše poleti in jeseni, redkejše pa pozimi in pomladi (zima in pomlad po 5, poletje 6 in jesen 7 ciklonskih singu- laritet). Največja verjetnost je od maja do julija ter od oktobra do novembra (85%). V to- plih mesecih, ko je singularitet mnogo in je tudi verjetnost njihovega nastopa velika, je nji- hovo trajanje krajše, dobre tri dni. V povprečju najdaljše obdobje slabega vremena je v začetku maja, ko traja 8.5 dni. Poletni prodori deževnih singularitet so praviloma kratki, saj preidejo Slovenijo navadno prej kot v 24 urah. Da trajajo singularitete slabega vreme- na z dežjem navadno preko 3 dni, je vzrok v poletnih nevihtah s padavinami, ki ne sprem- ljajo le prodora samega, ampak nastopajo še v naslednjih 2—3 dneh. Količine padavin ciklonskih singularitet so zelo različne: razlike so velike v okviru iste singularitete, med posameznimi leti pa tudi med dolgoletnimi povprečki posameznih singularitet. Zimska obdobja slabega vremena imajo relativno malo padavin. Singulariteta v zadnji pentadi januarja ima le 15% primerov s 50—75 mm padavin. Singulariteta v prvi pentadi marca je že bolj namočena (15% singularitet 100—150 mm). Na začetku maja je 10% singularitet s 150—200 mm padavin, sredi junija pa se pojavijo posamezni primeri z 200—250 mm. Toliko padavin imajo posamezne singularitete slabega vremena tudi v no- vembru in decembru. Cerkniško polje je primer, kako zgolj nadmorska višina ne vpliva odločilno na količi- no padavin. Babno in Loško polje prejmeta blizu 1550 mm. Cerkniško polje dobrih 150 mm več in Planinsko polje še nadaljnjih 150 mm več. Ta razporeditev ni slučajna: preval med Javorniki in Nanosom — Postojnska vrata — je najnižji, zato se zrak — glavni nosilec vlage je SW veter — tu manj dviga, manj ohlaja in manj odceja. Zato se izdatne padavine nadaljujejo proti NE, preko Planinskega polja. Drugače je na območju Snežnika. Gomanjce prejmejo okrog 3000 mm letno, najvišji del Snežnika pa dobrih 3000 mm. Zato nastopi za Snežnikom padavinska depresija, pogo- jena s spuščanjem že relativno osušenega zraka — na Babnem polju je le še pol toliko pa- davin, kot na Gomanjcah. In kot se Javorniki, naslednji člen dinarske pregrade proti NW nižajo, tako rastejo količine padavin v njihovem zaledju. Od Babnega do Planinskega polja se dvignejo letne količine od 1550 mm na 1850 mm, dno Cerkniškega polja, ki leži nekako na pol poti, pa prejme nad 1700 mm. Verjetno je, da se ob NE vznožju Javorni- kov dvignejo tudi preko 1800 mm. Na NE strani polja se kljub vzponu reliefa količina padavin ne dvigne. Učinek reliefa je paraliziran z večjo oddaljenostjo od glavne padavinske zone v Snežniku in Javornikih. Mogoče je oceniti, da padavine narastejo preko 1800 mm le še v območju Slivnice, drugod pa so v glavnem pod 1600 mm (Bloke pod 1500 mm). Cerkniško polje je stično področje dveh padavinskih režimov: modificiranega medite- ranskega z viškom padavin jeseni (in ne pozimi), in kontinentalnega z nižkom februarja ali marca. Vse tri postaje na Cerkniškem polju imajo minimum šele v aprilu, kar je v Sloveniji izjemen primer. Maksimum je oktobra (Otok) ali novembra (Dolenje Jezero, Cerknica). Nastop minima v marcu oziroma aprilu ustreza modificiranemu kontinentalnemu padavin- skemu režimu, nastop maksima jeseni pa modificiranemu mediteranskemu režimu. Primerjava padavinskega režima s sezonskim nastopanjem poplav potrjuje, da gre pri poplavah na Cerkniškem polju za izrazite sezonske, ne pa nevihtne oziroma hudourniške poplave. Kaže, da je tesnejša povezava med padavinskim režimom celotnega hidrološkega zaledja s pojavljanjem vode v jezeru, kot pa z režimom samega Cerkniškega polja. Mese- ca, ko je v jezeru najdlje voda, sta maj in april (takrat je polje povprečno največ dni za- lito), na samem polju (Cerknica, Dolenje Jezero, Otok) pa je aprila padavinski minimum, medtem ko kažejo opazovalne postaje v hidrološkem zaledju sekundarni padavinski ma- ksimum ravno maja. Naslednji mesec po številu poplavnih dni je december, v čemer se ne- posredno odraža vpliv jesenskega padavinskega maksimuma. Sicer kaže primerjava med padavinami in poplavami oziroma polnim jezerom tudi na zadrževanje vode v kraškem podzemlju (kraška retinenca), deloma pa se sezonskost pada- vin ne odraža neposredno tudi zaradi relativno dolgotrajnega vztrajanja jezerske vode. Tako se jesenski padavinski primarni maksimum ne odraža vedno v jesenski poplavi, am- pak lahko nastopi poplava šele decembra, to je zimska poplava, čeprav jo je vseeno po- Tabela 5. Dnevne višine padavin 1969—1972 r mm Table 5. Daily precipitations / 969—/972 in mm Postaja I 2 Babno polje 117.7 87,2 Cerknica 90,0 79,6 Dolenje Jezero 103,1 82.2 Hrib—Loški potok 86,4 72,7 Javorniki/Debeli kamen 72.5 63,4 Leskova dolina 1 4 4 , 4 106.4 Mašun 183.6 127.4 Nova vas/Bloke 68,2 61.8 Otok 105,7 89,1 Planina/Rakeku 89,0 76,0 Postojna 105,7 80.1 Ravbarkomanda 98,6 82.7 Žilce 79.2 71,1 Ljubljana — 73.4 1 - Na jv i š j e d n e v n e višine padav in / Maximal daily precipitations 2 = S r e d n j e najviš je d n e v n e višine padavin / Mean maximal daily precipitations ( F u r 1 a n. 1974, 26 b) Tabela 6. Srednje število dni s padavinami 3= 20.0 mm, ¡931—1060 Table 6. Metin nitmher of davs \vith precipitntions S 20.0 nun. /60 1'osta ja I II III I V V M e s e c V I V I I V I I I I X X X I XI I Le t . vr . B a b n o p o l j e 1.8 1.7 1.7 1.8 1 .5 2 . 0 1.4 1.4 2 .2 2 .2 3 .1 2 .6 24 .4 C e r k n i c a 2 .4 2 .1 1.7 2 .3 1.8 2 . 8 2 .5 3 . 0 2 .6 2 .5 2 . 8 2 .5 29 .0 D o l e n j e J e z e r o 2 .4 2 .1 2 .2 2 .1 1.2 2 . 8 2 .0 2 . 8 3 . 8 2 .3 3 .8 3.1 30 .6 H r i b / L o š k i p o t o k 1.5 1.4 1.4 1.6 1.8 2.1 1.8 2.0 2.4 3 .1 2 . 5 2 . 3 2 3 . 9 J a v o r n i k i / D e b . k a m . 3 . 0 1.4 2 .3 2 .3 2.4 3 .0 2 .3 3 .2 3 .6 3 .5 3 .5 3 . 5 3 1 . 8 L e s k o v a d o l i n a 2 .9 3 .4 2 .3 2 .1 2 . 5 2 . 8 2 .1 1.7 3 .1 3 .6 3 .3 3 . 8 33 .6 M a š u n 3 .0 2 .4 2 .3 2 .4 2.2 2 . 7 2 .2 1.8 2 .5 4 .1 3 .5 3 .6 3 2 . 7 N o v a v a s / B l o k e 1.2 1.1 0 . 9 1.3 1.6 2 .0 1.5 1.2 1.3 2 .3 1.9 1.9 19.2 O t o k 2 .4 2 .1 2 .1 1.8 1.4 2 . 5 2 .4 2 .3 2 .4 3 .5 3 .0 2 .9 2 8 . 8 P l a n i n a / R a k e k u 2 .4 2 .3 2 .0 2 .0 2 .1 2 . 6 2 .5 2 .3 2 . 9 3 .6 3 .3 3 .0 31 .0 P o s t o j n a 1.6 1.2 1.4 1.1 2 . 0 2 .4 1.8 1.6 1.7 2 .5 2 .0 1.9 21 .2 R a v b a r k o m a n d a 2 .1 1.9 1.9 2.1 2 . 8 3 . 2 2 .6 2 .6 3 .0 3 .5 3 .3 2 .6 31 .6 Z i l ce 1.7 1.2 1.2 1.6 1.2 2 .1 2 .5 2 .4 2 .1 2 .5 2 .1 1.3 21 .9 L j u b l j a n a 1.2 1.3 1.0 1.4 1.8 1.9 2 .0 2 .3 2 .5 2 . 8 2 .2 1.7 22 .1 ( F u r l a n , 1974 , 2 6 g) sredno povzročilo jesensko deževje. Pomladanske poplave, ki jih je največ, so le deloma posledica pomladanskega padavinskega viška, saj so to deloma le podaljšane zimske po- plave, za kar često zadošča že hitro topljenje snega. Te so torej tudi odraz nivalne retinence. Tako časovno razporeditev poplav podpira tudi evapotranspiracija (tab. 8), izračunana po Thorntvvaitovi metodi (C h o r 1 e y, 1969; L e c a r p e n t i e r , 1975). V zimskih mesecih predstavlja potencialna evapotranspiracija ± 0% količine padavin, v pomladanskih in jesen- skih mesecih 12—45%, v poletnem času pa 50—70%. Te vrednosti so zelo podobne vredno- stim za Planinsko polje ( G a m s , 1981, tab. 2), le da je potencialna evapotranspiracija na Cerkniškem polju letno nižja za 94 mm (16%). Tako glede vlage kot megle Cerkniško polje ne izstopa iz povprečnih okvirov sloven- ske klime, predvsem ima podobno klimo, kot druge kotline in ni opazno, da bi poplave oziroma jezero močneje vplivali na tamkajšnjo zračno vlažnost ali meglenost. Seveda lahko nastopajo take razlike v manjšem merilu, ki pa jih brez ustrezno prirejenih opazo- Tabela 7. Srednje število dni z nevihto 1'nhle 7. \lciin iiiiinher ol V VRATIH Zlato vec OBSEG POPLAVNEGA SVETA NA CERKNIŠKEM POLJU Flooding Area on the Cerkniško Polje SVINJSKA J A M A Grebenec Martiniski obrh NARTI Ušiva loka Suhadohca GEBNO ZAJCEVKE MERILO 5 0 0 m I Relie Zah/ek (Zlalovec) Obrh Vranja jama KARTA 1 Map 1 LEGENDA Legend Mrzlek OBSEG REDNE POPLAVE ( 5 5 0 m n. m . ) Regular Flood Area ( 5 5 0 m a. s. I.) OBSEG IZREDNE POPLAVE ( 5 5 2 . 5 m ) Except ional Flood Area ( 5 5 2 . 5 m ) ROB POLJA Polje Border IZVIR Spr ing PONOR Ponor Otoški obrh Izdelano v Geografskem i n š t i t u t u Antona Me l ika ZRC S A Z U 1985 Avtor : Andrej Kranjc . r i sa la M e t a Fer jan T i s k : I n š t i t u t z a g e o d e z i j o i n f o t o g r a m e t r i j o Studenec Sv. Ane Laski studenec ' Okence Pod pcim7W*~Cemun