Šft. 121. V Gorici, dne 19. oktobra 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden t Šestih izdanjib, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, ssjntrauje tedanje opoldne, veforno tedanje - pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi' prilogami ter s .Kažipotom« ob novem. letu foed po poŠti pre-jemana#ali v Gorici na dom;posjijana: : Vse leto . . .":*vs%:~j is*-$vAe,4Nn«)i4fU^'fiQ. pol leta........6 , 6$ , , . 3-30 Setrt ieta . . ¦.....3 , 40 , , . 1*70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravhištvo v Gosposki ulici Itv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni» A. Gabršgek vsai dan od 8. ur zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa o se prodajata v Gorici v o-bakami Schwarz - Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni...Layren_6i8 na trgu dellaCaserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. [Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upruvništvii. Oglasi in poslanica o slišali samo malega Klavžarfika. Res jo: Težko jo poslušati moža, ki ni več sposoben za služabnika — za gospodarja naj bi bil pa dober! ta tolminskih hribov, dne 15, oktobra 1901. — Bližajo se deželnozborsko volitve. Naši somišljeniki, vsi na delo, vsi na krov, vsi na noge, ven med ljudstvo! Tako in enako piska »Prismojcnee" svojim lebkovcr-nim čitateljem. In res, Bogu bodi položeno, to povelje žegnanih hujskačev okoli »Prismo-jenica" so naši nunci oziroma njihovi ob-skurni podrepniki pričeli izpolnovati do pičice. Z vso peklensko hitrlco brcajo in skačejo sem ter tje, dan za dnevom prirejajo svoje zakotne shode, v naših cerkvah se pa že dolgo časa ne sliši božja beseda, ampak samo ta zlodjeva politika. Vedno se nam oznanuje v cerkvah, kje bo sedaj pa sedaj kak klerikalni shod, in kar silijo nas ti krivi preroki, da se moramo istih udeleževati. Sploh na kratko rečeno, zagnali so se ti posvečeni in neposvečeni zbesnelci s toliko s;lo v boj, da se je v resnici bati za njih grešne kosti. Komaj se je ohladil tisti farški shodek na Pečinah pri Podgorniku, že so nam nunci drugega oznanili v cerkvah. 13. t. m. je ponikovski zloglasni K o d r o tn a c oznanil, da bo shod pri Sv. Luciji. »Prosim Vas, katoliški možje, pojdite k Sv. Luciji v obilnem števili! Sinoči sem se prepričal, daje v naši občini veliko mojih nasprotnikov; tako sem žalosten, Quo vadiš? '' Roman. Poljski spisat Henrik Sienkiew:cz. — Poslovenil Podravski. (Daljo.) Tigelina je že grabila jeza, vendar pa se je še premagoval. »Nisi mar videl,« vpraša, »kako umirajo kristijani? Ali si želiš tudi ti tako smrt ?« Starec dvigne svoje bledo lice; nekoliko časa so se mu tiho gibale ustnice, na to pa odvrne: »Tudi jaz verujem v Kristusa!« Tigelin ga začuden pogleda. »Pes! Zares si prišel ob pamet!« Nakrat mu vsa njegova v prsih nakopičena jeza izbruhne na dnn. Skoči h Kilonu, pograbi ga z obema rokama za brado, vrže na tla ter jame teptati po njem, da postane ves penast okrog ust. »Preklici! Preklici!« »Ne morem!« odvrne mu s tal KHon. »Na muko ž njim!« Zaslišavši povelje, pograbijo Traeaujo starca in ga polože na klop, h kateri ga privežejo z vrvmi, na to pa jamejo s kleščami natezati njegove shujšane ude. Toda on, ko so ga vezali, je pokorno poljuboval njihovo roke, na to pa je zaprl oči ter bil kakor mrtev. Vendar pa jo še živel, kajti ko so je Tigelin sklonil čezenj in ga še enkrat vprašal: »Ali preldičeš ?« zganejo so mu blede ustnice ter zašepeta, da so ga komaj slišali: .»Ne morem!« Tigelin zapove sužnjem, naj prenehajo z mučenjem, na to jame z od jeze zakrivljenim licem hoditi semtertje po atriju. Naposled mu šine v glavo nova misel; nakrat se obrne k Trakom in reče: »Izpulite mu jezik!« XX. Drama »Aureolus* so je navadno predstavljala v gledališčih ali amfiteatrih, ki so bili tako urejeni, da so se mogli odpirati in tako tvorili dvoje različnih po-zorišč. Toda po prizorih nt. cesarjevih vrtovih se je opustil ta običaj, kajti tu je šlo za to, da bi čim mogoče največ ljudi moglo gledati sužnja, na križ pribitega, katerega je požiral medved v tej drami. V gledališčih je igral vlogo medveda igralec, zašit v kože, toda to pot bi imela biti igra popolnoma ,isti-nita*. Bila je to nova iznajdba Tigelinova. Cesar je iz početka dejal, da noče biti navzoč, pozneje pa je na prigovor svojega ljubljenca spremenil svoj sklep. Tigelin mu jo pojasnil, da po tem, kar se je dogodilo v njegovih vrtovih, se mora še nekaj več pokazati narodu ter mu ob enem obljubil, da ga križani suženj ne onečasti tako, kakor je to storil Krispin. Ljudstvo je bilo že nekako sito in utrujeno od prelivanja krvi, radi tega mu je bilo obljubljeno, da dobi ondi darove in loterijske srečke in ob enem še gostovanje zvečer v krasno razsvetljenem amfiteatru. Takoj v mraku se je amfiteater napolnil z ljudmi. Augustijanci, s Tigelinom na čelu, so prišli vsi, ne samo radi predstave, marveč radi tega, da po poslednjih dogodkih pokažejo cesarju svojo udanost in da se pomenijo kaj o Kilonu, o katerem je govoril ves Rim. Šepetaj e so si pripovedovali med seboj, da se jo jesar vrnil z vrtov ves besen, da ni mogel zaspati, da *a je prevzel strah in da je videl čudne pošasti ter da loče radi tega urno oditi v Ahajo. A drugi so temu jgovarjali, trdeči, da sedaj postane še bolj neizprosen lo kristijanov. Našli so se tudi taki bojazljive!, ki so napovedali, da razžaljenje, ki ga je vrgel Kilon cesarju v oči, utegne imeti najhujše nasledke. Zopet Irugi so iz človekoljubja prosili Tigelina, naj opusti daljše preganjanje. »Glejte, kam ste zavozili?« reče Barko Soran. »Hoteli ste pomiriti ljudstvo ter mu vsiliti prepričanje, ia kazen zadeva krivce, toda dosegli ste uprav nasprotno.« « , . »Resnično!« doda Antistij Vero. »Sedaj vsi šepetajo, da so kristijanje nedolžni. In ako je temu tako, pa je imel Kilon prav, govoreč, da bi vaši možgani ne napolnili jedne kapice želoda.« Tigelin se obrne k njima ter reče: »Ljudje si tudi šepetajo, da je tvoja hči bervihja, Barko Soran, in tvoja Žena Antistija, Antistij Vero, skrila svojo krščanske sužnje pred cesarjevo pravico.« »To ni res U zakliče Barko nemiren. »Mojo ženo hočejo ugonobiti vaše razuzdani«, katere jej zavidajo njeno čednost!« reče enako vznemirjen Aniistij Vero. Drugi so so razgovarjali o Kilonu. »Kaj se je zgodilo ž njim ?« spregovori Epnj Mar-celo. »Sam jih je izročal Tigelinu v voke, bil je siromak in postal je bogatin ter bi mogel v miru preživeti svoje dni, imeti krasen pogreb in nagrobni kamen, toife sedaj je vse proč. Nakrat se mu je zljubilo, izgubiti vse in poginiti; bržkone je znorel.« j (Dalje pride.) da nisem celo noč niC spal, celo noč me je j nekaj držalo gor pod srce«. Pa oj, tri tisoč žalostnih devici Kaj mislite, g. urednik, koliko jih je sledilo nuncuk Sv. Luciji? Celi štirje, med njimi eden sam volilecl Na Pe- I činah je bilo 6 Ponikovcev analfabetnikov, I med njimi tudi le eden volilec. Torej kakor j se vidi, našim klerikalnim magnatom je za- I čela od vseh strani voda teči v široko grlo, zato pa tudi streljajo sem in tje kakor prav- I cate peklenske furije, dobro vedoč, da se I bliža h koncu njih obstanek. Sliši se, da bo v kratkem tudi na Ponikvah klerikalen shod; j radoveden sem, kje se bo vršil. Najbrže v I farovžu ali pa še celo — v cerkvi! Hm, | zakaj ne v cerkvi, saj na katoliški podlagi je | vse dovoljeno*---------------------- j Tako torej, krivi preroki! Le ščuvajte, j le razsajajte, le delajte zdražbe, le obrekujte j našo pošteno stranko! Kako res ščuvajo, o j tem imate prelep izgled v ponikovskem Ko-dromacu, kateri je prišel dne 29, m. m. med tamošnje mirne mladeniče ob 10. uri zvečer in jih je začel ščuvati, da naj bi se udarili; kazal je s prstom po njih, rekoč: Ti si li- | beralec, ti klerikalec, »stucma se«! Gosp, urednik, vem, da ste radoveden, kak škrat je | to: »stucma se" ? Stavim, kolikor hočete, da I ne uganete, akoravno imate Gabrščekov ka- j lomon I To znači v slovenskem jeziku: Jaz, Kodromac, Vaš dušni pastir, oznanjevaiec miru in ljubezni, predlagam vam, »katoliški" I klerikalci, da udarimo po grešnih napred-njakih; to pomeni pa tudi, da je Kodromac I potreben slovnice, kakor stara devica ženina. I Vprašam vas, g. nune, kdo bi bil kriv, ko bi se bili res fantje prijeli in do krvavega stepli ? Ali morda ne Vi, kateri se po krivici prištevate oznanjevalcem miru in ljubezni? I Toda fantje niso vas »ubougali" — J pardon, že zopet sem se zaletel v Vašo slov- | nico, niso Vas poslušali, ostali so mirni, ako- J ravno dveh strank. Omeniti moram, da je po- J nikovski nune vzrok vseh zdražeb in pre- J pirov v tamošnji občini; ko bi njega ne bilo, vsi bi živeli v miru in prijaznosti, sedaj se j pa gledajo kakor pes in maček; saj pa tudi nune kar naravnost in očito seje prepir in j zdražbe med občane, in to celo po otrokih, J ker jim naročuje v šoli, da naj domu gredoč vpijejo nad »mokrači*. Sicer jaz tega ne trdim v popolnem obsegu, ker sem to slišal J le iz ust sedemletnega otroka, vprašal sem J otroka: Kaj ste se učili v šoli, a otrok ni J vedel drugega povedati, kakor da jim je »gaspud" ukazal vpiti nad »mokrači*. Čudno bi torej bilo, ko bi se bil otrok to sam izmi- J stil, saj lak ne ve, kaj so »mokrači", kaj je j to in ono. Drugi otrok, enajstletni, in sicer j najbistrejši v občini, je rekel, da vsaki dan nune zabavlja v šoli proti naši stranki in j proti bralnemu društvu, rekel je: v čitalnični J sobi so sami taki, kateri imajo telečje glave. I Potem pa še kriči nune v cerkvi, da ne* po- j šiljajo stariši vseh otrok k veronauku in da jih bo naznanil politični oblasti. Jaz bi svetoval starišem: nič pošiljati otrok k vero- J nauku, in keds/ boste pozvani k pristojni i oblasti, povejte, kako nune uči vaše otroke. Ali morda redijo Ponikovci zato Kodromaca, | da jim na tako nesramen način demoralizuje j mladino ter kar naravnost ščuva otroke proti I svojim starišem? Res, lepe reči smo doživeli v naši Goriški deželi, po naših cerkvah nič več božje j besede, nič ve«, molitve, niti plačanih očenašev [ ne molijo več nunci, tiho mašo in litanije j požlobudrajo v pol urici, potem pa hajdi na I agitacijo na shode obrekovat in lagat o na- j predni stranki tako, da se najpriprostejšemu j kmetu gabi in studi, (Konec pride.) 2 Notranjskega. — (Kranjskim trgovcem v prevdarek.) Kdor le količkaj opazuje kranjski bratomorski boj, je J prepričan, da ne pride nikoli do ugodnega j kompromisa med liberalno in klerikalno stranko. Ker je večina trgovcev na Kranjskem j odločno narodnega mišljenja, se je lotila I klerikalna stranka istih in sicer s tako strastjo, 1 da je groza. Namen klerikalcev je prozoren ko steklo: uničiti hočejo svojega največjega nasprotnika — trgovca.. — V najmanjšem kotičku se postavljajo nepotrebna konsurana društva, naravno je, da s slabejim blagom aH konkurijajo trgovcem. Konsumna društva ra-sejo liki gobe po dežju. Trgovsko »Kons. J društvo" na Notranjskem ima že 2 filijalki, prvo na Premu, drugo pri Št. Mihelu, tretja se napravi v Knežaku. Skrajni čas je, da se kranjski trgovec organizira, kajti dejstvo je in to se ne da ovreči, da v par letih mora priti na Kranjskem do groznega poloma. Propasti morajo konsumna društva, katera eo že ' j sedaj na slabih nogah, odnosno izkrvaveli * I mora trgovec, kateri nima dovolj kapitala j I — kot žrtva kranjske duhovščine t j I Po mojem skromnem mnenju opomogel I J bi si kranjski trgovec le z dobro organizacijo, t I Gospodje trgovci naj ustanove .akcijsko j j društvo" s sedežem v Ljubljani. Isto naj bi I I imelo istotam svoja skladišča, kakoršnih opa- * I zujemo nebroj po Ogerskem in IL. tratskem. I j V jeseni, sploh ob ugodnem času naj bi od- j I poslalo društvo svojega izvežbanega uradnika I I na Ogersko, kateri naj bi kupoval direktno j I od kmeta vsakovrstno žito in ga odpošiljal v I I Ljubljano. I I Služboval sem kot vojak na Ogerskem, j j z zaniraivanjera in stvarno sem zasledoval I počenjanje judovskih _„trgovcev. _ Od Jtoaeta I kupi jud največkrat žito za neverjetno nizko I j ceno — proda ga pa z velikim vnebopijočim I J dobičkom. Na Ogerskem je tudi mnogo malih I mlinov, kateri svoj pridelek za ničevo ceno I oddajajo v velike mline. Ravno od takih j j mlinov bi se udobil najboljši pridelek za pri- j j raerno nizko ceno. Sosebno se pa kupi oves | J v Bosni na pol ceneje, nego ga nam proda I I ogerski »čifut". Društvo bi se seveda moralo I i pečati z vsemi trgovskimi potrebami. Tak- I j Snega društva potrebuje kranjski trgovec I j krvavo, kajti le organizacija, in sicer na J j močni podlagi, zamore rešiti trgovca nereelne J I farške konkurence, v kar pomozi Bog! I I __________ Trgovec. J Domače in razne novice. I Osebne vest!. — Višji poštni komisar j J Nikolaj Dudan v Carigradu je imenovan poštnim svetovalcem v Trstu, poštni komisar J dr. Teodor Sweceny pa pojde v Carigrad I kot višji poštni komisar. j ] Poljedelski minister je imenoval g. Iv. I Vrščaja, voditelja v »Šolskem Domu", uči- j i teljem na rudarski ljudski šoli v Idriji. j J Umrl je po dolgem trpljenju v Ijub- j ljanski bolnišnici Jakob Aleš o vec, znani J [ slovenski pisatelj in urednik »Brenceljna". | I Naj v miru počiva! j Jaz nisem nacijonalist. -— »Velena-J rodni" klerikalni naši listi očitajo dr. Turni, da I J se je izjavil v neki seji deželnege zbora, da j ni nacijonalist, kar po njihovem rnne- I j nju pomeni, da ni narodnjak. Sicer so kie- I J rikalci najmanj kompetentni soditi, ali je kdo I j narodnjak, ali ne, ker se k njim gotovo nikdo J j ne pojde učit narodnjaštva, vendar hočemo I tu to zadevo pojasnili, da ne bi kdo te stvari I j mogoče napačno razumel. Dr. Turna se je j j dejansko izjavil v deželnem zboru, da ni na- I J cijonalist, in sicer dvakrat. Prvič se je tako j j izjavil pri razpravi o užitnini, ko je rekel, da J j je proti povišanju užitnine v korist dežele in i na škodo občinam. Ako bi se namreč to zgodilo, bi bilo goriško mesto oškodovano / za večjo svoto. Tu je izjavil dr. Turna, da j i on ni tak nacijonalist, da bi želel j goriškemu mestu škodo za to, ker je v italijanskih rokah, in da je torej I proti temu. Drugič pa se je dr. Turna izjavil, da j ni nacijonalist, ko je šlo za preložitev uči- j j teljišča iz Kopra v Gorico. Rekel je, da ni I j zato proti Kopru, ker je iialijan-Jsko mesto; ampak zato, ker Koper ne J nudi našim dijakom nikakega socijalnega življenja, in ker so vedno izpostavljeni napadom, j J To je vse, nad čemur se naši proti- | narodni klerikalci tako grozno zgražajo in I hočejo naše Jjudstro farbatr, da dr. Tun?a ni j J narodnjak. Naši klerikalci namreč ne razlo- I j čujejo ali pa nečejo razločevati izrazov na- | cijonalist in narodnjak. Nacijonalist je oni, J ki ne goji v svojem srcu le ljubezni dosvo- I jega naroda, ampak tudi sovraštvo do tujega. Tak politik ljudstvo le fanatizuje proti dru- j J gemu narodu, s katerim se ima bojevati, ne j stori pa nič drugega, s čemur bi dvignil blagostanje svojega naroda. Stori vse le, da j škoduje nasprotniku, ne gleda pa na to, ali J tudi kaj hasni svojemu narodu s tem. Na- j J sprotno pa narodnjak deluje za politični in | gospodarski napredek svojega naroda ne I glede na to, ali koristi ali škodi nasprotniku. I I On stori le to, kar se zlaga z interesi naroda, I za katerega deluje; kako se nasprotniku I pri tem godi, mu ni mar. Narodnjak ne so- j j vraži tujca, ljubi pa svoj narod in se postavlja nasproti tujcu le potem, ako s tem kaj hasni svojemu narodu. To stališče zastopa dr. Turna ter zaraditega ni nacijonalist, pač pa odločen narodnjak. I Bog nam daj mnogo takih narodnjakov kakor je dr. Turna; takih narodnjakov, kakor [ so naši klerikalci, pa se bojmo, kakor hudič ' križa. I t Izredni občni zbor »Goriške ljudske i posojilnice" je bil v četrtek; zastopane je I bilo nad 40.000 glavnice, skoraj trikrat več I nego je dovolj za sklepčnost. — Na tem i zboru so se premenile nekatere zastarele in I in nujne premembe potrebne določbe, zlasti I z oziram na zakon iz I. 1896. — Glavne i točke pojasnimo, ko bodo pravila že vpisana I v zadružni vpisnik na c. kr. okrožnem so-I dišču. I © shodu t Šmarijab. je napisala »Go- I rica" poleg raznih neslanostij tudi to-Ie cvetko I klerikalne podlosti: ,Na povabilo župana I Franca Gruntarja, katerega sin Albin je do-[ vršil osmo šolo in potrebuje štipendij ali j podpor, prišel je deželni odbornik in član I deželnega Jlolskega sveta dr. H. Turna pre-I teklo nedeljo v Šmarije oznanjat svoj Iažili-I beralni evangelij*. I Resnici na ljubo naj povemo to-le: j Gospod France Gruntar ima sina, ime- ] nom Frana, ki je letos dovršil gimnazijo, ki j pa je sedaj jeJnoleten prostovoljec pri peš-I polku št. 47. v Ljubljani. Do sedaj torej ta I njegov sin še ni vpisan na nikaki visoki I šoli in ne more niti prositi za po-I delitev ustanove. Vrhu tega pa se g. Francetu I Gruntarju kakor veleposestniku niti ni podelilo I spričevalo ubožnosti, tako, da mora njegov j sin celo enoletno vojaško službo do-I vršiti na svoje troške. Znano pa je I vsakomur, da spričevalo ubožnosti je pred-I pogoj v podelitev ustanove. Iz J tega dejanskega položaja je razvidno, da j »Gorica*, glasilo naše duhovščine in goriške »inteligence*, obrekuje vsega spoštovanja j vrednega moža na način, katerega bi se morala sramovati najpodlejša duša. To sicer ni pošteno, ni lepo — ampak vera je zopet enkrat rešena! Interpelacija. — V seji drž. zbora v j četrtek je prišla na vrsto tudi interpelacija posl. Gabrščeka proti osnutju nemške J vadnice na ženskem izobraževališču v Gorici, j proti organizaciji na vadnicah ter srednjih šol j z zahtevo slovenskih srednjih šol. Cahej v Rodinja. — Mali Cahej bo I imel jutri v Ročinju zaupni shod klerikalcev. Svetujemo somišljenikom, naj le gredč poslušat, ako zai niki drugače ne ukrenejo. Da ima Klavžar namazan jezik, itak že vedo, j kakor poznajo vso umazanost tega najnovej-I šega katoličana. — Neverjetno, da takemu j človečetu je daroval deželni zbor pokojnino 2900 kron. — Zakaj — že še povemo. Klerikalna »Centrifuga*. — Kleri- I kalci se kaj radi zaletavajo v naša uzorna I denarna zavoda — v »Goriško ljudsko po- I sojiinico" in »Trgovsko-obrtno zadrugo". Sline se jim cede po teh dveh krasnih zavodih, zato lajajo, kakor pes v — luno. Imeli smo že večkrat priliko, zavrniti } klerikalce, naj pometajo pred svojim pragom, da bo čist. — Enako moramo storiti danes, i j »Centrifuga8 je imela tam po zimi J občni zbor in predložila neke račune za l. 1900.,.ali bilance niso hoteli predložiti, j kako-- so bili dolžni po pravilih. — .Gorica" { nam je bila odgovorila, da bilanco predložijo po celoletnem poslovanju. To je preteklo že j od letošnjega maja, a o bilanci »Centri-J fuge* nI še nič slišati. Jako smo radovedni, kdaj osreči svoje člane s pravilnimi računi. Žegnani obrekoralei. — Klerikalni listi in politikujoči nunci obrekujejo vkljub I vsem našim jasnim dokazom narodno - na-I predno stranko, da je ona oškodovala deželo I pri užitnini v 10 letih za 1,300.000 gld. To i laž ponavljajo v najnesramniših oblikah. — I Narodno-napredna stranka takih podlih duš I ne more niti tožiti, ker stranka kot taka nima I za tožbo nikake legitimacije. j Zato hočemo ost obrniti! Skrivnostno- I sladkoginjeni vinski bratec vikar Sedej je to j laž natvezal tudi na skodu v Kredu. — Mi ime-I nujemo tega katoliškega duhovnika grdega, J brezvestnega obrekovalca, ki ve-I doma in hote širi laž o syojih rojakih edino T zato, ker so drugačnega političnega prepri-I čanja. To pa je sramotno za duhovnika, sra-I motno za cerkev! Tak ilovek zasluži, da se I ga s palico zapodi iz cerkve! J Gospod Sedej! Mi smo Vas razžalili, I in sicer hote, da nam daste priliko, dokazati I svoje trditve pred sodnijo ! — Na noge torej, I vinski junak, branite svojo čast, ker drugače j Vam ostane za vedno pečat, ki smo Vam ga I danes pritisnili! I Berbuč se zopet smeši z užltnlno. I — Temu človeku ne zadošča noben dokaz, I kako grozne neumnosti da kvasi, in še na-I daljuje svoje oslarije. — Zopet pogreva v > »Norici* tisto pesem o Tumu porečevalcu, ki i ni poročevalec, pa je vendarle poročal, ter J hoče postavljati dr. Turno na laž. — Ber-buču in takim tepcem, ki trobijo ž njim v isti rog nevednosti, bodi to zadnji odgovor: I 1. Dr. Turna ima v deželnem odboru I referat o užltnini na sploh. On je torej — I poročevalec o užitnini. 2. Po 5. maju 1900. do decembra pa je dr. Pajer odvzel dr. Tumi ta refe- I rat; vso akcijo sta vodila Pajer in Verze-I gnassi. — Dr. Turna torej zopet... ni bil' j poročevalec, in to ravno v času, ko je šlo za sprejem užitnine v deželno režijo. V j tisti dobi, ko torej Tuma ni bil poročevalec, I je deželni odbor soglasno sklenil, naj se. I užitnina ne sprejme v deželno režijo. 3. Deželni glavar je naročil dr. Tumi, f naj šeštavT poročilo na deželhT zbor v smislu odborovega sklepa. Dr. Tuma je to storil. — j Eto: bil je poročevalec deželnega j odbora o užitnini, ni pa bil takrat, ko je bilo to vprašanje v teku, J Ako profesor Berbuč tega ne more umeti, opravičuje edino le prispodobo o — I kvintalu prazne slame. j O dohodkih erarne užitnine v Fur- laniji od 1. 1892—1900.je priobčil tabelo.— Hvaležni smo za njo, ker ž njo ga ubijem o. Ta tabela kaže: 1. Gor up je plačal v triletju 1892— 1894 kron 296.522. — Tabela pa kaže, da je plačeval vsako leto več; ako bi ostalo j njemu, bi v naslednjih 6 letih prišel mnogo više. To je jedno! 2. Trezza je plačal v naslednjem triletju do 1. 1897. kron 402.624. — Berbuč dokazuje s tem, da je imel Gorup najmanj 100.000 kron dobička več, z deželnimi do-kladami pa 180.000. — V »Soči" smo že pobili to logiko — prazne slame! Trezza je hotel Gorupa pregnati, kar se mu je posrečilo s pretirano visoko ceno, kajti vsakdo je gospodar svojega žepa. Ker se je Gorup dal ugnati, je dokaz, da je bila zguba za Trezzo neizogibna. Ako bi kazalo še vedno 100.000 kron dobička — ali menite, da bi se Gorup umaknil Trezzi? Nikdar ne I In Trezza je mnogo zgubil, da je po treh letih pobral šila in kopita ter šel! Saj je imel tudi kanalski okraj in je tudi — zabil! 3. Erar je pobiral potem sam v triletju 1898 — 1900 ter nabral manj nego i je dal Trezza, namreč le 396.000 kron. | In vendar konsum raste! — Ako je d«l | Gorup 1. 1894. že 101.640 kron, bi dal šest let pozne gotovo precej več, morda celo J 120—140 tisoč, kajti konsum je brez dvoma čedalje večji. — In glejte šmenta! Vkljub večjemu konsumu je erar nabral manj nego je dal Trezza!! Pa še jedno! Berbuč ni povedal, kako je erar »nabral* tistih 396.000 kron. Ko- | liko znašajo režijski troški? Koliko bi znašali ti troški zasebnika, ki nima na razpolago finance?! Odgovorite na ta vprašanja, sloveči prof. Berbuč, potem borno dalje govorili! Odgovoriti pa morate! J Rešite se iz zagate, sicer gorje Vaši bradi! j Pojde za slamo na ogenj — pepelne slave! Dr. Bojte, zdravnik v Gorici, ulica Con- I tavalle, menda ne mara tožiti »Soče", dasi ga je ta hudo razžalila na časti. — Zato ga I danes zopet razžalimo v neki drugi zadevi. V »Norici" od 12. t. m. je ponovil j tudi on Berbučevo bedarijo, da je dežela J oškodovana za 130.000 kron v korist zaseb« j nemu podjetniku Gorupu. Gregorčič je cesto imenoval Rojca — »kompletnega norca", s katerim ni mogoč pameten razgovor, toda mi ne verujemo, da je mož res tak norec, ki bi mogel verjeti taki — klerikalni lumpariji. Zato j trdimo: Dr. Rojic vedoma dalje razširja be- I dasto laž, da bi škodil političnemu nasprotniku, [ Tako, zdaj pa tožite! Kar je mož drugače nakvasilv »Gorici*, [ spada res v ono kvalifikacijo o kompletni I norosti. — V naglici je pa poštenjaku ušla znamenita izjava. — Najprej trdi, da dr. Tuma išče le syojo osebno gmotno korist, — a par vrst naglasa to... »dejstvo, da je začel služiti denarja, ko se mu življenje že nagiba, mej tem ko ima deco še v najnežniši starosti!" — — Ta veliki sebičnež je torej začel skrbeti I za nježno svojo deco, ko se nj^mu samemu I življenje že nagiba. Dolgo ne bo mogel skr- j beti... Ali ni 1 o p o v s k a taka pisava ?! In tako piše dr. Rojic, ki je znan grd stiskač, J navdušen za vse le tedaj, ako ni treba njemu j nič žrtvovati. Fojl — Dr. Rojic, zdaj pa I tožite! Domišljav pa je ta Človek, da je groza! Ko je naklobasal celo vrsto kompletnih norostij — da rabimo Gregorčičevo kvalifikacijo — vabi postojinske možake, naj se le obrnejo do njega, ako hoCejo še kaj izvedeti. — Treba naglašati, da »Slogina* stranka z Gregorčičem in Coroninijem na čelu vsa : -leta ni dala nikdar^ piš%weg!*^š»ik^Ba, Roj*,*, čevo klobasanje; on je bil v'stranki neko zlo, ostalo iz prejšnje dobe vsled čudnega položaja, katerega bi se bilo Cim prej izne-biti. Da letos ne bo veC izvoljen, je bilo že .sklenjeno v »Slogjjaj^ jstrariki, •— ker nikdo ga ni smatral, da je normalen, marveč da Ima jedno kolesce preveC ali premalo 1 In tako je tudi! — Gospod doktor: Zdaj pa tožite! »Edinosti". — Ko smo citati "obljubo, da odgovori »Soči*, smo si mislili, sodeč po besedilu, kdo ve kaj pride. Ali ko smo citati obljubljeni odgovor, srno se morali spomniti nehote tiste latinske prislovice: Parturiunt montes .... Kaj hočete! Jalovo je sklicevanje »Edinosti* na važnost učiteljskega vprašanja, jalov izgovor o dopisih z Dunaja »n iz Prage v »Soči" in jalovo vse sklicevanje na glasov učiteljskih krogov, ker tu se ne da vtajiti dejstva, da vsi tisti dopisi »iz učiteljskih krogov" so pisani tendencijozno edinole proti narodno-napredni stranki na Goriškem s prozornim namenom: mešati že itak razburjene duhove v deželi ter jiti tmjskati proti nam prav sedaj pred Volitvami. Vsa ost je naperjena proti naši stranki, in sicer čeprav na mestih prikrito, vendar tako očilo, da je one dopise vsakdo razumel tako, kakor smo jih razumeli mi. Za nalašč smo v družbi molčali o tem, ali tu smo culi kar nakrat prav tisto mnenje, katero smo zadobili mi pri prvem čitanju onih dopisov. Enako so jih razumeli tudi klerikalci in prav tako tudi gospodje pri »Edinosti*! Ker pa nekod živi manija, da treba vsako toliko časa dregniti zdaj na to zdaj na ono stran, so so razlili oni tendencijozni dopisi po »objektivnih* predalih ob največjem veselju uredništva. »Edinost* se je udala tu zvitosti goriške Slom-Škarije, katera gre tako proli naprednjakom, kakor Pajer in vlada s politikujočimi nunei vred. In take tendencijozne dopise brez vsake prave podlage, dopise, katerim se pozna na prvi hip, kako nepravičeno in strupeno gredo proti naši slranki, hoče opravičevati »Ed." s tem, da pravi, da jej imponuje učit. stan tako, da daje prostora — takim tendencijoz-nim dopisom! Pojdite se solit s takim »im-ponovanjem" I Nič pa nimamo proti temu, ako se obravnava v javnosti bodisi tako ali tako vprašanje, tudi uči teljsko, toda tako, kakor pritice vp rašanju ! Taki dopisi pa nimajo na sebi pravni-kakega znaka, ki bi pričal o hotenju, prere-šetavati učit. vprašanje tako, kakor gre, marveč kažejo jasno in oCito le zlobni namen: mešati sedaj ob volitvah v noprilog naši stranki, prav kakor mešajo že gori navedeni činitelji, in sicer mešati z nepoštenimi sredstvi! Tako je, preljuba »Edinost*. Ali ni le umevno, da se mi protivimo takemu početju, pa naj bo še tolikokrat krito z »objektivnostjo*. In denimo slučaj, da bi prihajali iz Trsta dopisi proti »Edinosti", tako tendencijozni, v svet potom goriške javnosti — in nikar naj ne misli »Ed.*, da se kaj takega še ni poskusilo! — kaj bi počeli gospodje v krogu »Edinosti"? Ne verjamemo, da bi hoteli slišati kaj o objektivnosti, marveč branili bi se svečano, kakor se branimo mi. Nafarbaua in zlorabljena je bila »Edinost" od goriške Slomškarije, in to skriva ona (,Ed.*) — za važnost učiteljskega vprašanja 1 Ha! Kako naj to imenujemo? — Obljubljeni »ekscerpti* nam nič ne imponu-jejo, mi smo že na Cistern glede onih dopisov, in ako je hotela ,Ed." spregledati, je morala priti do istih zaključkov kakor mi. Le ne se dosti zagovarjati na to stran! Z opazko o cepcu in o perfidnem sumničenju pa se je vjela »Edinost* v svojo lastno past. »Edinost" je prišla v svojih »objektivnih* predalih v onih dopisih s cepcem in s prav grdim, perfidnim sumničenjem nad nas. Ona je pričela, in mi smo cepcu in perfidnemu sumničenju, zakritemu po tržaški šegi pod togo »objektivnosti", primemo odgovarjali! Kdo jej daje torej pravico, predbacivati nam cepec in perfidno sumničenje n.' se je začela zatekati h klerikalcem p' Navodila, kakoršno je ono: Rečem ti, da mi ne porečeš?! Istotako je neumestna opazka o terori-zovanju. Mi nočemo nikoga terorizovati in tega tudi ne delamo, braniti pa se bomo proti vsakomur, in tudi proti »Edinosti*, kadar pride zopet nad nas s tendencijozno-stjo, s cepcem in s perfidnim sumničenjem. Amen. • *. - —. DaTČiiL^ksckutorJt v žalostnem položaju. — Pišfejo nam: Iščite in našli boste, trkajte in se Vam odpre; toda, žalibog, trkamo že leta in leta, a vse je te glas vpijočega v puščavi! Torej kaj bo z nami?! Eksekutor! Kako grenak je ta kruh; kajti njega se še danes ne vpraša, kako zamoreš biti vendar kos svoji težki nalogi in opravljati toli odijozen posel brez vsakega upanja v boljšo bodočnost. Nobeden javnih služab- J niicov ni izpostavljen danes tolikim nevarnostnim, grdogledanju od strani ljudstva in vremenskim nezgodam kakor ravno davčni eksekutorji. Nevedno ljudstvo smatra nas za svoje sovražnike, tlačitelje in izmozgovatelje, ker ne pomisli, da siromak dela le to, kar mora: — svojo dolžnost. Mi eksekutorji moramo skrbeti le za erar in ne za koristi posameznikov, zato je naš kruh jako grenak. Spolnovati pač moramo trudno in neumorno svojo dolžnost, a poleg tega nam je name-ščenje tako stalno, da moramo biti pripravljeni sleherni dan, da dobimo na pisalni mizi pohvalno pismo: Jutritenerabimo veC!--------Potem ko je eksekutor porabil v državni službi vse svoje najboljše življenske moči, se mu utegne zgoditi, da mora vzeti palico v roko in z družinico vred — iti s trebuhom za kruhom! Iz kakšna nam je plača ?! Štiri leta mora služiti brez pregreška, da so prikoplje do mesečnih 90 K, s tem pa si tudi dosegel vrhunec svoje »karijere*, imej družino ali bodi brez nje! Ko smo v službi zunaj po selili, imamo za prenočišče še 1 K 68 v. A kaj jo to, ako moraš bili pod tujo streho in na potu noč in član? — Nekdaj so se dobivalo stalne — remuneracije, celo po 200 K na leto, sedaj pa pride le še malenkost, in šo ta jo odvisna od dobro in slabe voljo višjo oblasti. Eksekutor mora cesto opravljali svojo službo po cel teden in tudi 14 dnij med pri-prostiin in bornim ljudstvom, prodno zamore zopet videti svojo ubogo in zapuščeno družino. Poleg lega pa ga nikdo ne vpraša: Kako si živel, ali si jedel ali pil, pač pa ostro, ali si natančno spolnil svojo dolžnost ?! Davkoplačevalci nas sprejemajo tudi z »veliko častjo*. Hitro ko opazijo, da se bliža eksekutor, kličejo: Vidiš, ga že hudič nese! Taki pozdravi veljajo nam, kakor da bi tlačili ljudstvo v svojo korist. Ali ni grenko torej tako življenje? — ; Izpostavljeni nejevolji siromašnega ljudstva, opravljajoči tolik odijozen posel, za toli siromašno plačilo, nimamo še nikjer zagovornika in zaščitnika. Pridno terjaj državne ali nedržavne davke, bodi strog in prijazen povsod in ne zameri se nikomur; in če se ti prigodi kaj neprijetnega — pokopan si lahko brez vsakega blagbslova! — Na to si z želodcem mnogokrat v zadregi in ne dobiš je gorke jedi, tudi ko bi šlo včasih za življenje in smrt. Po revnih kočah, po hribih in dolinah, o dežju in vročini, v burji in snegu, moraš si pomagali, kakor veš in znaš, ker si oddaljen po 7—8 ur hoda od svoje postaje. Tako zapuščenega tolaži te le ta nada, da se zopet povrneš živ na svoj dom. In kako preživljati svojo družinico? Dokler moreš delati, imaš še za potrebno polento, a ko oboliš in te zapuščajo moči, deca pa te milo kruha prosi, kam se imaš obrniti, ko ne veš za svojega pravega gospodarja; in za vse svoje žrtvovanje nisi imel niti na starost svoje prave eksistence. Za vse druge kategorije služabnikov se je že kaj storilo, le mi smo še na trnjevi poti! Roko na srce, in obrnimo se vsi kolegi do višjih finančnih oblastev in do vele-štovanih državnih poslancev, ko se zopet odpre državni zbor, z nujno prošnjo, da bi se nas vendarle spomnili že enkrat na višjem mestu, nas vpoštevali v prave, poštene in trpeče državne služabnike, ter nam tako pomagali iz žalostnega in obupnega stanja. Primorski. Kaj vse skrbi klerikalce. — »Pri-smojenec* brblja preti naši stranki* ker -krčmarskih zadrug še ni itd. — Kaj ga to skrbi? Krčmarji so lani dobili v podpis — pristopnice, ali veČina jih ni podpisala, jcer je smatrala, da je še prezgodaj in ni povsod dovolj sposobnih mož, ki bi imeli dovolj časa za vodstvo. »Trgovsko-obrtno društvo" ima že sestavljena in tiskana uzorna pravila in sprejme v roke organizacijo, kakor hitro bo to mogoče. — »Prismojenec* pa, kakor se vidi, niti tega ne ve, da se po davčnih okrajih ustanovljajo družbe krčmarjev za vsako dobo užitninskega odkupila; ne ve, da Gorup nitmi '—-zakupnik. In taki ne-vedneži so še tako nesramni, da farbajo ?,i-tatelje o — zgubah pri užitnini! Izpred sodnijo. — Te dni so stali pred tukajšnjo okrožno sodnijo mož, žena in njen ljubimec, zadnja dva obtožena težke telesne poškodbe, prvi pa poskušane goljufije. Zakonska se imenujeta Ženi, ljubimec pa Alojzij Schulz. Oba moška sta uslužbena pri južni železnici, prvi pri hišici št. 93. tik Št. Andreža. Kakor se Je poJkaza]pprj_ obravnavi, je lani v novembru prišel ta nesrečni mož nekoč domu ter našel tam svojo ženo s Schulzem. Nekaj časa so pili skupaj vino, potlej je šel spat. Ko pa je spal, sta ga prijela žena in ljubimec ter vrgla skozi okno, da se je hudo poškodovat po telesu, vsled Cesar je moral v bolnišnico. Ker pa ga je bilo sram povedati, kako je prišel do ran, je lagal, da se je zapletel pri premenjevanju železniških šin ter se poškodoval. To se je zdelo sicer malo verjetno, ali da je drugače, se ni moglo dokazati. Vendar pa je bila neka zavarovalna družba odbila njegovo zahteva odškodnine, ker je bil zavarovan proti nezgodam. Letos v juniju pa je žena tega nesrečnega moža tako udarila po glavi ter mu prizadela take rane, da je moral z nova v bolnišnico. Ko je ozdravel, je pripovedoval nekaterim svojim tovarišem, kaka je resnica s tisto lansko boleznijo, na kar je prišla vsa reč pred sodnijo. Žena in ljubimec sta tajila, ubogi mož je govoril pa resnico. Obsodba se glasi tako, da je dobil mož 4 mesece ječe, žena in ljubimec pa vsak po 3, Za družbo Sv. Cirila In Metoda nabrali vrli »oheetarji* pri »Podcerkovcu* v Dolenji Trebuši dne 7. t. m. G kron. Živeli! Ustnica. — G. dop. s S. Pride prihodnjič. G. dop. s Krasa: Ravno tako! — G. B. Vrtojbi: Popravimo prihodnjič. Razgled po svetu. Državni zbor. — V četrtek je pričel državni zbor zopet poslovati. Predsednik Vetter so je spominjal zaroko nadvojvodinje Elizabete Marije s princem WmdischgriUzem ter umrlih poslancev Weigla in dr. Kaizla; potem je naznanil, da se je Prade odpovedal predsedništvu. Finančni minister jo predložit proračun za I. 1902. ter imel pri tem obširen govor. Mimisterski predsednik dr. Kdrber je govoril na to, da vlada je mnenja, da se ne sme pridružiti nikaki izmed sedanjih političnih strank, dokler stoje v ospredju narodnostna vprušanja. Če bi se vlada odločila, da stopi na stran katere izmed političnih strank, bi druge odbila; in če bi delala še tako odločno zato, da je proti vsem pravična, bi se vendar ne mogla iznebiti suma, da je pristranska. V Avstriji so pač mogoče narodne stranke,: ni pa mogoča narodna vlada. Narodni entuziazem lahko zaničuje tako stališče, a vlada se mora postaviti nanje. Če bo prišlo do miru med narodnimi političnimi strankami, bo vsaka avstrijska vlada v tako izpremenjenih razmerah rada delovala ž njimi. Ko bo vlada sklepala gospodarstvo nagodbo z Ogersko in trgovinske pogodbo z drugimi državami, se bo pred vsem ozirala na skupne koristi cele monarhijo. Med raznimi predlogami je omenil posebno reformo tiskovnega zakona. V vprašanju nemškega avtonomnega carinskega tarifa bo vlada postopala z vso energijo v korist Avstrije. K sklepu je pozival vse stranke, naj pomagajo, da se držav, proračun v pravem času reši. Foft je na to utemeljeval svoj nujni predlog glede nemškega carinskega tarifa in o eventuelnem sklepu carinske in trgovinske zveze z Ogersko ter novih trgovinskih pogo-deb z vnanjimi državami. Prvim podpredsednikom zbornice je bil izvoljen včeraj nemški nacijonalec Kaiser s 120 glasovi; belih glasovnic je bito oddanih -125. — Med raznimi interpelacijami je tudi ona Vsenemcev o invaziji kongregacij iz Francije v Avstrijo. — Gledč na nov nemški carinski tarif se je unela živahna debata in z raznih stranij so se culi glasovi, kako treba varovati avstrijsko trgovino. Prihodnja seja bo v torek. Državni proračun za 1.1902. — Finančni minister B6hm-Ba\verk je predložil v četrtek zbornici poslancev državni proračun za 1. 1902. Ta proračun izkazuje skupno potrebščino i.686,117.944 K; torej je narasla za 43,954.600 K. Skupno pokritje je prora-čunjeno na 1.686,966.357 K, naraslo je torej za 43,968.772 K. Državni proračun zaključuje torej aktivno z 848.413 K. Ta proraCun izkazuje pač prebitka 884.000 K, ali način, na kateri je ta prebitek dosežen, kaže, da ni prav zanesljiv. Dosegel se je na ta način, da se v njem še nahajajo dohodki od mitnic, dalje dobiček, ki ga je vlada naredila v prejšnjih letih pri kovanju kron, kateri dobiček znaša 16l/B milijona kron, dalje od avstro-ogerske banke dobljeni del dobička v znesku 1 milijona in končno, Hda se od tabacne režije*raCuna 5 milijonov kron veC dobička., nego ga je bilo doslej. Ako bi se te postavke ne bile vra- čunale, bi proračun izkazoval škoro 20 milijonov kron deficita. V proračun je tudi uvr-ščeriih 360 kreditov, ki so bili dovoljeni s posebnimi cesarskimi naredbami na podlagi § 14. Ban Jelačlč. — Te dni je preteklo 100 let, odkar se je redil Hrvatom slavni ban Jelačič, s katerim imenom je preporod Hrvatske izza 1. 1848. tesno zvezan. Vsi hrvatski listi prinašajo tem povodom navdušene članke, slaveč spomin svojega velikega moža. Novi deželni zbori se snidejo takoj v po novem letu, kakor je povedal ministerski predsednik v svojem govoru. Zasedanje dež. zborov bo kratko, ker državni zbor čaka veliko delo, in se isti snide takoj zopet v mesecu februvarija na dolgo zasedanje. V Aebrečlnu je tekla kri. — Proti večeru 17. t. m. je pri državnozborskih volitvah naznanil predsednik volilne komisije, da je izvoljen poslancem liberalni kandida,1 A. Dobeezkv. Pristaši Košuta so začeli na to kamenjati navzoče vojake in redarje. Trije častniki in nekateri vojaki so ranjeni nevarno. Med demonstranti je ranjenih težko kakih 60 do 80 oseb. Zaprli so kakih 100 oseb. Demonstrantje so pobili okna na občinski hiši ter na drugih poslopjih. Nemirov pa s tem še ni bilo konca! V Južni Afriki. — Vest o veliki burski zmagi ob natalski meji smo že zabeležili. Podrobnostij pa še niso znane. Buri prodirajo v večjih Cetah proti jugu, — General Bolha, o katerem so pisali, da je zajet od Angležev, je izven vsake nevarnosti, — Ker Angleži Bure obsojajo k smrti in na dosmrtno ječo ter jih tepejo in izstradujejo, hočejo baje Buri pričeti z enakimi represalijami. Raznotero. — V Berlinu so obsodili na 4 mese«-e ječe urednika anarhističnega lista »Neues Leben*, ker je priobčil povodom umora Mac Kinleva ognjevit članek, hvaleč čin umora. — v Sevili na Španskem je zavladal zopet mir. Štrajk jo po večjem prenehal. — Delovanje »Zvezo slov, posojilnic" v Celju v letu 1900, Zveza slovenskih posojilnic v Celju je izdala ravnokar svoj letopis za I. 1900. ter nam podala s tem temeljit in veluzonimiv pregled o denarnem gibanju onih posojilnic, ki ne tič6 v klerikalni galeji ožlindrnne »Gospodarske zveze*, marveč delujejo samostojno in nepristransko. Z vozu slovenskih posojilnic v Celju ima namen, da pripomore posojinicam na Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in Koroškem k vspešnemu razvoju, in sicer s tem, da s poukom in dejansko podpira posojilnice v njihovem delovanju, da se poteguje primernim potom pii vladi in pri zakonodateljnih zborih za uredbe in zakone v-prid posojilnicam in pomaga usta-novljati nove posojilnice v zgorej navedenih deželah. Glede vspešnega razvoja posojilnic ima načelstvo zveze tudi nalogo zvrševati perijodično pregledovanje posameznih posojilnic na lastne troške po vestnih revizorjih. Kako zveza izvršuje to stavljeno si nalogo, uvidimo najbolje iz letopisa. Zveza šteje koncem lanskega leta 20 koroških, 28 kranjskih, 12 primorskih in 42 štajerskih, torej skupaj 102 posojilnici. — Vse te posojilnice so imele v letu 1900. K 72,710.738-95 letnega prometa, ostale postavke pa nam predofiujejo nastopne številke: Obrestovani deleži .... K 1,946.029-48 Rezervni zakladi.....» 1,863.829 94 skupno lastno premoženje K 3,809.859*72 Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obresti ... K 36,521.439.42 Izposojila ........ » 1,405.838-Ofe skupno tuje imetje K 37,927.277-78 Stanje posojil je pri 54.637 dolžnikih ......K 32,882.988-59 Dobiček v letu 1900. . . ~K 268.055-12 Zadružnikov so štele svežine posojilnice 59.248 ter plačale na davkih in neposrednih pristojbinah . . K 41.318-86 • Od dobička se je dalo: v rezervni zalog . . .K 143.934*76 v dobrodelne namene« . „ 35.927*97 kot dividendo....., 31.176-08 za nagrade ..... • » 30.115-69 Te impozantne številke govore" dovolj jasno o veliki denarni moči in eminentnem pomenu zveze na narodno-gospodarskem polju mej Slovenci. Medtem ko bi Dosaniezne posojilnice brez pomena samotarile, najdejo s svojim pristopom k zvezi v istej močno oporo in dobro pokroviteljico. Pomen zveze pa postaja tem vefiji sedaj, ko smo na pragu uvedbe splošne in obligatue revizije posoji-nic po državnih revizorjih. Da revizija od strani državnih uradnikov nobeni posojilnici ni prijetna, je naravno in ravno z ozirom na to je bodočnost zveze tem krasoejša, ker bodejo v bodoče posojilnice primorane, pristopiti zvezi in biti revidirane po njenem revizorju, da se tako ognejo državni reviziji. Ce pregledujemo resuzorno sestavljeni letopis »Zveze slov. posojilnic*, vprašamo se nehote, zakaj pač tudi .Gospodarska zveza« v Ljubljani, ki vtika sicer drugače rada svoj ožlindrani nos v delokrog celjske zveze, ne J izda kaj jednakega. Pred tremi leti je paC.j izdala z velikim hramom svoj prvi letopis — od takrat pa vlada smrtna tišina, dasiravno klerikalne posojilnice po Slovenskem, ki so #vse članice »Gospodarske zveze«, rastejo iz tal ko gobe po dežju. AH lega si drugače tolmačiti ne moremo, nego da celjska zveza lahko stopi z odprtim licem v javnost, ker žlindre" pokazati lep^aadsvojega delovanja, medtem ko tiči »Gospodarska zveza* z vsakim fevestjera kot čuk v duplini, — ker ji z oziram na njen kritičen položaj tako pač najbolj kaže l Vrli »Zvezi slovenskih posojilnic* v Celju pa naj bodejo dosedanji krasni vspehi v vzpodbudo k nadaljnemu vspešnemu delovanju. D, V....k. Premalo oitr« na kmcisko gospodarstvo. — Pišejo nam: Velika napaka dosedanjih političnih strank na Goriškem je bila ta, i\& se je pri javnem delu premalo oziralo na kmetsko gospodarstvo. Imamo v deželi dva učitelja na kmetijski šoli in precejšnje število izobraženih kmetskih gospodarjev, ki bi lahko poročali o raznih panogah krnelijstva. To je tembolj potrebno, ker se od naše kmetijske družbe, ki bi morala izdajati poročila ali perijodičen strokoven list, ničesar ne stori. V političnih listih pa naj bi se gospodarska vprašanja razpravljala v posebnem oddelku živahnejše tudi zaradilega, ker se tukaj lahko razpravljajo bolj aktuvalna vprašanja {zborno bi služila,-da se vzbudi zanimanje za gospodarstvo, posebno poročila iz raznih krajev o ugledno obdelovanih posestvih. Opozarjali bi sr. pri tem merodajni či-nitelji na v istini zaslužne gospodarje, ki ne iščejo nagrad in priznavanj, ampak so iz ljubezni do gospodarstva dosegli v istini krasne vspehe. Kot vzgled naj služi France Laharnar na Pečinah št. 1. To je gospodar na samoti med Št. Viškogoro in Pečinami, ki ima ugledno urejevano posestvo. Vidijo se lepi gozdni nasadi smrečevja in listnega drevja, dobro gnojeni in udelani travniki z nasajenim sadnim drevjem in lepimi voznimi potmi. Vidijo se visoko podzidani bregovi in gospodarske ceste, katere bi se lahko- smatrale kot skladovne. Vsa ta dela so izvršili France Laharnar in njegovi predniki z Listno močjo brez vsake podpore in tudi brez vsakega priznavanja od strani obfc.sti. Vsako leto pade marsikam kaka nagrada od strani e. kr. kmetijskega društva ali poljedeljskega oblastva; na tega uglednega moža pa se ni še nikdo spomnil, čeravno v tolminskem glavarstvu v prvi vrsti zasiuži, da se ga merodajni Činitelji spominjajo in ga kažejo kot vzgled drugim posestnikom. Ta mož in njegov prednik sta nasajala gozdiče sama, ne da bi dobivata, kakor drugi, drevesca iz cesarskih gozdov. Ta dopis naj bode le v vspodbujo zaupnikom, da se večkrat oglasijo z enakimi poročili! Kameni francoski krompir. — Dr. Pečnik v Aleksandriji piše: Glede svoje eksprotne študije »krompir* sem dobil več vprašanj. Rumena vrsta krompirja s Francoskega, ki se v Egiptu najdražje plačuje, raste osobito od Avignona in Dragnignana do Monteliinara. Skušali so jo udomačiti na Napolitanskem in v Atgeriji, pa zgubila je nu okusu in izgledu, podnebje ji je bilo prevroče. Vipavsko ima p o dnebje, ki je fenologično skoro jedno in isto severne Provanse. Skoro gotovo je, da se uvod posreči. Torej proč z belim, goriškim krompirjem, k? nima nikakih cen. Kmet bi dobil za vsako vrečo po sto kil 2—3 krone več. To tudi kaj izda. V nebo kričeča neumnost bi bila, da se pridržuje brezceni beli krompir. Občine, zadruge ter denarni zavodi bi morali pomagali v prid kmetijstvu v to menjavo. Francoski rumeni krompir je *.rel konec junija in začetek julija, baš kakor goriški beli. Ta krompir je torej najzgodneji in se ob enem najdaljše in najboljše čez zimo drži. Kdor si hoče naročiti francoski rumeni krompir, naj se javi pri g. Jak. Maražu v Vrtojbi, s katerim preskrbiva vse potrebno. Brzojavka! Podpisani naznanja uljudno slav. občinstvu, da se dobi pivo „Granat-Porter" vedno sveže v naslednjih gostilnah v Gorici: V sodčkih: t hotela »pri zlatem jelenu*. V steklenicah pa pri gg.: Jos. Krane, trg Bertolini. Iv. BlešŠič, »pri pecelinčku«. K. Turel, »pri belem zajcu>. Iv. Kataik, »pri zlatem križu«. Simen Waltritseh, -»pri konjiču «. FeterBIrsa, dvorišče Caraveggia. M. Hvalic, stolni trg. A. Lasid, ulica Dogana. P. Fovk, ulica sv. Ivana. A. Orisan, prodajalnica na Korzu. Za nadaljna blagohotna naročila se con. gg. gostilničarjem in zasebnikom toplo priporoča Josip Kovan, zalagatelj vrhniškega piva. V Gorici, Rabatlšče št. 20. Prani vinski ocet prodaja po 16 kr. liter Peter Birsa, gostilničar v Gorici, Corte Caraveggia. ,01iva" društvo absolventov trgovske akademije v Kraljevem Gradcu priporoča brezplačen pričelni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: „01Ira* - Kraljevi Gradec. Ali ste gluh? Vsaka gluhota ali naglulia jo ozdravljiva z naSo novo iznajdbo; le glulio rojeni so neozdravljivi. Ušesno bvenfonje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. Preteče in sporo'! se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj so v nemškem ali nngležkem jeziku. Mednarodni zavod z srebrna ura Roti. fi. 5-80; srebrni verižira fl. 120; budilnik iz nikljf fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate! in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilnstrovan cenik zastonj! Anton Pečenko Zastopstvo za Gorico in okolico ima Ant. Jeretič v Gorici. Via Giardino 8 briških, dal matinskih in isferskfh vinogradov. i razpošilja po železnici na pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja m vse kraje avslro - ngerske monarhije v sodih od Siti litrov naprej. Na zahtevo požilju tudi uzorce. filflrp PnlrauiPP IZ s>vclnvnnznane tovarno dvornega Dunaju, iz Imamo lVdoivr & Vložen v IVa-ii, odlikovano na paiižki raslavi. jedino pravo rusko z znamko „ruski drž. •I" iz Pi-n-opni.la. Modsrce Galoše U6ŽniKC za llani° '» gospode po vsiki coni. Zimske podebleke ^J;Lttrll,i!r-Z!l ,,n,,,,,, Oenlce zn otrokr, krasno m Umito lilairo v.a bluze, iiOMimriiterljc, npki>, iireilpiisnlko, \ol-nen« in KVflmiro Rernti z>i dume. — Vsakovrutno perilo /u gospode, kravato, noiravice, volneno rokavico Itd. Itd. Vse potrebščin« za jr. šivilje in kr/ifare, najceneje, v najlepši in največji izlioii najloplcju priporora svojim rojake > v »jk-sIu in na deželi nova tv dka modnega blaga J. Zornik v Gorici, Oosposka itlicsi štev. 7, tih »Krojaške zadrugo*. Naročila z dežele so izvršujejo točno in v najkrajšem čnsu ter razpošiljajo proti povzetju. Naznanilo. Podpisani naznanja, da jo otvoril brivsko podružnico v ulici Ouomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček), kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter ono z dežele, bolj nego jo to storil doklej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi m ;Cini, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo. V zalogi ima vedno v veliki i2beri vso potrebščine to stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfuniarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z-'mesta in dežele se loplo priporoča udani Anton Pucelj, lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo. Pij Ciaiifli, tapetar v Gorici je preselil svojo ofcano fletaico v ulico Morelli št. 43. Sprejema vsa v tapefarsko stroko spadajoča dela po najnižjih cenah urez konkurence. Gostilna „A!la citta ili Gorizia11 v Gosposki ullei št. 19. toči izvrstna bela in črna vina vseh vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu iit na deželi so za obilen obisk najtopleje priporoča udani Frie Šimenc.