CENA 150SIT Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel.: 131 70 10, faks.: 319 448 Odgovorni urednik: Primož Zevnik V Ll' • v Ljubljam ŠTUDENTSKA ZALOŽBA KAZALO BTTKA ZA BONE Glavni urednik: Marko Hercog Studentska problematika: Peter Brecl Kulfura: Aleš Steger Gorazd Trušnovec Objektivizaclja subfektivnega: Veseli Volk Družbeno-informativni sklop (ekoloska priloga): Mitja Cander Urednik fotografije: Matej Fišer Prelom: Simon Ručigaj Lektorfi: Tina Verovnik, Tina Zagernik, Petra Tomazin Predsednik svefa Tribune: Jaka Repanšek Prispevke lahko prinesete ali pošijete na uredništvo ali na uradne ure urednikov. Izhaja vsak prvi ponedeljek v mesecu. Cena 150 SIT, 10 ATS, l .5 DEM, 1250 ITL. Spošfovani bralcii Z veseljem lahko za to številko trdimo, da je programska. Programska do te mere, ker se ukvarja z izredno zanimivim in zapletenim vprašanjem ekologije. Tej je posvečen celoten družbeno-informativni sklop. Posebej smo ga pripravili na recikliranem papirju in kar je najintersentnejše: o ekologiji ne razmišlja kdorsigabodi, temveč mladi pisci in esejisti, ki do nje vzpostavjajo zelo radikalno in v nekaterih segmentih konzervativno vizijo ekoloških problemov. Anketa, ki smo jo pripravili med našimi politiki, je zastrašujoča, saj se vidi, da je našim politikom vprašanje do ekoloških tem le dnevnopolitični imidž, ki nima kaj dosti skupnega s temeljno analizo. Druga velika tema te številke pa so študnetski boni in njihovo državno subvencioniranje. Če bo namreč država oziroma vladajoča klika določenih politikov ukinila edino, kar lahko študentom danes ukine, torej subvencionirano prehrano, se bomo skupaj z Radiom Študent potrudili in zanetili velike študentske demostracije, v kolikor peticije ne bodo uspele. Vladi lahko samo mirno predlagamo, da, če hoče mirne dneve, naj se ne igra s potrpljenjem študentov. V kolikor bo posegla v naše najvitalnejše dele in nam skušala ukiniti bone, ter nas s tem prisiliti, da bom zaradi izredno visokih cen prehrane prenehali s študijem, se bomo začeli posluževati vseh sredstev, da to prepričimo. In še najmanjši pritisk bodo demonstracije. Očitno že razmišljanje o ukinitvi bonov kaže na to, da dnevna politika ne potrebuje intelektualcev, kar kaže na njeno parvenijstvo in globoko moralno dekadenco. Toliko v opozorilo. Cas je na naši strani, spoštovani študenti. Strnimo svoje vrste in se uprimo, ko bodo izkoriščene vse legalne možnosti. Odgovorni urednik Primož Zevnik 14 NEDOREČENI PROJEKT MODERNIZMA 26 THE CRAMPS POLOVIČNI FAF ST.KAN 33 MESTO ŽENSK V MESTU LJUBLJANA ETNTOLOŠKl ZAPISI JAINFEZA TRDINE NOVEMBER 1995 _H y 4 študentska problematika fr j ŠTUDENTI ZAHTEVAMO BONE ZA BONE Med šfudenti vre. Boni so postali predmet pogovora vseh, ki jim prehranjevanje z njimi omogoča spodobno preživetje. Postali so tudi redni obrok predvolilne kuhinje iako študentskih kot državnih volitev. Državniproračun je namreč prav zaradi volifev naslednje leto že sedaj v razpravi. Tako se je konec septerpbra vladajoča koalicija pogajala o višini in porazdelitvi sredstev proračuna in zraven razmišljala, kako bi si nabrala čimveč plusov, s katerimi bi si pridobila volilce. In tako se je u/ela v lastno zanko na področju, kjer je mislila, da bo šlo vse gladko - pri univerzalnem otroškem dodatku. Ta je namreč postavil socialne prispevke na glavo. Zahteva LDS, da ostane proračun v mejah 570 milijard tolarjev, je delež za socialo zmanjšala. Tako so boni za študentsko šniBHir« «» »*» rmwm, vmm mpmmimm Tiskovna konferenca študentske vlade pred Državnim zborom. Spomenik demokraciji? prehrano izpadli iz vseh kombinacij. To je spodbudilo SOU v Ljubjani, da je v izjavi za javnost zapisala, da je ignoranca države, pristojnih ministrstev in strank, ki tudi za ceno želodcev študentov ne skušajo razumeti tovrstne problematike, šla vendarle predaleč. Zato je na 32. Redni seji študentska vlada sklenila, da ne pristane na ukinitev študentske prehrane s strani države in da se bodo v primeru, če se kaj takega stori, prisiljeni poslužiti vseh razpoložljivih načinov, s katerimi razpolaga civilna družba. Po tako burnem odzivu študentske populacije in javnosti na informacijo, da v državnem proračunu za naslednje leto ni načrtovanih sredstev za subvencioniranje študentske prehrane, se je koalicija dogovorila, da subvencijo priskrbijo s prerazporeditvijo sredstev v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Do zaključka pogajanj se je tako v proračunu '96 za subvencioniranje študentske prehrane nabralo 668 milijonov tolarjev. Vendar pa ni šlo brez zapletov, saj je med usklajevanjem proračuna v javnost prihajalo veliko kontroverznih informacij. Tako smo bili v oddaji Radia Student priča medsebojnemu obtoževanju predstavnikov koalicije, katera stranka podpira univerzalni otroški dodatek skupaj s subvencioniranjem študentske prehrane, in katera ne. Predstavnik LDS-a je dejal, da so bili SKD proti predlogu o vračilu subvencioniranja v proračun, Stane Firm (SKD) je obtoževal nazaj in bil - začudujoče - usklajen z glavnim tajnikom ZL. Oba sta zatrdila, da se je LDS še dan pred tem zavzemaPa za univerzalni dodatek, ki bi pokrival tudi prehrano študentov. Subvencioniranje je torej ostalo, višina pa je po besedah Valterja Kobala, predsednika študentske vlade, enaka nič, saj bi za leto 1996 potrebovali 1.8 milijarde tolarjev, ki bi zagotavljali, da študentje ne ostanejo na robu preživetja. Primož Kovačič, študentski minister za socialo in zdravstvo pa je dodal, da če se višina subvencije ne bo povečala, se bodo boni podražili za najmanj 60 odstotkov, ali pa jih bo marij. Dodal je še, da je subvencioniranje edina stvar, ki jo država daje študentom.Vlada je namreč za študentsko prehrano za leto 1 994 namenila 956 milijonov in za leto '95 okroglo milijardo tolarjev, s čimer je bilo zagotovljeno, da so študentje dobili vsaj en topel obrok na dan. Zakaj univerzalni otroški dodatek ni dovolj Vlada se je odločila, da bo v maju uvedla univerzalen otroški dodatek, za katerega bo potrebno nameniti dodatnih 6 milijard tolarjev. Seveda, če se bodo vsi starši sploh odločili zanj, saj naj bi glede na trenutno višino zajamčene plače dodatek znašal borih 2400 tolarjev na mesec. Podatki o tistih, ki so že sedaj upravičeni do otroškega dodatka namreč kažejo, da se kar 80000 družin ni odločilo za pomoč v tej obliki, čeprav bi ga lahko dobili. Večina študentov bi tako dobila okrog 2000 tolarjev na mesec ali okoli 7% zaj.amčenega osebnega dohodka, manj premožni pa nekoliko več, kar bi zadoščaio le za nakup kruha in mleka v enem mesecu. Eden izmed očitkov, ki se pojavljajo v NOVEMBER 1995 ŠTUDENTI ZAHTEVAMO BONE |(ji študentska problematika lavnosti proti povišanju subvencije za prehrano je prav univerzalizem pri podeljevanju študentskih bonov vsem študentom, ne glede na socialni položaj in prebivališče - ali stanujejo pri starših, sorodnikih, v privatnih sobah ali pa so v študentskih domovih. Ali ni univerzalni otroški dodatek tudi ena izmed takih pravic, ki bi izenačila tiste na robu preživetja s tištimi, ki jim bo ta le dodaten luksus, za katerega ni prave osnove? Studentje potrebujejo bone V Sloveniji je med 65.682 podeljenimi štipendijami le 18.134 dodeljenih študentom, njihova povprečna višina pa znaša 12.700 tolarjev, kar ne zadošča za pokritje najnujnejših stroškov, kot je prehrana ali prebivanje v Ljubljani ali Mariboru. Hkrati pa v obsežnem študijskem programu ni zagotovljenega časa, ki bi zadoščal za samostojno pripravo toplega obroka. Kar 83 odstotkov študentov se prehranjuje s pomočjo bonov za hrano. 40 odstotkov to počne štirikrat tedensko, 30 odstotkov pa dvakrat na teden. Seveda ni zanemarljiv tudi podatek iz raziskave zdravstvenega doma za študente, da se je od uvedbe prehrambenih bonov dalje, stalno zmanjševalo število študentov z zdravstvenimi težavami prebavil, kot so bolečine in slabosti želodca, ulkusne bolezni idr., ki so povezane z neredno in nezdravo prehrano. Velika večina namreč ne bi šla na kosilo, če študentska prehrana ne bi bila subvencionirana. Slo bi v na|bliž|o trgovino in kupili sendvič ali pa do najbližjega kioska z bureki, hot dogi in ostalim fast foodom. To se je že dogajalo pred uvedbo študenskih bonov. Promoci/a zdrave prehrane Za kanček cinizma je poskrbela tudi sama republiška vlada. Pred nedavnim sta kmetijski minister Jože Osterc in minister za zdravstvo Božidar Voljč govorila na okrogli mizi o promociji zdrave prehrane v Radencih. Eno izmed izhodišč je bil način, kako doseči, da se bodo Ijudje začeli pravilno prehranjevati. Da jemo preveč mesa ter premalo sadja, zelenjave in žitaric, je bila splošna ugotovitev o prehranjevalnih navadah Slovencev. Rešitev naj bi bila boljše izobraževanje otrok o zdravi hrani. Niso pa pozabili dodati, da so ravno cene tiste, ki zavirajo kakršen koli napredek v tej smeri. Nič pa se ni govorilo o tem, da bi bil eden izmed načinov, ki bi naučil mlade pravilno jesti, zmanjšal število obolelih za različnimi oblikami raka in ostalih bolezni, ki so posledica nezdravega prehranjevanja, morda prav primerno visoko subvencioniranje prehrane šolajoče mladine. Mogoče bo vladi nekoč uspelo pripraviti analizo, ki bi pokazala, kaj je za državo dražje - preventiva na socialnem področju ali kurativa v zdravstvu in kako bi se katera izmed obeh strategij odražala v splošnem družbenem in gospodarskem stanju Slovenije. Težave z morebitno ukinitvijo študentskih bonov oziroma z njihovo podražitvijo namreč ne bi nastopile samo v plitkih študentskih žepih, ampak bi to pomenilo tudi veliko izgubo za gostinska podjetja v Ljubljani in Mariboru, saj veliko lokalov služi prav na njihov račun. S povečanjem števila gostov je nastala potreba tudi po zaposhtvi večjega števila delavcev v tej Brez besed... panogi, kar je posredno povzročilo tudi manjši odliv socialne pomoči za nezaposlene in hkrati več pobranih davkov. Tudi ponudbe v gostinskih lokalih se je v zadnjih štirih letih kvalitetno izboljšala, s čimer so poleg študentov bolj zadovoljni tudi drugi uporabniki gostinskih storitev. Tudi proti podražitvi študentske prehrane se dvigujejo glasovi Tako očitki letijo predvsem na ŠOU, ki je po besedah Kristjana Verbiča, bivšega poslanca v študerrfskem parlamentu, sama storila marsikaj, s čimer je dala argumente državi za zmanjševanje subvencije iz leta v leto in celo, da se jo ukine. Nase je namreč prevzela odgovomost za distribucijo študentskih bonov in za upravljanje s temi sredstvi. Študentje bi morali biti po njegovem mnenju toliko zreli, da bi nepravilnosti, ki so se pojavile na začetku letošnjega leta sankcionirali in s tem pokazali, da so zreli in sposobni upravljati takšno institucijo in javna sredstva. "Zal tega študentska organizacija v tem primeru ni znala pokazati. Tako je na pogajanjih z ministrstvom za delo, družino in socialo prav to argument za ukinitev subvencije," je dodal. Prav fe nepravilnosti so tudi povzročile, da je višina subvencije tako nizka, kar je potrdii na tiskovni konferenci vlade tudi finančni minister Mitja Gaspari, ki je dejal, da ŠOU dobi dovolj, glede na to, kako se ia denar uporablja. V zvezi s tem je tudi predstavnik LDS-a v oddaji radia Student povedal, da sedaj ni nobenega kontrolnega mehanizma, ki bi nadziral porabo denarja davkoplačevalcev pred zlorabami s strani študentskih organizacij v Ljubljani in Mariboru. Zato se bo LDS zavzemal, da se stvari zakonsko uredijo, saj je subvencioniranje študentske prehrane edina postavka v proračunu, ki nima zakonske podlage. Da so nepravilnosti obstajale, je potrdil tudi Valter Kobal in dodal, da bodo krivci sankcionirani, vendar pa to še ni razlog, da se zaradi tega kaznuje vse študente. NOVEMBER 1995 U ŠTUDENTSKAPROBLEMATIKA ŠTUDENTI ZAHTEVAMO BONE Tako se je zgodila peticija Pobudniki so bili v mariborski študentje, ki se jim je pridružila še Ijubljanska organizacija, s katero so akcijo uskladili. V ponedeljek, 23. oktobra, ko so začeli zbirati podpise na vseh Ijubljanskih fakultetah, študentskih domovih in na nekaterih drugih javnih mestih, je peticijo podpisalo kar 4000 Ijudi. Naslednji dan se je vlada študenske organizacije v Ljubljani preselila pred državni zbor. Tam so priredili tiskovno konferenco in zbirali podpise mimoidočih - zlasti seveda poslanskih - za podporo zahtevi po povišanju sredstev za štiidentsko prehrano. To so dobili od vseh strank, ob predaji 5000. podpisov mariborskih študentov predsedniku države Milanu Kučanu, je tudi ta njihovo zahtevo podprl in kot je izjavil za Radio študent, je na strani študentov tudi predsednik vlade Janez Drnovšek in vlada. Kljub temu pa potrebnega denarja še vedno ni. Ce bo obveljala sedanja višina subvencije v proračunu za leto 1 996, so študentje, po besedah Kobala pripravljeni iti tudi na cesto, saj se bo država tako odpovedala študen+om in s tem tudi intelektualcem. Samo obnova kuhinje v DZ je stala toliko, kot stane enomesečno subvencioniranje prehrane. Hkrati pa imajo poslanci veliko cenejše obroke kot jih imajo študenti. Tako se lahko zgodi, da se bodo študentje demonstrativno zgrnili v prenovljeno menzo parlamenta. Za to akcijo obstaja velika možnost, saj so po doslej zbranih podatkih v podporo dobili že več kot 17.300 podpisov. Dagmar Vidmar Mt';: M FM 106 0 , Tudi tako se pride do bonov. JURA AQISITA ali PRIDOBUENE PRAVICE NE DAMO! Ni težko ugotoviti, kaj si študentje mislijo o sedanji politiki vlade glede študentske prehrane. Tako v naši anketi nismo naleteli niti na enega samega študenta, ki bi tako politiko podprl - še več, nobenega ni bilo, ki vlade ne bi kritiziral. Luciano, FS: Bilo bi dobro, da vlada poskrbi tudi za svoje študente, saj bodo ti čez nekaj časa gonilna sila države. Sedaj, ko imajo mali Ijudje v Sloveniji velike finančne težave in se denar ne pobira po cestah, bi morala vlada nekoliko bolj poskrbeti za socialo. Gladovna stavka bi bila najlažja oblika protesta proti taki politiki, saj bomo brez bonov tako ali tako lačni. Suzana, FDV: Mislim, da bi država morala študentom omogočiti bone. To je v bistvu še edina stvc^ za katero vlada poskrbi. Ker ne odobravam zamenjave bonovza otroški dodatek oziroma, da vlada noče več subvencionirati bonov v zadostni meri, sem peticijo že podpisala. Miha, FKT: . lada |e pokazala, da ni zainteresirana za študente, saj bi v nasprotnem primeru dala več. Sedaj je na strani študentov, kaj bomo v zvezi s tem naredili. Sam sem pripravljen soorganizirati tudi kakšen protest, če bo potrebno. ^fl \ Martina in Urša, FF: Fora je v tem, da bonov sploh še nimava. Zdaj jih kupujeva prvič. Ne bi bilo prav, če bi jih ukinili ali podražili, ker je poceni hrana res neka prednost, ki jo imamo študentje v pomoč pri študiju. NOVEMBER 1995 ZNA SE (HDZ) fr j ŠTUDENTSKA PROBLEMATIKA Studentske volifve 95/96 ali kako se je kolilo jeklo Poslanci (65 izbrancev) v študentskem parlamentu, ki bodo v študijskem letu 95/96 gulili poslanske klopi, špricali faks, služili s sejninami in mogoče zastopali tudi "vaše interese", ker ste vi tako želeli: Josip Mihalic VUS Tony Mlakar VUŠ Dora Krstič FSD Franc Ajnihar VNZ Boštjan Traven VTV Damjan Barut VPP Danijel Panger VPP Karmen Pavrič VZD Dragan Pejič VZD Alenka Brlogar PFL Mateja Lovše PFL Uroš Priml PFL Jože Zugec PFL Roman Gustinčič FF Tino Mamiae FF Sabina Sivic FF Uroš Urbanija FF Matej Arzenšek? EF Peter E. Grošelj? EF Gregor Sakovič? EF Alen Vitezič? EF Gorazd Gorenc PF Martin Maček PF Klemen Šešok PF Marko Bulc? FDV Andrej Prepeluh? FDV Tjaša Zgavec? FDV Marko Kolenc DIF Matej Majerič DIF Jožef Poje FS Andrej Rant FS Boštjan Strukelj FS Miran Bezjak FER Ivan Cerne FER Bogdan Jeram FER Jan Kocbek FER Gregor Macedoni FER Zvijezdan Mikič FER Gregor Cok FAGG - Arhitektura Robert Recek FAGG - Arhitektura Blaž Mozetič FAGG - Gradbeništvo in geodezija Martin Pregelj FAGG Gradbeništvo in geodezi ja Janez Povh FNT - Matematika Danijel Cemas FNT - Fizika Igor Bončin FNT - Montanistika Sašo Sturm FNT - Montanistika Saša Fras FNT - Farmacija Barbara Gorjup FNT - Farmacija Roman Radež FNT - Kemija Jernej Stare FNT - Kemija Aleksander Vrhovšek FNT - Kemija Mitja Kadi FNT Tekstilna tehnologija Bara Hieng BTF - Agronomija Mihael Plevnik BTF - Agronomija Pridobivanje volilcev s čipsom in bo Matej Podgornik BTF - Živilstvo David Fučka BTF - Gozdarstvo Marko Jevšek BTF - Biologija Tilen Kokelj BTF - Lesarstvo Kristjan Bukovec BTF - Zootehnrka Jože Metličar VF Rober Blumauer MF Katja Kopriva MF Rok Zbačnik MF Tatjana Kaučič AG Niko Smrekar AGRFT Anita Kavčič ALU Aleš Mrzlovnik TF Zadnji oktobrski teden je bil težak. Bil je volilni. Trpeli sotako kandidati kot nekandida+i. Predvsem slednji so bili že v radiju 50m okoli matičnega faksa objekt različnih vrst šikaniranj. Na kogar koli, ki je prestopil ta rubikon, se je vsula najprej množica letakov ( tisk je bil kvaliteten, papir še boij- z možnos+jo nadaljne uporabe), proti centru dogajanja pa je vse vrvelo od bonbončkov, kondomčkov in čipičipsa. Vse skupaj je spremljalo brenkanje in kruljenje kandidatov, ki so z glasbenimi prijemi vlekli volilce na svojo levodesnosredinsko stran. Kandidati, ki so se v nevolilnem obdobju po faksu sprehajali z visoko dvignjeno glavo, so sedaj na vse pretege, s polnimi usti obljub ogovarjali volilce in se prilizovali ženskemu delu volilnega telesa. Volitve niso prešle brez aferic. Na FDV-ju se je kandidat poslužil pisemske propagande. Sicer marginalizirani bruci so na dom prejeli propagandni material, kar pomeni svojevrstno diskriminacijo višjih letnikov, ki niso bili deležni te časti. Nasprotniki so se ob tem usajali, od kje zgoraj omenjenemu kandidatu naslovi vseh brucev, tudi tistih vpisanih naknadno, in finančna sredstva za tak propagandni podvig. V volilno propagandne namene je bilo izrabljeno tudi geslo VSI DRUGAČNI -VSI ENAKOPRAVNI., ki je sicer geslo civilnega gibanja. To geslo pa očitno ne velja na eiitnem faksu, od katerega bi to najmanj pričakovali, na Pravnem faksu, saj je tamkajšnji asistent diskreditiral kandidatko, ki nima slovenskega državljanstva, kar pa sploh ni pogoj za kandidaturo za študentski parlament. Pravna praznina pa je zazijala za dvoindeksne študente, ki so na nekaterih faksih svoje volilne glasove potalali dvakrat, nekje pa samo enkrat. Da ne bo bolelo. Volilni puding, nekoliko osmojen in pripaljen, ki ste si ga skuhali v sredo in četrtek, vam bodo servirali celo leto. DPM NOVEMBER 1995 a ŠTUDENTSKA PROBLEMATIKA jj ZA DOM SPREMNI Povhovonje 95 Zakl/učni žur poslancev v odhajonju. Na Rogli je prejšnji vikend med 27. in 29. oktobrom potekala skupna taktična vaja vseh rodov Ijubljanskega SOU-a. Vaje "Povhovanje 95" so se udeležili tako rodovi vlade kot tudi parlamenta, vrhunec pa je dosegla z visokim obiskom načelnika genarlštaba Ijubljanskega ŠOU-a Vilija Grande. Po oceni prvega vojaka Ijubljanskega SOU-a je bila vaja izpeljana na visoki strokovni in tehnični ravni, potolčeni so bili tudi vsi prejšnji rekordi v popitem alkoholu in prežuranih nočeh. Tudi desetar Janez Povh, načelnik študentskega parlamenta, je bil z vajo zadovoljen, izrazil je le zaskrbljenost zaradi ponovne zmage rdečih nad domobranci. Rdeči so namreč v siloviti ofenzivi blizu hotela s prefinjeno takfiko uničili nasprotnikove vrste. "Po 45 letih so domobranci ponovno imeli možnost premagati rdeče, a jim to ni. uspelo. Na srečo je tokrat šlo le za paintball, a lahko bi šlo tudi zares," je dodal. Ne koncu je še pohvalil ekipo VVarriorsov, ki je bila sestavljena iz nepripadnikov SOU-ove vojske, a so se njeni pripadniki Ijubimcev in neodvisnih medijev kljub vsemu izkazali kot najbolj izurjeni za boj. Med nevojaškim delom srečenja so med SOU-vovci potekali razgibani boji za različna odgovorna mesta, ki naj bi jih najodličnejši posamezniki zasedli v letošnjem mandatu. V igri so bila različna imena. Naj omenimo le A. Prepeluha, ki si je priboril mešto načelnika Studentskega parlamenta, njegova adjutanta pa bosta Jernej Stare in Gorazd Gorenc. Študentski vladi pa bo poveljeval Gregor Macedoni. Ker so to informacije iz neuradno neuradnih virov, uredništvo ne more napisaii kaj bolj natančnega. P.B. Oba letošnja predsednika Studenfskega parlamenta (med letom odstavljeni Černjak in sedaj odhajajoči PovhJ sta ob vinu uskladila svoje poglede na svet. Ekipa domobrancev je bila pred odhodom v bo/ nasme/ana, kasneje malo manj. NOVEMBER 1995 NE PREZRITE fr j študentska problematika ^ j SOU NOVICKE SOU NOVICKE SOU NOVICKE SOU NOVICKE SOU SOU bo kupil prostore na Borštnikovem trgu Študentski parlament je za potrebe Študentskega servisa v Ljubljani odobril sredstva za nakup nepremičnin na Borštnikovem trgu 2. Direktor SOU-a, Vili Granda, je povedal, da so prostori, ki jih servis na Borštnikovem trgu uporablja, trenutno v lasti Mesta Ljubljane, ker pa je v teku denacionalizacijski postopek in ker ŠOU te prostore nujno potrebuje, je za normalno delovanje servisa potrebno, da se ti prostori kupijo. Sredstva se bodo črpala iz presežka prihodkov v letu 1995 in iz ustvarjenih presežkov iz preteklih let. Parlamentarci so pooblastili študentsko vlado in strokovne službe, da pripravijo vse potrebno za podpis kupoprodajne pogodbe, znesek iz te pogodbe pa bo moral potrditi parlament. Ni še povsem jasno, koliko bo moral SOU za nakup te stavbe plačati, saj je bila vsebinska razprava o tej točki zaprta za javnost. Vzrok za to pa je bil po besedah poslanca Jerneja Stareta ta, da bo v razpravi govora o finančnih načrtih Študentskega servisa in ŠOU-a, ki jih je potrebno zaščititi. Kl|ub temu pa smo neuradno izvedeli, da gre za vsoto višjo od 1 000 pOO DEM. Bikerski miting pred Studentskim servisom. Finančna podpora študentom Na študentski vladi trenutno poteka projekt imenovan kreditno štipendiranje, katerega cilj je oblikovanje skladovza podporo izobraževanja. Namena projekta sta dva. V prvi fazi bodo poskušali pripraviti banke do tega, da bi za študente povečale limit na tekočem računu za dvakrat, je povedal Požar in da se trenutno dogovarjajo z Novo Ljubljansko banko, ki je že pokazala veliko zanimanje za sodelovanje. "Za pogajanja z Ljubljansko banko smo se odločili zaradi tega, ker je največja banka v Sloveniji in največ študentov posluje prav preko nje. Ce bo sodelovanje z njimi uspešno, lahko pričakujemo, da bodo ostale banke same prišle k nam in ponudile podobne pogoje, saj bo to tudi v njihovem interesu", je izjavil Požar. Drugi cilj pa je ambicioznejši in dolgoročnejši. V načrtu imajo ustanovitev posebnih štependijskih skladov, katerih ustanovitelji bi lahko bile banke, zavarovalnice, pa tudi ostala zainteresirana javnost. Študenje bi od njih dobili večja posojila, ki bi jih odplačevali v daljšem obdobju. Na SOU-u načrtujejo, da bodo glavnico in R (inflacijo) vračali študenti sami, odplačevanje obresti pa bi bilo subvencionirano s strani države. "Podporo za izvedbo tega programa smo že dobili na Ministrstvu za šolstvo in šport, ne pa tudi z drugega pristojnega ministrstva, to je Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Problem pa je tudi v tem, da v Sloveniji trenutno ni nikakršne zakonodaje, ki bi urejala deiovanje takšnih skladov, tako da bo v najboljšem primeru ta projekt realiziran šele oktobra 1996", je še dodal vodja projekta. Medicinci orkestrirajo Študenti medicine iz vse Evrope ustanavljajo svoj orkester, imenovan European Medical Students' Orchestra, ki bo prihodnje leto med 5. in 14. aprilom prvič igral tudi v Sloveniji. Program bo vseboval Dvorakovo Eeško suito, Mendelshonov Violinski koncert v E-molu in Saint Saensovo 2. sinfonijo. Študenti medicine se v orkester lahko prijavijo pri Juriju Gorjancu (Trubarjeva 79, telefon 061/13 11 052). Prijava, ki jo morajo medicinci oddati do 31. decembra 1995, mora vsebovati: kateri inštrument igrate, kako dolgo ga igrate, kakšna je vaša glasbena izobrazba, prejšnje izkušnje z igranjem v orkestru, zahtevnejša dela, ki ste jih izvajali. Tisti, ki igrajo na pihala morajo poslati tudi kasetni posnetek solo nastopa. B.B. Minister za finance tik pred koncem zapustil študentsko vlado Z mesta ministra za finance pri študentski vladi je konec septembra nepriklicno odstopil Oton Lahajnar.Omenjeno funkcijo je opravljal že drugo leto, tik pred koncem mandata pa se je odločil oditi zaradi zanemarjanja svojega diplomskega dela."Resno diplomsko delo zahteva celega človeka in tudi SOU ne potrebuje polovičarskih Ijudi. "Moram se ustaliti in enkrat za vselej zaklučiti svoje študijske obveznosti,"je povedal Lahajnar.Poudaril je še, da s svojim odhodom pušča "čisto" delovno mizo, tako je potrebno pravilnika o projektih in dotacijah le še korigirati, nato pa sprejeti; vse ostale tekoče zadeve pa urejene zapušča predsedniku študentske vlade. Vlado je sredi oktobra zapustila tudi svetovalka študentske vlade za področje turizma Mateja Sušin.V obsežni odstopni izjavi je svoj odhod utemeljila s trditvijo, da ji vestno in kvalitetno opravljanje funkcij svetovalke ŠV zaradi skrajno neprimernega načina dela ministra SV za turizem Gregorja M. Jošta, njegovega odnosa do dela in Ijudi ter zaradi kaotičnega stanja na resorju ni omogočeno. MAČ Kako naplahtati Studentsko vlado Ministrstvo za socialo in zdravstvo študentske organizacije je na seji vlade predlagalo novega predsednika komisije za nadzor nad prehrano, saj je prejšnji vodji potekel status študentke. Po besedah ministra Kovačiča naj bi bil najprimernejši kandidat Študent Biotehnične fakultete, Igor Škof, ki pa je do nedavnega opravljal tudi funkcijo poslanca v študentskem parlameniu.Vse lepo in prav, če Skof ne bi zavestno ali nezavestno ogoljufal SOU za nekaj deset tisočakov. Vlada je ugotovila, da je dobil Škof za študijsko potovanje po Nizozemski kar dve denarni dotaciji, ko pa naj bi mu SOU NOVICKE SOU NOVICKE SOU NOVICKE SOU NOVICKE SOU NOVEMBER 1995 CT ŠTUDENTSKA PROBLEMATIKA NE PREZRITE ŠOU NOVIČKE ŠOU NOVIČKE ŠOU NOVIČKE SOU NOVICKE SOU pripadala le ena. Prvo, v višini 40.000 tolarjev mu je podpisala ministrica za mednarodno sodelovanje, Anja Strojin, drugo, v enaki tolarski vrednosti pa Jožko Rutar, minister za izobraževanje. In prav ta dva sta najbolj nasprotovala imenovanju Skofa na mesto predsednika komisije za nadzor nad prehrano, ker je le-ta Strojinovi zamolčal, da je tudi pri Rutarju zaprosil za podporo in obratno. Obtoženi pa se je branil rekoč, da je na Nizozemskem s še štirimi kolegi opravil dve tematsko različni nalogi in si zaradi tega priskrbel dve denarni podpori. Poslanec Skof potemtakem "ni vedel", da je to protizakonito. Vlada se je odločila, da bo Škof zaradi pomanjkanaja "primernih kadrov" predsedoval komisiji za nadzor nad prehrano, dokler nadzorna komisija ne sprejme ustreznega sklepa, direktorja SOU-a Vilija Grando pa so zadolžili za pregled vseh dotacij, da ugotovijo, ali je že kdaj prej prišlo do podvajanja dotacij iz več resorjev. MAČ Zakaj temeljni akt ni bil sprejet Študentska ustava oziroma temeljni akt je napisan že kar nekaj časa, vendar pa se o njegovem sprejetju obe delovni skupini študentskih vlad v Mariboru in Ljubljani še nista uspeli dogovoriti. Trenutni zaviralci so Mariborčani, ki niso prišli na sklepni podpis ustave, ampak so po faxu sporočili, da se jim v tem pred- in povolilnem obdobju ne zdi primerno sprejemati tako pomembnega dokumenta. "S tem je blokiran ta najpomembnejši aki organiziranosti študentov Slovenije, saj ga morata sprejeti oba študentska parlamenta (MB in U), da postane veljaven," je povedal predsednik študentskega parlamenta v Ljubljani, Janez Povh.lzrazil je tudi začudenje nad nenadnim odklonom mariborske skupine, saj je bila zadnja dodelana verzija študentske ustave sprejemljiva za vse strani in interese ter bi jo z minimalno angažiranostjo ob koncu mandata lahko sprejeli. MAČ Sporni prekomerni honorarji Afera ŠOU-Turizem (o kateri smo v Tribuni že pisali) dobiva nove razsežnosti. Študentski parlament je namreč na svoji predzadnji seji v tem mandatu sprejel skiep, v katerem od Nadzorne komisije zahteva, da ta od bivšega predsednika parlamenta, sedaj poslanca Dominika S. Černjaka, "iztirja (po potrebi tudi z ustavitvijo vseh izplačil oziroma prepovedjo sodelovanja pri vseh dejavnostih študentske vlade) vračilo vseh prekomernih izplačil, ki po 62. členu Pravilnika o finančnem načriu ŠOU presegajo zgornjo mejo honorarjev, ki znaša cca. 40.000 SIT". Parlament tudi zahteva, da se z denarno kaznijo sankcionira vse odgovorne, ki so omogočili, da je Černjak prejel 164.000 SIT za delo, ki ga je kot turistični vodič opravljal poleti v Grčiji, poleg tega pa še dodatnih 20.000 SIT honorarja, ki jih je dobil kot vodja projekta. Ves zaplet je pravzaprav nastal zaradi tega, ker Cernjak ni podpisal posebne pogodbe s ŠOU, ki pa mu je, po njegovih besedah, v pravni službi niso hoteli pripraviti, češ da za to nimajo časa. Zaradi tega je bilo njegovo izplačilo obravnavano kot honorar za funkcionarja J5OU in je bilo kot tako odločno previsoko. Navkljub temu pa je direktor SOU-a, Vili Granda, podpisal plačilni nalog, zaradi česar so nakateri poslanci zahtevali celo njegovo razrešitev. Če je zaradi zapleta potemtakem prišlo le zaradi pravnih formalnosti, čemu torej vse te sankcije. Poslanec Jernej Stare, ki je predlagal tak sklep, pojasnjuje: "V zadnjem času se na SOU pojavljajo posamezniki, ki hočejo od tu potegniti čim več, predvsem v finančnem smislu, to pa gotovo ni v interesu študentov, za katere bi se na SOU morali potegovati. Res pa je, da je Černjaku v pravnem smislu težko dokazati nepravilnosti, saj je zakonodaja na tem področju zelo ohlapna in potrebna bo nujna prilagoditev le te, da take mahinacije v prihodnje ne bodo več mogoče." Tu je sporen prav 62. člen Pravilnika o finančnem načrfu, ki formalno še ni stopil v veljavo. "Kar pa se tiče odgovornosti direktorja za nastalo situacijo, sem iz zanesljivih virov dobil sporočilo, da je bil na njega vršen močan pritisk s strani študentske vlade, naj podpiše plačilni nalog", je še povedal Stare. Glavni akter v tem zapletu, Dominik S. Černjak, na take očitke odgovarja, da gre pri vsem skupa^ le za formalistični zaplet; glede višine honorarja, ki ga je prejel, pa pravi, da je običajen honorar turističnih vodičev med 100 DEM in 150 DEM dnevno, sam pa je prejemal na dan le 90 DEM. "Poleg tega mi na ŠOU niso daii sredstev za kritje nepredvidljivih stroškov, tako sem nočitev, do katere je prišlo zaradi nenadne odpovedi trajeklov, za vseh 1 3 udeležencev plačal iz lastnega žepa. Denar sem sicer kasneje dobil povrnjen, vendar sem že pri sami menjavi deviz izgubil znatno vsoto," pravi Cernjak. Za konec pa še to. Postavlja se vprašanje, na kakšen način bo nadzoma komisija od Černjaka iztirjala zahtevana prekomerna sredstva. Z zaustavitvijo njegovih honorarjev ne bodo prišli daleč, saj se |e Černjaku poslanski mandaf iztekel, z delom na ŠOU pa ta tudi ne namerava nadaljevati. SOU pa tudi nima pooblastila za izterjavo sredstev preko davčne uprave ali kakega drugega državnega aparata. Preostane jim le še civilna tožba, do katere pa najverjetneje ne bo prišlo, saj bi pravno podlago zanjo težko našli. Prav tako ostajajo nepojasnjeni konkretni argumenti za tako dejanje parlamenta. Po dosedaj znanih dejstvih se zdi, da je šlo pri vsem skupaj za medsebojno obračunavanje, ki pa meče slabo luč na delovanje celotnega resorja za turizem, ki postaja vse pomembnejša dejavnost Studentske organizacije, saj je resor po kvaliteti enakovreden drugim turističnim agencijam, kar pa se tiče cen, pa celo daleč pred ostaiimi. B. B. Odraslost naših študentskih predstavnikov. SOU NOVICKE SOU NOVICKE SOU NOVIČKE SOU NOVICKE SOU m NOVEMBER 1995 NE PREZRITE študentska problematika ŠOU NOVIČKE ŠOU NOVIČKE ŠOU NOVIČKE ŠOU NOVIČKE ŠOU ALI BO CVIUENJE PSOV BOTROVALO ZAPRTJU KLUBA B'51? Klub B'51 ali t.i. Bunker, ki že 10 let zaseda pomembno mesto na Ijubljanski in slovenski kulturni sceni ter v nočnem življenju študentov, je 21.7.1995 prejel nalog za izpraznitev prostorov kluba. V sodnem nalogu tožeča stranka Dijaški dom Vič kot razloge za zaprtje kluba B'51 navaja opomin, ki ga je DD Vič društvu B'51 poslal 25.6 1995 in ga to društvo naj ne bi upoštevalo. Od 24. do 26. maja 1995 , t.j. v času prireditve 24 UR R'N'R, naj bi obiskovalci prireditve motili vzgojno dejavnost podnevi in ponoči z razbijanjem steklenic, kričanjem, divjo vožnjo po dvorišču, žvižganjem zavor, škripanjem gum ter cviljenjem psov. V opominu društvu B'51 mag. Marjeta Cerar, ravnateljica DD Vič, nava[a, da so obiskovalci povzročali smrad in nesnago zaradi kajenja marihuane, bruhanja in opravljanja potrebe na zelenicah in dvorišču. Ves dan naj bi se obiskovalci prireditve samo v spodnjicah in omamljeni gibali po dvorišču. Uničevali naj bi imovino sosedov dijaškega doma, avtomobile delavcev in študentov. V pogodbi, ki sta jo DD in društvo B'51 sklenila 5.maja 1995, se je društvo obvezalo, da nočno življenje, povezano z dejavnostjo kluba, ne bo moteče vplivalo na življenje v domu, sicer lahko DD Vič od te pogodbe odstopi. Po besedah predstavnika društva B'51, Marka Kneza, pa pri problemu, ki je nastal med DD Vič in Bunkerjem ne gre zgolj za tržno usmerjenost gospe ravnateljice Cerarjeve, ki jim je za prazno in neuporabno zaklonišče zaračunala 500 nemških mark na mesec, ampak predvsem za njen predsodek do drugačnosti in alternativne kulture, kar je nesmiselno, saj je DD Vič pomagal pri ustanovitvi kluba B' 51, nato pa bi ga začelo le-to motiti. Marko Knez predvideva, da je vsa stvar inscenrana s strani ravnateljice dijaškega doma. Povedal je še, da so se pred njenim prihodom skupaj s predstavniki DD Vič pogovarjali o tekočih problemih fn jih poskušali odpravljati. Da gre pri vsej zadevi tudi za predsodke do mladih in alternativne kulture, se kaže v pismu mag. Marjete Cerar poslanemu Ministrstvu za šolstvo in šport, kjer je med drugim zapisala:" Izkazalo se je, da je populacija s Kersnikove in Metelkove potrkala neposredno na naša vrata." G.D.Lenček s policijske postaje Vič je na sestanku s predstavniki mestnih oblasti, KS Kolezija in policijske postaje Vič 13.aprila v DD Vič zatrdil, da v samem klubu B'51 policija ni zasledila kršitev javnega reda, informacije o prisotnosti droge pa niso uradno potrjene, prihaja pa do izgredov, ko gostje odhajajo oziroma, ko se zbirajo v njegovi okolici. Povedal je, da so letos sicer zabeležili več kaznivih dejanj kot lani, vendar je to tudi posledica odpiranja gostinskih lokalov v TPC Murgle. Se en primer, ki bo zaposlil že tako preveč obremenjeno sodstvo, ker pač ena od sprtih strani ni sposobna odkritega pogovora. Po zadnjih infoimaci|ah ima kršcanska struja v Študentskem parlamentu 33 (+ 3) poslance, ŠKIS 16 (+-2), neodvisnih je 7 poslancev, študentska levica 2, freelancerji so 4 (od tega so trije SDSS). Trenutno so to neuradni podatki, ali so pravilni se bo izkazalo že pri prvem pomembnem glasovanju. Upajmo, da bodo leiošnji polanci delo opravljali bolj resno kot lanski, ki so običajno pili pivo in bili proti. ŠOU NOVIČKE ŠOU NOVIČKE ŠOU NOVIČKE ŠOU NOVIČKE ŠOU NOVEMBER 1995 ŠTUDENTSKA PROBLEMATIKA PLACANA REKLAMA Vlado skozi celo leto Studentski vladi se počasi izteka mandat. Kaj so v tem letu neredili in kaj ne, pa naj povedo ministri sami. Vodja resorja za socialo in zdravstvo PRIMOŽ KOVAČIČ: "Prvi šok je bil zaplet okoli bonov, ki so ga povezovali z obtožbami proti direktorju SOU-a, Viliju Grandi, kar nas je bremenilo tudi pri vseh nadaljnjih pogajanjih. Nadalje je bil problem tudi v tem, ker se je državni proračun za naslednje leto sprejemal, oblikoval sredi poletja in dejansko nismo v tistem času imeli nobenega aparata, ki bi stal za nami. Ce bi takrat zagrozili s študentskimi demonstracijami, bi se mi najverjetneje smejali. Sedaj je situacija boljša, saj smo javnost opozorili na naše probleme, predlagali pa smo tudi, od kje naj bi se sredstva za subvencioniraje prehrane vzela. Menino, da se na področja šolstva, zdravstva in sociale ne sme posegati, saj je tam že tako kronično pomanjkanje sredstev. Naš predlog je bil, da se denar črpa iz proračunske rezerve ali pa iz vladnih služb, saj so oni sestavili tako nizek proračun." Vodja resorja za turizem GREGOR MIHAEL JOŠT: "Največji problem na ministrstvu za turizem je v tem, da je nov, in da nima strokovne službe. Do tega je po mojem prišlo zaradi prehitrega vzpostavljanja tega resorja, ki ni imel utrjenih temeliev. Posledica vsega tega so tudi zadnja nesoglasja o višini honorarjev, oziroma ali to sploh so honorarji ali so to izplačila vodičem. Zaradi tega bo potrebno oblikovati določene akte, da v prihodnje ne bo več prihajalo do podobnih nesoglasij. Na vladi smo zadolžili dva svetovalca, ki naj bi to pripravila, vendar se stvar ni premaknila še nikamor, tako da se bo s tem morala ukvarjati naslednja vlada. Sicer pa glede same izvedbe projektov nisem dobil nobenih pritožb. Študenti, ki so potovali z nami, so izlete samo hvalili in interes za nova potovanja je vse večji. Za silvestrovanje v Amsterdamu smo npr. napolnili šest avtobusov. V prihodnosti načrtujemo, poleg potovanja v London, tudi izlete po Sloveniji, vendar je zanimanje za potovanje v tujino zaenkrat večje, čeprav je to po svoje žalostno, saj je Slovenija zelo lepa dežela." Vodja resorja za kulturo ALEŠ ČRNIČ: "Letos je bilo vodilo resorja za kulturo "Več rock'n'rolla študentom", zato smo organizirali več rock koncertov. To je sicer sprožilo številne očitke, češ, da smo zaradi tega zanemarjali klasično glasbo, gledališče... Zaradi tega moram poudariti, da smo za tovrstno dejavnost letos na ministrstvu namenili vsaj toliko denarja kot lani. Posebej smo se potrudili tudi z organizacijo Študentskih kulturnih dnevov, ki je bila boljša, izvedba pa kvalitetnejša. Prvič je namreč prišlo do tega, da se je med drugimi na pririditev pozitivno odzvala tudi strokovna publika. Ve§gl sem, da nam je ponovno uspelo oživiti Kapelico kot galerijo, najbolj pa mi je žal, da še nismo uspeli pripraviti pravilnika o tem, da bi vsak umetnik, ki razstavlja v Kapelici in Škucu, pusti po eno umetnino. Ko sem prišel na mesto ministra za kulturo, sem se najtežje sprijaznil z birokratskim načinom dela ter političnim ustrojem te hiše. Na SOU nisem prišel kot politik, ampak kot kulturnik. Politika mi smrdi." Vodja resorja za šport MATJAŽ PEČOVNIK: "Letos smo vložili največ dela v ustanovitev Študentske športne zveze RS. Organizirali smo udeležbo najboljših športnikov na obeh univerziadah, kjer so le-ti dobili prve medalije (tri srebrne in dve bronasti). Posebej pa sem ponosen na udeležbo štiristotih študentov na smučanju v Franciji, saj jih je bilo prejšnje leto le 27. Med drugim smo odprli novo odbojkarsko igrišče na mivki in razširili število športnih panog na 55, s katerimi se lahko študentje ukvarjajo v 22. športnih objektih. Žal mi je le, da še nismo uspeli odpreti novega "fitnessa" v Rožni dolini. Do konca mandata bom poskušal uresničiti tudi to obljubo. Z ostalimi člani vlade sem se dobro razumel." NOVEMBER 1995 PLAČANA REKLAMA |j študentska problematika Cappo di banda VALTER KOBAL: "Celoleten problem je bil seveda študentska prehrana. Začelo so je s precejšnjo gonjo proti SOLJ zaradi domnevnih nepravilnosti, zaradi katerih so se sprožali celo kazenski postopki, ki pa so bili na koncu vsi umaknjeni, saj so pristojni organi ugotovili, da ni prišlo do nikakršnih manipulacij. V tem trenutku se seveda največ ukvarjam s prenizko proračunsko postavko za subvencioniranje prehrane. Drugi večji projekt, ki na žalost še ni uresničen, je bilo sprejetje temeljnega akta Študentske organizacije Slovenije. Ta je sicer napisan in vzdrži vsako pravno kritiko, vedar je bilo delo v zaključni fazi s strani mariborskih parlamentarcev blokirano, tako da se trenutno dogovarjamo, da bi z njim zaključili nekje sredi novembra. Menim tudi, da so sejnine previsoke, vendar vlada na tem področju nima pristojnosti in lahko le opozarjamo študentski parlament naj se znižajo." Minister za založništvo in medije JAKA REPANŠEK: "Projekt, za katerega sem porabil največ časa in energije, je t.i. "Cyber caffe"- na ŠOU sem "pripeljal" internet. Na ministrstvu smo pomagali pri ustanovitvi osmih fakultetnih glasil. Zal mi je, da nismo uspeli razširiti slišnosti Radia študent po celi Sloveniji, vesel sem pa, da smo tam pravno formalno uredili razmere in stabilizirali delo na študentski založbi." Vodja resorja za izobraževanje, JOŽKO RUTAR: "Bistvena stvar, ki nam jo je letos uspelo naredit, je vsekakor sprejetje novega Statuta Univerza, za katerega menim, da so v njem interesi študentov dobro zastopani. Močno smo tudi razširili obseg obštudijskega izobraževanja, kar pomeni, da smo financirali razne tečaje kot so jezikovni, računalniški tečaji... Obseg pogodb, ki smo jih sklenili z izvajalci tečajev se je dvignil za približno 150 do 200%, točnih podatkov pa žal še nimam. Na žalost mi ni uspelo, da bi ŠOU sklenil pogodbo s Šoltom in na ta način ustanovil javni zavod, ki bi se specializirano ukvarjal z obštudijskimi dejavnostmi. Prepričan sem, da v parlamentu, ki je predlagano pogodbo zavrnil, vsaj polovica poslancev ni imela vizije o tem projektu, ampak se je na podlagi prozornih motivov odločala o tako pomembni zadevi. Začeli smo tudi s projektom kreditnega štipendiranja, ki je na dobri poti, tako da bo imela naslednja ekipa trdne temelje za uspešno dokončanje le-tega. Sicer pa lahko rečem, da kakšnih večjih problemov pri svojem delovanju nisem imel. Prav tako tudi nisem bil tarča kakih večjih napadov na delo." Bivši Minister za finance OTON LAHAJNAR. Z mesta ministra za finance je odstopil konec septembra. Izjave o njegovem delu na vladi ne moremo ob|aviti, ker ni bil dosegljiv. Namesto njega o delu resorja govori VALTER KOBAL: "Promet Študentskega servisa se neprestano povečuje in na ta način se finančna sredstva SOU-a neprestano povečujejo. Z njimi lahko odpiramo nove projekte. Iščemo pa tudi nove vire dohodkov in morda je prav resor za turizem področje, ki bo v prihodnosti SOU prinašala dodatna finančna sredstva. Poskušali smo tudi vzpostaviti fotokopirno dejavnost, vendar smo ugotovili, da se nam to trenutno ne splača, med drugim tudi zaradi tega, ker temeljni akt še ni sprejet in zato nismo pravna oseba, tako da bi avtomatsko morali plačevati 20% prometnega davka za papir." Zaradi odstopa ministra Lahajnarja je bilo za nekaj časa blokirano delo na področju priprave pravilnika o dotacijah in pravilnika o projektih, vendar so to delo sedaj prevzeli drugi člani vlade in njihovi svetovaci, tako da upam, da bosta ta pravilnika ob pomoči finančne komisije v kratkem oblikovana." Vodja resorja za mednarodno sodelovanje, ANJA STROJIN zaradi izvedbe ESIB board meetinga žal ni bila dosegljiva, zato njene izjave nimamo. NOVEMBER 1995 ro ŠTUDENTSKA PROBLEMATIKA jfjj JEBEŠ TI BETON Nedorečeni pro/ekf modemizma Med študentskimi domovi na Kardeljevi ploščadi urejajo nova parkirišča. Kardeljeva ploščad je poskus modernistične obravnave mesta kljub eminentnim avtorjem projekta, slab primer modernizma. Zaradi slabega projekta ali slabe realizacije? Važen je učinek - to, kar je ostalo. Stanje, v katerem je študentsko naselje danes, kaže na pomanjkanje vizije dejavnikov, ki so ustvarili projekt. Modernizem ni slab sam po sebi, in ploščad ni slaba, ker je modernistični projekt ali ker jo je zgradil socializem. Ona je slaba, ker je nedokončan projekt. Modernistično mesto je mesto z ločenimi mestnimi funkcijami, brez ulice in trga, z grajeno strukturo ki se vtaplja v zelenju - higieničnostjo, racionalno strukturirano komunikacijsko mrežo; je produkt linearnega analitičnega mišljenja, ki je danes preseženo z nelinearno mislijo kompleksnosti, superpozicije plasti. Ker je nedokončani projekt, ni postala generativna točka, ki bi zbrala kreativni potencial za lastno evolutivno reprodukcijo v prostoru in času - ostala je mrtev rokav, nesposoben prilagoditve za nova prostorska in časovna dejstva. Modemistični poskus za Bežigradom naj bi bil mestni predel, kjer naj bi grajena struktura, z izobraževalno vsebino, plavala v izobilju zelenja - takšna je Nova Gorica. Projekt rii propadel na grajeni strukturi - hišah, ampak zato, ker se je z njo (realizacijo grajene strukture) tudi končal. Prostor, v katerega so bili paviljoni postavljeni, ni postal zelen park, ostal je prazen prostor - zapuščena travnata površina, ki se je sorazmerno s premožnostjo študentov, polnila z avtomobili. Kakšna bi lahko bila ploščad lahko vidim v atriju Ekonomske fakultete, kjer se ostre linije in volumni betona ter stekla dopolnijo s premišljeno ozelenitvijo; tvorijo raznolike prostorske sekvence. Celotl to manjka. Prazen prostor ni definiran in zato niso opomenjena razmerja polnega, ki je vanj položeno. Ploščad je razdrobljena in kot so nepovezani fragmenti grajenega tako je razbita vsebina v grajenem. Premišljena ureditev prostora, v katerega je bila vpisana grajena struktura študentskih domov, treh fakultet, dveh srednjih šol in dijaškega doma, bi onemogočila stihijsko reševanje problemov, ki jih generirajo nova dejstva. Prostor je ostal brez Asfaltirana betonska parkirišča bodo prebivalcem študentskega naselja na Kardeljevi ploščadi še "polepšala" bivalni prostor. funkcionalno strukturirane mreže komunikacij - brez komunikacije je prostor mrtev. Mešanje motornega prometa s kolesarji in pešci je povzročilo kaos, v katerem je obveljal zakon močnejšega in pripeljal do popolne degradacije prostora. V zelenje posajeno sončno mesto, kar naj bi bila tudi ploščad, ponuja človeku park. On je prostor rekreacije, srečanja, povezave med grajenim in ohranja prijetno mikroklimo. Čas nas sooči z novim dejstvom: presežek mirujočega prometa, ki ga generirajo fakultete. Parkirana vozila so med študentskimi domovi spremenila neurejene travnate površine v blato, onemogočila normalno komunikacijo peš prometa med bloki, znatno povečala hrup v naselju, ki je namenjen študiju, uriičila prostor namenjen medsebojnemu srečevanju. NOVEMBER 1995 JEBEŠ TIBETON študentska problematika V oktobru se je začelo reševanje problema. Trdim, da nespametno in brez vizije. Obstoječa parkirišča med študentskimi domovi so zadostovala za potrebe stanovalcev. Problem so vozila študentov PF, FDV, predvsem pa EF; ki se z avtomobili vozijo na predavanja. Uprava študentskih domov se je odločila reševati problem tako, da bo uredila parkiranje vozil študentov sosednjih fakultet na prostoru, ki pripada študentskim domovom - rešuje prostorske probleme PF, FDV in EF? Posledica je dokončno uničenje prostora med stavbami študentskega naselja. Med bloki nastaja asfaltna ploščad, namenjena parkiranju. Prostor je že bil degradiran, vendar pa bi si namesto potrditve degradacije (kar se sedaj dogaja) zaslužil sanacijo. Urediti bi bilo potrebno obstoječa parkirna mesta, na njih omejiti parkiranje na stanovalce študentskih domov, prostor med blokoma B in D pa ozeleniti in opremiti s potmi, ki povezujejo bloke, ter s klopmi. Nova asfaltna ploščad bo še poslabšala mikroklimo. Probleme prostora je potrebno reševati skozi razumevanje prostora in časa, skozi katerega se giblje. Projekt, ki si ga je zadal pretekli, modernistični čas, bi bilo potrebno dokončati in ga nadgraditi z novimi rešitvami, ki jih zahteva sodobno prepletanje interesov in funkcij. Trdim, da je sedanja rešitvev zgrešila oba prej nakazana cilja in tako ustvarila še bolj konfliktno stanje. Kje smo študentje, ki v teh domovih živimo? Preteklost je študente Ijubljanske univerze drobila in jim jemala moč. Sedanjost nam uničuje bivanjsko okolje in nam tako kot preteklost jemlje prostore, kjer se srečujemo. Naša apatičnost je pristajane na njihova dejanja. Z našo indiferentnostjo do njihovih dejanj jim odpuščamo to, da so nam uničili pol zelenega grička ob B bloku, kjer stno spomladi posedali, da so nam z asfaltom pokrili prostor, kjer bi se lahko v travi med drevesi srečevali, odpuščamo jim, da nam bodo avtomobili, parkirani pod našimi okni povzročali hrup in onesnaževali zrak, jih ne krivimo, ker bo zaradi njihovega asfalta poleti v naših sobah še bolj vroče. Jim dopuščamo, odpuščamo, prepuščamo? Njihovo delo je že skoraj končano. Mesto v zelenju je bil lepo zamišljen projekt, ki pa je na Kardeljevi ploščadi ostal nedorečen. Tak je bil zelo ranljiv za vsakovrstne manipulacije. Ker projekt ni definiral zelenja, lahko danes uprava študentskih domov kot nadomestek definira asfalt - nam, ki bomo posledice njihivega diletantizma občutili na svoji koži, navkljub. Pripovedoval sem vam o modernističnem projektu mesta, sončnem mestu v zelenju, kakšno naj bi bilo in zakaj ploščad ni takšna. Zdaj vam je jasno, kje bi lahko živeli in kaj bi bilo za to potrebno storiti. Morda je priložnost zamujena, morda še vedno lahko preprečimo, da z nami počnejo, kar se jim zahoče. Denis Simčič Pogled iz že zabefoniranega bloka na novo nastajajoč asfaltni kompleks - v takšne, okolju so odraščali junaki knjige "Mi, otroci s posfa/e Zoo". NOVEMBER 1995 jj j ŠTUDENTSKA PROBLEMATIKA fr \j SOBO NAJ IMA! Domovi za obešonje Več kot deset tisoč študentov mariborske in Ijubljanske univerze, ki prebiva v študentskih domovih, precejšen del svojega proračuna nameni za stanarino. Te so sicer nekajkrat niž/e kot pn profitno naravnanih zasebnikih, vendar so tako nizke le subvencionirane stanarine. Studentski domovi namreč dobijo za stanarino poleg študentovega prispevka še subvencijo iz državnega proračuna. Ta predstavlja približno polovico tako imenovane ekonomske cene. Domovi SD v Ljubljani so razdeljeni v štiri kategorije. V prvo (julija cena 6.140 SIT) so uvrščeni apartmaji v 4. bloku (Rožna dolina) in dom na Topniški. V drugi kategoriji (5.180 SIT) so bloki 1 1, 12 in 13 v Rožni dolini, bežigrajsko naselje in domovi na llirski, Viču in Cesti v Mestni log. V tretjo kategorijo (4.100 SIT) sodijo bloki od 6 do 10 v Rožni dolini. Bloki od 1. do 5. doma na Gerbičevi 59, Akademski kolegij, dom FDV in dom VSZD so uvrščeni v najnižjo, četrto kategorijo (3.160 SIT). V študentskem domu v Kranju je izhodiščna stanarina za stari del 4.400 tolarjev, za novi apartmajski del pa 5.400 tolarjev. V tem domu usklajujo stanarino glede na inflacijo. In prav v Kranju je prišlo do pravcate afere, ko se je zvedelo, da stanarina prehiteva inflacijo za skorajda dva tisočaka. Stanarina je namreč 1. oktobra 1991 stala kranjske študente 996 dinarjev (to so bili zadnji dnevi preden je banka Slovenije izdala tolarske bone). V treh letih, do lanskega 1. oktobra, ko so določili novo izhodiščno ceno, so se drobnoprodajne cene, torej inflacija, povečale za 335 odstokov. Izračunamo lahko, da bi morala biti stanarina 2733(!) tolarjev. V Ljubljani je 1. oktobra povprečna najemnina znašala borih 752 tolarjev, sedaj pa se giblje okrog 4.500 tolarjev. Preveč. Vest o nesorazmerno visokih stanarinah je prišla na uho tudi liderju Slovenske nacionalne stranke In parlamentarcu, Zmagu Jelinčiču. Ob prvi priložnosti ga je zanimalo, kaj si o vsem skupaj misli Ministrstvo za šolstvo in šport. Na eni izmed sej državnega zbora pa je tudi povprašal o tem. Julija je prejel obširen odgovor. Kot kaže odgovor Studentski domovi v Ljubljani poleg študentov vlečejo za nos tudi šolsko ministrstvo. Zapisali so, da je po zakonu o zavodih za višino stanarine, ki je odvisna od stroškov za elektriko in vodo, vzdrževanje, ogrevanje in še česa drugega, pristojen zavod, torej ŠD v Ljubljani. Ministrstvo zgolj subvencionira bivanje študentov z zagotovljaniem sredstev za delo zavoda. In sicer tako, da nameni določen znesek na glavo študenta posameznemu študentskemu domu. Pri ministrstvu rneni nič tebi nič priznavajo, da ne morejo neposredno vplivati na višino stanarine, saj je ta prepuščena študentskim domovom samim. S tem je MZSS javno priznalo, da so študentje, ki bivajo v domovih, znova prepuščeni samovolji uprave SD. Ta se različnimi potezami že nekaj časa "bori" za svoj čim slabši ugled med populacijo, s katero upravlja. Tako so nedavno odprli v kleti bloka C za Bežigradom trgovino. Novo investicijo so plačali ŠD v Ljubljanif!) in obnovljene prostore oddali najboljšemu ponudniku. Kajpada uprava ni nikogar od stanovalcev vprašala, kaj si mislijo o tem. Ko so zahtevali nižjo stanarino zaradi hrupa, se jim je direktorica samo nasmehnila. Še več, ko so stanovalci prosili upravo, da jim postavi dve uti za parkiranje koles, so jim odgovorili, da bi bil to nedovoljen poseg v prostor. To prakso nadaljujejo še danes, ko sredi naselja gradijo parkirišče s tisoč kvadratnimi metri asfaltirane površine. In to tam, kjer je prej bila zelenica. Da bi bilo študentom čim bolj vroče pod nogami... P.Ž. V relativno dobri sobi za dva študenta tretji (na črnoj spi na zložljivi postel/i, saj je na čakalnem seznamu za sobo okoli mesta št. 900. NOVEMBER 1995 SOBO NAJIMA! jj 4 študentska problematika Studenf si bo sobo iskal sam S pričetkom novega študijskega leta je komisija za sprejem študentov v študentske domove na novo vselila le 372 študenfov, medtem ko jih je na čakalni listi še 1409. Celotno število študentov, ki so ostali "na cesti", pa je še precej višje (govori se o številki 3000). Lani so podoben problem reševali tako , da je Minisfrsfvo za šolsfvo in šporf pri Slovenskih železnicah najelo stavbo na Steletovi 4 in tako pridobilo 200 dodatnih študentskih postelj. Letos temu ni tako. Na ŠOU je letos s strani komisije za sprejem študentov v študentske domove prišla pobuda in ponudba, da ŠOU sam sklene pogodbo z železnicami, saj ministrstvo za to ni pokazalo nobenega zanimanja. Na študentskem resorju za socialo in zdravstvo so pripravili pogodbo o medsebojnem sodelovanju, v kateri pa niso bili pripravljeni prevzeti finančne odgovornosti za morebiten izpad najemnine. Do tega bi po mnenju Slovenskih železnic nujno moralo priti, zato so ti v svoj predlog pogodbe vnesli klavzulo, da mora ŠOU v primeru več kot 10% nezasedenosti ležišč ta izpad pokriti. Ker se SOU s tako vsebino ni strinjal, tudi pogodbe ni podpisal. "Razumemo, da se železnice hočejo obnašati poslovno, poslovni riziko pa je vsekakor tudi izpad dohodka. Tudi če imajo dijaški in študentski domovi podobne probleme, jim tega nihče ne povrne", je izjavil študentski minister za socialo Primož Kovačič. Po ministrovih besedah bi SOU Slovenskim železnicam lahko zagotovil polne kapacitete, predvidevajo pa, da bi v zadnjih tednih, to je v času prenehanja veljavnosti pogodbe, študenti iskali druge možnosti bivanja (nekateri tudi že prej) in ni študenta, ki bi se vselil na koncu semestra in še to le do 15. julija 1996 ter pri tem plačal polne cene stanarin. "Poleg tega pa SOU ne bi mogel vplivati na kvaliteto storitev, ki so jih deležni študenti na Steletovi", je še dodal Kovačič. Lani so podobno pogodbo z železniškim gospodarstvom skleniii na Ministrstvu za šolstvo in šport ter s tem tudi subvencionirali stanarino, tako da so študenti na Steletovi plačevali najemnino v višini kot je običajna v študentskih domovih podobne kategorije. Pogodba za najem Steletove je bila predvidoma .sklenjena do 31. julija 1995, vendar je bila ta s strani ministrstva pretrgana že meseca maja. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je do tega prišlo zato, ker se je večina študentov do takrat že izselila, saj so na Steletovi stanovali tisti , ki so bili na vrhu čakalne liste za sprejem v študentske domove in so v tistem času že dobili odločbo o vselitvi, za čas, ki je ostal do izteka pogodbe (dva do tri mesece), pa se nihče ni želel na novo vseliti. To je pomenilo, da bi morao ministrstvo plačevati polno najemnino za prazne sobe, s čimer pa se nikakor niso mogli strinjati. Študentom, ki se do takrat še niso uspeli izseliti pa so priskrbeli druge sobe. Poleg plačeva n ja najemnine za nezasedene prostore, se jim je zdela cena 300 DEM za dvoposteljno sobo s skupinskimi sanitarijami pretirana. Kljub temu, da železnice v tem študijskem letu niso sklenile pogodbe niti s SOU niti z Ministrstvom za šolstvo, še vedno obsta j a možnost bivanja študentov na Steletovi. Odločili so se, da 200 postelj ponudijo v najem študentom, za katere bodo ti morali plačevati po 150 DEM mesečno. Vodja oddelka za socialna in zdravstvena vprašanja pri Slovenskih železnicah Sonja Pertot je povedala, da je v bloku na Steletovi trenutno zasedena polovica bivanjskih kapacitet. S študenti sklepajo individualne pogodbe, katere pa lahko slednji prekinejo kadar koli. Potrebno je tudi poudariti, da v dom na Steletovi ne sprejemajo le študentov, ki so na čakalni listi za sprejem študentov v študentske domove, kar pomeni, da lahko tam stanujejo tudi študenti, ki sploh ne izpolnjujejo kriterijev za bivanje v študentskih domovih. Zaradi tega pričakujejo, da v tem študijskem letu ne bo prihajalo do množičnega zapuščanja doma in bodo zato tudi kapacitete bolje izkoriščene. " Za vse nadaljne informacije glede bivanja na Steletovi se lahko študenti obrnejo name, Blok, ki ne sprejema študentov. telefonska številka je (061) 13 13 144, interna 4284 ali pa neposredno na Steletovo 4 v Štepanjskem naselju", je povedala Pertotova. Problem bivanja študentov na ta način seveda ni optimaino razrešen, saj stanovalci Steletove 4 letos plačujejo polno podnajemniško ceno brez kakršne koli subvencije s strani države ali SOU. Slovenska vlada trenutno tudi ne namerava graditi novih študentskih blokov, saj pričakujejo, da se bo populacija študentov v naslednij petih letih občutno zmanjšala. Tako študentom, ki bodo ostali brez sob v študentskih domovih ne preostane nič drugega, kot da v tem kritičnem obdobju stisnejo zobe in odprejo denarnice. Maja Čepin in Boris Blaič NOVEMBER 1995 ŠTUDENTSKA PROBLEMATIKA ^lj SOBO NA.T IMA? Ravnoteljico no Gerbičevi želi zaslužifi več - brez študentov V sredini septembra, ko so sive celice Študeniov z največjim naporom maksimalno delovale s cil/em obdržati študentski status, je v II. bloku na Gerbičevi 51 a v bolniškem trakfu zavladala panika. Dvojko, ki spada pod Dijaški dom Vič, del pa zaseda študentarija, za katero velja tudi poseben režim, je 12. septembra v večernih urah obiskala ravnateljica DD Vič, mag. Marjeta Cerar, in ugotovila primernost bolniškega trakta za naselitev dijakov. Že naslednji dan so študenti, ki bivajo v tem traktu, prejeli odločbe za preselitev v sobe po drugih traktih v domu. Studenti so se zavedali, da je trend preurediti študentski del v dijaškega, vendar jim je ravnateljica Cerarjeva, po besedah predsednice študentov Dejane Fekonja, vseskozi obljubljala, da bo ta proces postopen in ne bo zahteval preseljevanja v druge študentske domove. Zato naj bi bilo letos razpisanih tudi 15 mest manj za študente v korist dijakov. Vzrok za nenadno preselitev študentov je bilo prispelih 40 prošenj več za dijaški del, kot je ležišč v DD Vič. Zato je bilo sklenjeno, pravi Dejana Fekonja, da se morajo študenti preseliti v druge sobe v domu in izprazniti bolniški trakt, ker morajo po normativih dijaki biti v skupinah. Studente moti, da niso bili obveščeni o tern, da je DD Vič razpisal 960 prostih ležišč za dijake, kar vključuje tudi vsa ležišča, kjer sedaj prebivajo študenti. Predvsem pa je bil problem v tem, da je ravnateljica zahtevala, da se študenti iz bolniškega trakta preselijo v enem dnevu, kar je bilo v času izpitnih rokov zelo neugodno. Skoraj vsi študenti so se po neuspešnih pregovarjanjih preselili, Mirjam Kanalec, študentka na invalidskem vozičku, pa se je temu odločno postavila po robu. Mirjam, ki je absolventka FNT-ja, je v isti sobi DD Vič že 10 let. Zanjo je to še posebno ugodno, saj ima sobo v pritličju, kjer je tudi menza, blizu ima fakulteto, pa tudi kopalnico ima preurejeno tako, da je povsem samostojna. Mirjam je o tem povedala, da je 13. septembra odšla na pogovor k ravnateljici, ki ji je rekla, da je o njenem problemu obvestila Komisijo za sprejem študentov v študentske domove, ki ji je dolžna poiskati drugo sobo, in da to ni več njen problem. Njen problem so Soda v študenfskem domu za večino študenfov osfafa nedosegljiva. le dijaki, za katere nima prostih ležišč, moja soba pa je po njenih besedah večja od ostalih (čeprav popolnoma enaka kot ostale: 3^.5.x3.5.) in bi lahko vanjo naselila 4 dijakerkateri bi vsak plačal 17000SIT na mesec, je zapisala Mirjam Kanalec v svoji prošnji komisiji za sprejem študentov v študentske domove. Takrat je Mirjam tudi vprašala, ali se bo morala preseliti ali ne, Cerarjeva pa ji je odgovorila, da je to vprašanje postavila prezgodaj. Zvedela pa je , da bi morali čez vikend že prebeliti sobe. Naslednji teden je na hodniku srečala ravnateljico, ki jo je vprašala, ali se že preselila oziroma ali si je že našla drugo sobo. Podobno kot z Mirjam je bil problem tudi s slepim študentom Viktorjem Vrtačnikom, ki bi se moral v primeru preselitve ponovno naučiti prostorske sheme. Ko je bila Mirjam tako negotova glede svoje nastanitve, je poslala svojo prošnjo na naslov Komisije za sprejem študentov v študentske domove, Dejana Fekonja, predsednica študentov dvojke pa ministru Gabru in Pavlu Zgagi z Ministrstva za šolstvo in šport (20.9.). 29. oktobra se je na Gerbičevi oglasil republiški šolski inšpektor Tomaž Rozman, povedal Mirjam, da je ravnateljica ravnala netaktno in da z Viktorjem lahko ostaneta. Republiški inšpektor Tomaž Rozman je povedal, da je po prihodu na Gerbičevo ugotovil, da problema sploh ni več in da je že odločeno, da ostaneta Mirjam in Viktor v svojih sobah in da jim je veselo novico lahko le sporočil. Po njegovem mnenju za vsem skupaj tičijo slabi medsebojni odnosi. Ravnateljica Cerar, pa na problema sploh dezinformacija. DD Vič, mag. Marjeta vso štorijo" pravi, da ni in da je vse skupaj le DPM NOVEMBER 1995 KOMENTAR ŠTUDENTSKA PROBLEMATIKA Nesromne cene, pod/v/on/ redarji in smrdljiv podhod Klub K4 je, tako kot že mnogokrat, tudi letos med počitnicami doživel "veliko" metamorfozo. Mračnjaško podobo, ki je bila več let razpoznavni znak kluba, je zamenjalo prijetnejše in predvsem svetlejše vzdušje( prvič v zgodovini ima prostor okna, skozi katera pronica dnevna svetloba). Najpomembnejša novost pa so vsekakor na internet priključeni računalniki, ki so v prvi vrsti namenjeni študentski populaciji, ne glede na to, pa jih lahko uporablja vsak, ki ga tovrstne komunikacije veselijo in ki je pripravljen čakati na prosto mesto. Klub K4 je torej postal prvi "Cyber caffe" znotraj slovenskih mej, in ne le, da se Na študentih se da zaslužiti! je tako zaokrožila celostna podoba SOU-a kot prave in napredne študentske organizacije, temveč je prav internet tisti, ki v popoldanskem času polni prostore kluba in posredno tudi blagajno točilne mize. Ta blagajna ŠTUDENTSKEGA kluba, ki je letos v lasti novega najemnika "šanka", podjetja Zmage iq d.n.o., pa je kar neverjetno pogoltna. Nič hudega sluteč študent je lahko upravičeno šokiran, ko mora v "svojem" klubu za kavo ali čaj odšteti 150 SIT, za kakav, vročo čokolado, ledeni čaj 200 SIT (naj omenim, da dobiš v trgovini pollitrski ledeni čaj za 11 SIT), če pa si slučajno zaželi piva, bo primaknil popoldan 230 SIT, zvečer pa kar 280. (če to ni pravi globinski sesalec za hitro in učinkovito "čiščenje" študentskih denarnic!?). In ko se ta isti, prej nič hudega sluteč študent, odpravi domov, si sicer prizna, da je bilo "surfanje" po internetu "full dobr", vendar pa se kaj hitro zamisli nad bliskovito izpraznjenimi žepi, strese z glavo in začudeno dahne predse:"Klub, namenjen študentom?" Obstoječe astronomske cene v Klubu K4 bi bile nekoliko bolj upravičene, če bi prej omenjeno podjetje samo vložilo v obnovo prostora večje vsote denarja, vendar pa je za vse poskrbel SOU. Poleg tega so tudi računalniki, priključeni na internet, njegova last. Zanimivo je, da se študentom, ki "delajo" za študente, trenutne cene v klubu ne zdijo nič nenavadnega, saj ni nobenih pobud za njihovo znižanje. Klemen Videtič iz uprave kluba K4 pa je na vprašanje, ali so takšne cene primerne za klub, ki naj bi bil študentski,odgovoril, da se njemu osebno le te sploh ne zdijo visoke, češ, da so v "Eldoradu" in "Palmi" še višje, kar pa je zelo slab argument oz. opravičilo, saj sta prvi in drugi klub tretirana kot elitna. , medtem ko naj bi bil K4 predvsem študentski. Prav tako se s cenami v klubu strinja vodja resorja za kulturo pri študentski vladi Aleš Crnič, ki pa ne izključuje možnosti, da se le te po nekem določenem obdobju (?) nekoliko znižajo. Vsi, z lastnikom "šanka" Igorjem Andželitčem vred pa pojasniujejo, da so cene pijač glede na sedanjo kvalitefo ponudbe samega kluba, ki je boljša kot kdajkoli prej (s čimer se lahko vsi strinjamo), pri tem gre predvsem za razširjeno ponudbo pijač in boljšo postrežbo, popolnoma upravičene. "Zaradi "interneta" moj prihodek ni nič večji, saj si večina, ki pride zaradi računalnikov niti ne naroča pijač," je poudaril Andželitč in dodal, da želijo iz kluba K4 narediti študentski klub na nekoliko višjem nivoju. Cenik je definitivno že prvi korak. ) Kljub oknom pa niso le cene edina temna plat kluba K4. Popolnoma razumljivo je, da je letos SOU okrepili varnostno službo pri vhodu(vsem so znani neprijetni dogodki prejšnjega leta), mnoge pa motijo arogantnost, krvoločnost in brutalnost teh "ven metalcev". Novinar Tribune in še dva njegova prijateija so vse njihove naštete kvalitete osebno "preverili" (torej gre za zanesljive vire). Kot mnogi, so se tudi oni odločili za obisk enega od konceriov v okviru Studentskih kulturnih dnevov. Načrta pa na žalost niso uresničili, saj jih je na vhodu v klub namesto dobrodošlice čakala tepeška. Fantje pravijo,da so hoteli mirno vstopiti, nakar so jih redarji zadržali, češ, da ne smejo noter, ker so pijani oz. "so že prej razgrajali". Seveda se študentje niso hoteli ubadati s prepirljivo razpoloženimi "gorilami" in so se z "dolgim nosom" obrnili ter nameravali oditi. Takrat pa se je eden od redarjev pognal za njimi ter se podivjano lotil enega za drugim. Fantje se še pošteno zavedli niso, ko so bili že vsi "prebutani". Po boleči izkušnji so takoj odšli na urgenco, kjer so dobili potrdila o poškodbah, kasneje pa so o dogodivščini obvestili policijo. A to še ni vse. Ko se je kljub vsemu novinar Tribune čez nekaj časa odločil, da ponovno obišče klub K4, je pri vhodu naletel na "starega znanca", kateri ga je s telesom grobo pritisnil ob steno in siknil:"Si klical policijo, kaj!?Te bom potegnil ven in te še enkrat razbil!" Imena "dežurnega pretepača" žal nismo izvedeli, tako da druge plati zgodbe ne moremo objaviti. Lahko smo prepričani, da se študentje niso fizično lotili robusneža, možno pa je, da je prišlo do zmerjanja; vendar pretep ni sredstvo za reševanje sporov, še najmanj pa si lahko takšen incident privošči nekdo, ki naj bi nekoga varoval, ne pa ogrožal. Najbolj zaskrbljujoče pa je to, da podivjani redar še naprej neovirano opravlja "svoje delo". In ker predvidevam,da ta primer ni osamljen, bi bilo dobro, če bi ŠOU najel tudi nekoga, ki bi v khjbu K4 nadzoroval redarje. Klub K4 je prenovljen, kapelica oživljena, info točka popolnejša - prostori ŠOU-a postopoma dobivajo novo, boljšo podobo, zato bi bil čas, da nekdo poskrbi za primernejše cene pri "šanku" kluba, za prijaznejše redarje, nenazadnje pa tudi za dvorišče stavbe, saj le to pri obiskovalcih pusti prvi in nepopravljivi vtis. Ta vtis pa ob smrdljivem podhodu, po katerem vsako noč lulajo naključni obiskovalci kluba K4, nikakor ne more biti pozitiven. AAAČ NOVEMBER 1995 IH ŠTUDENTSKA PROBLEMATIKA fr \j KDAJ BO SNEG? Student je lahko tudi vrhunski smučar Miran Rauter, slovenskismučarski reprezentant, [e tudi študent 3. letnika Fakultete za šporf v L/ubliani. Kako se znajde v obeh vlogah, ki se lahko uspešno dopolnjujeta, boste prebrali v naslednjih vrsticah. Kako ti uspe združiti vrhunski šport in "študentovstvo" ? Studij in alpsko smučanje gresta zelo težko skupaj. Vezani smo na sneg, za katerim potujemo dejansko celo leto, tako da tudi takrat, ko nismo na snegu, potujemo po svetu. Trening alpskega smučanja pa poteka od začetka maja do začetka aprila naslednjega leta, tako da za šolo os+ane zelo malo časa. Ali ti pri tem pomaga/o kolegi na faksu? Na Fakulteti za šport smo večinoma vsi športniki, nekateri vrhunski, nekateri pa amaterski, tako da sošolci gledajo name z odobravanjem. Dostikrat mi tudi pomagajo, saj se zgodi, da me ni po nekaj mesecev v šolo, ko pa pndem naslednjič, sem kar zgubljen brez njihove pomoči. Glede na to, da si poleti na pripravah, pozimi pa na snegu, kdaj uspeš opraviti še študijske obveznosti? Večinoma je to v spomladanskem času aprila in maja, pozneje pa se že začnejo priprave na naslednjo sezono, tako da sem veliko odsoten. Problem je tudi oddaljenost, kajti doma sem z Velenja, tako da ob I prihodu domov za en dan, porabim 1 veliko časa za pot, za učenje pa 1 ga potem ne ostane nič. * Imaš razumevanje tudi pri profesorjih ? Pri večini profesorjev nimam težav, domnevam, da gledajo pozitivno tudi na moje špor+no ude|stvovan|e. Ali ima pri vsem tem kakšno težo tudi status vrhunskega športnika? Status vrhunskega športnika mi pomaga pri pridobivanju inskripcij in ferkvenc, kajti brez statusa le-teh ne bi mogel dobiti zaradi velike odsotnosti, tako se ne bi uspel vpisati v višji letnik. Menim, da je to na Fakulteti za šport dobro urejeno, čeprav nekatere moti, da kljub moji celoletni odsotnosti, pridobim na koncu šolskega leta podpise. Kaj meniš, bi lahko kot vrhunski športnik promoviral, poleg Slovenije, tudi Univerzo v L/ubljani kot je to običaj na ameriških univerzah ? Veliko vrhunskih športnikov povezujejo z univerzami, predvsem v atletiki in košarki, saj tem univerza nudi dovolj kvalitetne pogoje Miran Rauter treninga, medtem ko v alpskem smučanju to ni prisotno, saj so smučarski tereni in priprave daleč po svetu. Veliko slovenskih smučarjev se je napotilo na študij v Ameriko, tako je bil njihov cilj predvsem študij, smučanje pa je imelo postranski pomen, saj se nobenemu ni uspelo vrniti v reprezentančne vrste po končanem študiju. Vzrok temu je lahko starost, predvsem pa odsotnost kvalitetnega treninga tekom šolanja. Ali je med sotekmovalci veliko študentov? Zelo malo jih je, predvsem zaradi prej povedanega, saj ob tem, da še študiraš, nobene stvari ne opraviš optimalno, niti šole, niti smučanja. Ce pa hočeš postati vrhunski smučar, se moraš povsem posvetiti smučanju, šola pa trpi. Pomembno je, da imaš veselje do smučarije, ki te vleče naprej, kajti denar tega ne more nadomestiti kot tudi vsega vloženega truda tekom let ne. Tu se zdi, da je študij ovira za doseganje vrhunskih rezultatov, no, po drugi strani pa lahko veliko praktičnega znanja s snega dopolniš s teoretičnim znanjem, ki ti ga ponuja fakulteta. Najboljše se je odločiti tako, da izpelješ eno stvar do konca in imaš čisto vest, kot pa tako, da delaš dve stvari polovično in v nobeni ne dosežeš želenih rezultatov. Sam študiram zato, ker vem, da ne bom vse življenje smučal, ampak bo potrebno po končani smučarski karieri početi nekaj drugega, zato pa potrebuješ neko izobrazbo. Res, včasih mi je celo lažje, ker lahko svoje bogato praktično znanje dopolnim s teoretičnim vidikom in s tem zaokrožim pogled na kakšen problem. Ver/etno je to pot, ki /o /e pred leti zakoličil Rok Petrovič. Rok je po zaključeni smučarski karieri diplomiral na Fakulteti za šport in se kasneje kot mladi raziskovalec posvetil proučevanju športa z znanstvenega vidika. Zelo malo je smučarjev, ki bi se po končani športni karieri še vrnili v šolo in diplomirali. Kot si dejal že prej, je študij investicija za vnaprej, ko boš ^ prenehal z aktivnim smučanjem. Za študij sem se odločil predvsem zaradi kasnejše izobrazbe, ne vem pa, če bom zadostil svojim željam samo s tem študijem ali pa se bom še dodatno izobraževal. Res je, da imam ogromno smučarskega znanja in izkušenj, vendar še ne vem, kaj bom počel pozneje v življenju. Roman Gustinčič NOVEMBER 1995 ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE študentska problematika a Q Vas zanima AEGEE? Po svetu obstaja mnogo študentskih organizacij, v katere se lahko vključijo študentje. Večji del teh organizacij /e specializiranih, torej so (bolj ali mon/J namenjene le študentom, ki študirajo na določeni fakulteti. Obstaja pa tudi kar nekaj študentskih organizacij, ki povezujejo vse študente, ne glede na to, na kateri ustanovi študirajo. Ena od njih (po nekaterih merilih tudi največja) je AEGEE (kratica za Associa-tion des Etats Generaux des Etudiants de l'Europe). Uvod v AEGEE Že ob ustanovitvi AEGEE-ja v Parizu leta 1985 so zapisali, da gre za neversko, finančno neodvisno, neprofitno in nepolitično organizacijo, katere osnovni cilj je povezovanje mladih po vsej Evropi. S pomočjo AEGEE-ja naj bi študenti spoznavali tuje kulture, jezike in načine življenja, vse skupaj pa naj bi bilo na takšen ali drugačen način povezano z zabavo. Sedaj je v Evropi že več kot 15.000 AEGEE članov v 170 lokalnih skupinah. Za AEGEE bi lahko rekli, da deluje na dveh nivojih: lokalni in evropski. Lokalni nivo sestavljajo tako imenovane "antene", torej nekakšne lokalne podružnice, k evropskemu nivoju pa spadajo t.i. Comite Directeur of AEGEE Europe (najvišji organ AEGEE), Agora (skupščina članov AEGEE, ki se odvi|a dvakrat letno in na kateri sprejemajo vse pomembne odločitve), redna srečanja predsednikov (Presi-dents' Meeting) ter različne komisije in delovne skupine (V/orking Groups). Posebnost AEGEE-ja v primerjavi z drugimi študentskimi organizacijami je v tem, da tukaj ne obstajajo nacionalni organizacijski nivoji, temveč je vsaka antena direktno podrejena le AEGEE Europe. Svojo anteno lahko ustanovi katero koli evropsko mesto, ki ima visokošolsko ustanovo. Aktivnosti AEGEE-ja K aktivnostim, ki so zanimive za AEGEE, spadajo vsa področja, ki kakor koli pripomorejo k povezovanju evropskih držav oziroma študentov iz teh držav. Tako te aktivnosti potekajo v obliki različnih konferenc, kongresov, seminarjev, poletnih univez (summer univer-sities), zimskih šol (vvinterschools), itd. Pri organiziranju različnih srečanj AEGEE vedno upošteva, za katere stvari se mladi zanimajo ter v skladu s tem tudi izoblikuje program. Pozorni so tudi na finančne težave mladih, kar je problem bolj ali manj po vsej Evropi. Tako so, če je le mogoče, obiski srečanj brezplačni, zagotovljena pa sta tudi hrana in bivanje. Tako velikokrat edini strošek predstavljajo potni stroški (izjema so seveda poletne univerze, kjer zaradi obsega prireditev brezplačne udeležitve študentov ni mogoče izvesti). Najbolj znane aktivnosti AEGEE-ja so: - SUMMER UNIVERSITY: vsako leto se poleti v več kot 70. mestih po vsej Evropi organizirajo poletne univerze, na katerih študentje 15 dni spoznavajo državo prirediteljico (učenje jezika, spoznavanje kulture, zgodovine, običajev, umetnosti...) pod zelo ugodnimi pogoji: za bivanje, tečaj in različne izlete je potrebno plačati le 100 ECU-jev (okoli 200 DEM). - PROJEKT ERASMUS / TEMPUS: projekt univerzitetne izmenjave študentov iz držav Evropske skupnosti in študentov iz vzhodno-evropskih držav. skupaj z ELSA (Mednarodno organizacijo študentov prava). Gre za tekmovanje s področja evropskega prava pod arbitražo evropske pravne komisije. Poleg teh prireditev AEGEE organizira še številne druge, ki se dogajajo čez celo leto, ob tem pa so na stalnem delu še nekatere delovne skupine, ki delajo na posebnih projektih. Nasploh velja, da spada AEGEE med študentske organizaci|e z največ prireditvami. AEGEE v Sloveni/i AEGEE je bil poznan v Sloveniji že od samega začetka, uradno pa smo prvo anteno dobili lefa 1991, ko se je AEGEE-ju priključil AEGEE Ljubljana. Leta 1994 je Slovenija dobila še anteno v Mariboru. Clani AEGEE-ja v Sloveniji so organizirali že kar nekaj prireditev, podobni pa so načrti tudi za prihodnost. Ena od največjih želja je, da bi - CHAMP: CHALLENGE IN MANAGE-MENT PERSPECTIVES: projekt, organiziran skupaj z London Business School (LBS) in Unilever. Gre za tekmovanje iz študije konkretnih primerov z udeleženci iz vse Evrope, pri čemer ne gre le študente ekonomskih znanosti. - TEAM: vsakoletno srečanje podjetij, evropskih poslovnih šol in študentov, na katerem se oblikuje profil mladega menedžerja Evrope jutrišnjega dne. Prireja se vsako leto v Milanu. - MOOT COURT: projekt organiziran leta 1996 organizirali poletno univerzo tudi pri nas. Ce te zanima kaj več o AEGEE-ju, se oglasi na sedežu AEGEE Ljubljana na Kersnikovi 4 (mednarodna pisarna) ali na sedežu AEGEE Maribor na Gosposvetski cesti 83 (prav tako v mednarodni pisarni). Lahko pa jim tudi pišeš: elektronska naslova sta aegee.ljubljana(uni-lj.si oziroma aegee(uni-mb.si. Andrej Krajnc NOVEMBER 1995 ŠTUDENTSKA PROBLEMATIKA PISMA BRALCEV Tablete v juke-box škatli Ste se v današnjem svetu tekmovanja v preseganju samega sebe že kdaj vprašali, kje se nahaja meja med normalnim in nenormalnim, sprejemliivim in nesprejemliivim? Če bi se namreč človek zavedal, kako prosojna je ta meja, bi verjetno drugače pojmoval Ijudi, ki niso zmogli vrnitve v realnost sami in so se morali zateci po pomoč v psihiatrično bolnišnico. Avstro-Ogrski sistem zdravljenja s hospitalizacijo, ki je pri nas v splošni praksi, vodi zgolj v kemično odvisnost, problemov, ki pogojujejo "izr*dno stanje v glavi", pa ne rešuje. Tako se dejansko v "tovarni mišljenja", kot se zloglasno imenuje bolnica v Polju, vrši družbeni nadzor nad mišljenjem in ravnanjem skrajnežev, sa| imajo zelo malo možnosti za odpust. Ponavadi hospitalizaciji sledi večmesečno oziroma večletno izvenbolnišnično zdravljenje, kar pomeni kontrolo pri psihiatru ter vbrizgavanje depo-injekcije vsaj enkrat na mesec. Pri tem so posledice dolgotrajnejšega jemanja pomirjeval in nevroleptikov prav očitne: najpogostejša je depresija, sprememba osebnosti, spreminjanje zdravstvenega stanja (Parkinsova bolezen, zamegljen vid, omedlevanje, zastrupitev krvi in posledična koma) ter povečanje možnosti nesreč na cesti, pri strojih, doma, najverjetneje zaradi pomanjkanja koordinacije gibov, koncen+raciie in spominskih blokad. To ignoranco do klientov z zatajitvijo pravih informacij o stranskih učinkih tablet in injekcij bi morali obravnavati kot kriminalno dejanje, saj človek ni juke-box škatla, v katero bi po mili volji metali žetone, da bi slišali željene melodije. Zavajajoče je tudi mnenje, da te tablete zdravijo, saj zgolj odpravljajo oziroma blokirajo simptome bolezni. Slednje z drugitmi besedami pomeni, da se mora človek čisto sam soočiti z "napakami" v svojem toku zavesti, načinu razmišljanja, saj so le te pogosteje kot ne posledica napačnih obrambnih mehanizmov in ponavadi niso genetsko pogojene. Poleg tega - hvala bogu -ima samo posameznik vpogled vase (če ga seveda zmore) in edino on ve, kako se počuti v svojem telesu, in kaj se v njem dogaja. Tu ne gre zgolj za načelno vprašanje odnosa do te segregacijske populacije, saj prihaja tudi v praksi do neštetih zlorab. Ceprav pride pacient v duševno bolnico prostovoljno, je v nadaljnjem procesu prisiljen k uživanju sedativov (bodisi z injekcijo ali z zdrobljenimi tabletami). Pri tem nima nobene pravice do izbire vrste in količine zdravil, čeprav ima po zakonu o zdravstvenem varstvu vsakdo pravico pristati na terapijo ali ne. Nemalo je tudi primerov, ko izjave Ijudi, ki se zdravijo z medikamenti, a priori ne veljajo za verodostojne, ker so pač "duševni bolniki". Dejansko obstaiajo neverjetne paralele in podobnosti med srednjeveškimi "čarovnicami"in današnjimi duševnimi bolniki; resnično sta se V rubriki ob/avljamo le podpisana pisma in tista, ki pri odpiranju ne eksplodirajo. Pridržujemo si pravico do krajšanja, prav tako jih ne lektoriramo in honoriramo. urednik študentskega sklopa spremenila le besednjak in družbeni stil. Besednjak se konformira intelektualnim pričakovanjem naše dobe. To je psevdoznansiveni žargon, ki je parodija konceptom znanosti. Tako imamo opravka s predsodki širše družbene skupnosti, in ne s predsodki "drugačnežev". Poleg prepričanja o "čudaštvu" obstaja še tisto, ki govori o tem, da so pacienti nevarni. Obnašanje, ki ga štejemo za normalno (kot denimo udarec nazaj, kadar smo napadeni ), postane nemoralno, če to stori nekdo, ki ga imamo za duševno bolnega. Pacientovo borbo imamo za "simptom" bolezni... Bivši pacient je sinonim za nasilnega, nevarnega ter nepredvidljivega posameznika. Zaradi splošno veljavnega mnenja, da so psihiatrični paaenti nenehno iraconalni in zato ne morejo podati veljavnih pogledov, so le-ti nemalokrat izključeni iz raziskav (tudi s strani sociologov, ki se ukvarjajo z marginalnimi skupinami). Zato lahko pričakujemo prave rezultate šele, "ko bodo Ijudje, ki niso navajeni poslušati, prisluhnili Ijudem, ki niso navajeni govoriti naglas", kot je nekoč zapisal John 0'Brien. Natalija Mikec V času, ko so boni za študentsko prehrano najbolj vroča tema, ki razvnema želodce študentov, nabija ali zbija točke poslancem, tako v študentskem kot državnem parlamentu, začenja Tribuna z novo akcijo, v kateri bomo ocenjevali kvaliteto gostinske ponudbe v Ljubljani. Seveda tiste ponudbe, ki smo jo študentje zaenkrat deležni z vedno bolj dragocenimi boni. Od tebe zahtevamo, da nam izpolnjen kupon pošlješ na Tribuno in nam zaupaš, kateri izmed dionizovih hramov je po tvojem gastronomskem okusu in bontonu najboljši, in katera najslabši. Lestvica rrajboljših in najslabših restavracij v Ljubljani, bo študentom, posebej pa brucom, pomagala pri izbiri bonov. Hkrati pa bo prisilila prenapete gostince, da bodo tudi z nami začeli ravnati enako kot s strankami, ki plačujejo z gotovino. Ni še konec! Se eno ocenjevanje! Ker na Univerzi ni nobenega instrumenta, ki bi nekako prisilil profesorje-ice, da predavajo bolj pedagoško, da na študente gledajo kot na Ijudi in ne zgolj številke, želi Tribuna sestaviti spisek tistih, ki si zaslužijo to ime, in tistih, ki se jih moramo čimbolj "izogibati". Profesorji-ce, ki znajo podajati svoje znanje ukoželnjim študentom in niso dolgočasni, ter so dovzetni za težave, predloge, spodbujajo kreativnost in ne težijo, so na naši Univerzi redka pasma. Če ti je kdo prišel na misel, ga vpiši na kupon, pa tudi profesorja-ico, ki tak-a gotovo ni, ne pozabi dodati. Izpolnjen kupon pošlji ali prinesi na Tribuno - Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, in počakaj na naslednjo izdajo, kjer boš izvedel-a, ali si med tistimi srečneži, ki so bili za svoj trud izžrebani za knjižno nagrado. Lepa je! hu mm NOVEMBER 1995 NO COMMENT študentska problematika NAJUCINKOVITEJSE SREDSTVO ZAHUJŠANJE UČINKUJE CELO LETO VOLDAFAR - ko odpove vse ostalo, pokličite 061/159 34 77 !!! Najucšnkovitejše sredstvo za izgubljanje odvečne telesne teže brez napora!!! so jim obljubljali cudežne shujševalne preparate, ki v trenutku, brez truda m z doigotrajnimi učinki pomagajo do postave sedemnajstietnice v bikiniju!!! Mo, pa smo tam. Pač nismo več najstnice. Ki se z nekaj malo truda in odrekanja naokrog (bolj aif manj] razkazujejo brezhibna telesa. VendcH so-tudi na nas, malo manj mlade, mislili pri Vokiafarmi. Kako? PREJ » iiujšanje s pomočjo naravnih mstavm, fci so zdravju neškodljive in nraajo, ob pravitnš uporabi, nikakrsnih stramfoh uonfcov (faktoza, ceiuloza, listi zetem, magnezij, visje maščobne Sdsiine,...) * iždefek |emljemo pred in po oferoka hrane z mato vode (s tem »dpade $txa4m}ef prav nasprotno, ce n« jemo, je izdelek man| $*činitovJt!| joz. maščcfee) ne da bi morali v cekrti jpremjnjati prehranjevalne itavade fodpovetno se ie sfadkorju «z. JlalčlcaDi, o$tak> hrmo - tudi i»astno, pa je prav zažeijeno • ker gre zs> »direkten napad« oz. fazgrajevanje maščobnih celic v telesu (»saia^ se drugm shujševalnim prepafHom n; treha odpovedaa. Večini i, tu pa mastopi« Voldafar • gre za nizozemski izdetek jproizvajaler Voidafarma), ki je že osvojlf ZaHodno Evropo, ikandsnavske države jh csio Ameriko, *rasče, »je ve'jetno najbolj' na sveru s sbujševalnimi preparati! je popolnoma enostavnc (gre za tabietke v lični embalali, >n tako raznih Čajev in napi&ov nt tn»ba lele pripravfjati, Tudi je primerno, v mali e«aj Tesecev, zaradi po-novne§d aktiviranja osfabljenih lasnih '"vemn 3rvs ^ubti pa so pri večmi prstov. 2a uspeh ni odtoSlna kolfčina nanešenega preparata, ampak redna m skrbna vsakdanja uporaba. Ena steklenička zadošča za tridesetdnevno uporabo. UPOHAIR je revoj^cionarni izdelek na tržfšču, ki s pamočjo liposomov kot substance, najpfej ustavi izpadanje in in očisti zmasene tasne korenine, v drugi fazi pa ponovno y?podbudi rast las. UPDHAIR je koristfifi tudi.za koto vašega iasBča. Ob le omenjenih, naj naš^i«no še nekaj prednosti; ~ poveiuje vlažnost kože do 50% —fjGzitivni efekrr na Nov in najvažnejli učinek pri LIPO-HAiR-u je učinek iiposomov na vaše lasišče. liposomi so zelo majhni defci. Na osnovi njlhove veitoti in membrani podobne strukture hrtro prodrejo skozi vrhnjo plast kože do najgtobljfh piasti, kot so Epidermis, Cutis in Subcutis. UPOHASR ne učinkuje samo na vaSo kožo temve^ tudt v njej - na lasne meiičke in lasne korenine, liposomi v LIFOHAJR-u so re^uitat znanstvenega defa in deJujcx!tii substanc, ki aktMrajo rast in spremembo v cefftah. Kompler UPOHAJR vam je na voijo po ceni 297 DLM v tbfarski protivreI3 November 1995 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3CM3 OM3 OM3 OM3 OM3 O m O m O m O m O m O m O m O m 75 O m O m O m O m O m O m O m O m O m O O>I3 EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO UVODNIK LU o UJ O Lli O UJ O UJ O UJ O UJ O UJ O UJ O LU O UJ O Lli O LJJ O UJ O UJ O UJ O O, da sem potnik pod težkim zelenjem vrtov, da mogel bi v vlažne daljine kot v vino nevidno zarje namakati, rasti v šumenju ros, kaliti v dihu vetrov, o, da bi mogel mirno, tiho po cesti korakati! Srečko Kosovel Človek je pokončni človek. Živimo na cestah zemlje in dvignfeni proti zvezdam. Prvi korak čez stepsko obzorje je prvo vprašanje o domu, ki ostaja spodaj. Je misel na zvezdno nebo in želja po videnju začetka. Iz giba se rodi kozmogonični ritual in čaščenje sveta, ki se vedno znova razsvetli. Tema v dan, zrak v vodo in voda v zemljo. Ogenj. Logos, je rekel modri Grk. In morja so bila prepluta. Svetovi se srečujejo, spajajo in uničujejo. Zemlja je prehojena in preplezana. Davni dim nočnih ognjišč se vije čez oranžne poligone velemest in prva pot domov se pričenja na spiralah informacijskih avtocest. Sence v neoh, vodik v morje in morje v nuklearke. Digitalno. Procesualno, rečemo. In svet preletimo. Če je bilo govorjenje o naravnega okolja in posledično o ekologiji v osemdesetih letih nekaj modnega in h krati zavezujočega, potem je danes, v devetdesetih, nekaj vsakdanjega in neproblematičnega, kajti iz varne distance malega onesnaževalca, ki lahko le z začudenjem spremlja brezbrižnost gigantov, ki vehementno rovarijo kilo-metre pod morjem in cefrajo ozon, je iz ekologije pregnana vsaka sled modnosti. Stvar je postala nuja. Zahod, ki nas skeptično sprejema, se šele zdaj zaveda prave moči sibirskih smetišč in visokih dimnikov oglenelih tovarn, ki tako dokončno postajajo skupna dediščina norosti. Mogoče so se prav zaradi tega bednega spoznanja znova zasvetile obale tihomorskega otočja. To ogroženost veličastno dramo pustošenja, ki ji je moč slediti zgolj še skozi elektronsko sliko, katera z reducirano dramaturgijo zapisuje zgolj drobce tistega, kar bo naša prihodnost, je treba končno ugledati. Arzenali bipolarne razdelitve se nesmiselno vnovčujejo za nazaj na nedolžnih cvetovih etnij. Kultura, omika in človekovo dostojanstvo so atributi zgolj tržnih zank in lepih obrazov. Skopo finančarstvo postaja edini smisel nezrelih kreatur, ki kraljujejo parketom, indeksom in majhnim prevaram. Čez polja hipokrizije pa neopaženo odteka gnojnica, lase nam moči že pozabljeni kisli dež, želodčke si polnimo z nizkokalorično mezgo in žejo si gasimo z energetskimi napitki, kar nas vse bogati in pripravlja na nove spopade. Cas je za ponovno zastavitev temeljnih vprašanj, za poskus pogleda nazaj. Napor, ki pa bo znova ostal brez pravega odgovora. Pa vendar. Pred nami je zveščič, izbor, točneje priloga Tribune, ker tega pisanja ne moremo drugače označiti. Ta prva specializirana priloga naj služi kot model, ki bi tudi v prihodnje krasil vsaj nekaj izvodov Tribune letno, to je želja in izziv za vse, ki so to m O m O m O m številko zasnovali in za vse, ki bodo pri Q tem sodelovali v prihodnje. FTl Na teh dvajsetih straneh je zbranih nekaj ^ poskusov na temo ekologije. S tem smo W ustvarjalci poskušali znova uvesti v krog mlajših piscev zavest o temi, ki kljub zlomu velikih zgodb ostaja aktualna. Pričujoči prispevki se lotevajo problematike širokega spektra odlagališč smeti, reciklaže, pravne ureditve s področja varovanja okolja, odnosov med politiko in ekologijo ter nekaj krajših esejev in intervjuja . Priloga se zaključi z eco-stripom in na sredi razpre z dvostransko karto zapackane Slovenije. Prav je tudi omeniti domiselno oblikovno in grafično podobo priloge, ki je tiskana na ekološkem, recikliranem papirju ter v zeleni barvi. Naj bo dovolj. Ustvarjalci upamo, da se bo zeleni zveščič prijel tudi med bralci-ali vsaj končal na primernem odlagališču med starim papirjem. DUŠAN ŠAROTAR m O m O m O m O m * O m EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO LU O UJ O Llt O UJ O UJ O Lil O Lli O UJ O UJ O LU O W O Ui O LU O UJ O LU o LU o UJ o LU o UJ o LU O CRINFRISU Ko se je leta 1969 zrušila smučarska koča v Kaliforniji, je moral za odškodnino izplačati večino svojega bogastva. Kmalu za tem je firmo obesil na klin, si s preostankom denarja kupil barko Vega in odplul na Južni Pacifik. Po treh letih križarjenja je zagledal oglas, na katerem je majhng vancouverska organizacija z imenom Don't Make Wave Commitee iskala prostovoljce za plovbo na nek francoski otok. Naloga je bila protestirati proti francoskim jedrskim poskusom. McTaggart je odplul proti Mururoi, se zasidral na verjetnem kraju jedrskega poskusa in čakal približno mesec dni. Odplul je šele po tem, ko se je vanj zaletel francoski minolovec in poškodoval ladjo in njega. Francoska mornarica je zatrdila, da je nesrečo povzročila Vega in da so oni samo rešili varuhe okolja. David McTaggart/ mož, ki bo kmalu postal prvi predsednik, še pe čisto rojenega Greenpeaca, je bil zelo trmast. Naslednje leto se je na Mururoi vrnil s popravljeno barko in zvišano dozo trmoglavosti. Tokrat so ga Francozi pričakali manj odrešiteljsko. Pretepli so ga in mu trajno poškodovali desno oko in pozneje trdili, da se je David poškodoval ob padcu sam. Na njihovo nesrečo in, kot se je pozneje izkazalo, na nesrečo mnogih onesnaževalcev širom sveta, je članica posadke spopad posnela in film pretihotapila v svoji vagini. Ostalo je na celuloidu, je zgodovina. Do leta 1980 je McTaggart Greenpeace organiziral kot mednarodno velesilo, po ustanovitvi severnoameriške pisarne \e to storil tudi v Londonu, Parizu, Amsterdamu. Seveda je nedosledno in populistično zgodovino Greenpeaca treba pisati kot zgodovino enega moža, Davida McTaggarta. Organizacija je, kot smo videli, nastala pod drugim, mnogo domiselnejšim imenom leta 1 971, ko je skupina zaskrbljenih državljanov (tako piše v uradnih Greenpeacovih izdajah) v Vancouveru najela ladjo in odplula na Aleutski otok Amtchitka protestirat proti ameriškim jedrskim poskusom. Njihova akcija je v medijih vzbudila takšno pozornost, da so morale oblasti v enem letu od prve akcije jedrske poizkuse na otoku popolnoma opustiti. Amchitka je danes zavetišče za divje živali, Greenpeace pa že dolgo ne več samo organizirana skupina zaskrbljenih dolgolasih in dolgobradih državljanov, ki izmenično plovejo na LSD-ju in marihuani ter izposojenih ladjah. Ne gre pozabiti, da je Greenpeace konec koncev le še en otrok revolucije šestdesetih. Kako se je spremenil način delovanja Greenpeaca, kaže primer iz leta 1982, ko se je Mednarodna komisija za lov na morske kite odločila za vzpostavitev moratorija. Greenpeace je takrat vešče pomagal pri zagotovitvi potrebne dvotretinjske glasovalne večine. K pristopu v komisijo so nagovorili šest majhnih državic frefjega sveta, v zameno prevzeli njihovo letno članarino v višini 150 tisoč ameriških dolarjev in z njihovo glasovalno pomočjo zagotovili uvedbo moratorija za lov na morske kite. Med drugim so delegate šestih državic ob prihodu na zasedanje Komisije na letališčih čakale luksuzne limuzine. Japonski predstavniki, ki so glasovali proti uvedbi moratorija, so se na zasedanje odpeljali v avtobusih javnega prevoza. In tako je čas mineval in Greenpeace je rasel. In rasel. In rasel. Nekje konec osemdesetih in v začetku devetdesetih so nanj pričeli leteti očitki, da je postal neobvladljiva multinacionalka, stroj za pranje denarja in Mcdonald's O m O m qj h^b November 1995 q ON3 OM3 O>I3 OM3 OM3 OM3 O>I3 OM3 OM3OH3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 LJ November 1995 O>I3 O>I3 O>I3 O>I3 O>I3 O>I3 O>I3 OM3 OM3OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO LU o UJ o LU o UJ o UJ O UJ O UJ O UJ O Ui O LU O UJ O LU O UJ O LU O LU O u O * u O UJ O LJ UJ okoljevarstvene scene. Torej veliko poceni pompa za prazen nič. V Združenih državah je članstvo predvsem pa denarni prispevki silovito upadlo, ko so se nekateri aktivisti izrekli- proti ameriškemu posredovanju v Kuvajtu. Avtokratski, a odločni voditelj McTaggart se je upokojil in odšel gojit olive v Italijo. Nastopil je čas za zlom zastarele okoljevarstvene paradigme. Od leta 1994 je na čelu GIP (Greenapeac International) bivši poslovnež, ki je šudiral sociologijo in politično ekonomijo v Munchnu in Regensburgu, doktoriral s temo Investicije v države v razvoju, kot poslovnež delal v multinacionalkah in objavljal članke o razvojnem gospodarstvu in zadolženosti držav tretjega sveta. In seveda, Thilo Bode je pred zgoraj naštetim sodeloval v študentskem gibanju 60. let. Njegova strategija, ki temelji na izkušnji managerja v multinacionalki, je enostavna - z mediji, nepopustljivim pritiskom, fantazijo in humorjem je mogoče zmagati v vsaki kampanji. Nova taktika ali že kar paradigma je z zmago nad Shellom pričela kazati rezultate. Multinacionalke (mimogrede, mogoče bi multinacionalke bilo primerneje imenovati nadvladne, interdržavne ali multikontinentalke) pogosto brez vladnega oziroma državnega nadzora, lahko razume in nadmodruje samo še bolje organizirana in domiselnejša organizacija. Nova okoljevarstvena paradigma Greenpeaca pa se kaže tudi v projektnih odločitvah. Ne gre več samo za t.i. negativne, protestne akcije, ponuditi je treba več ali, kot pravi Bode, se je delitev na večne angelčke in hudičke, Davida in Golijata, že hudo obrabila. Poleg kritik so potrebni predlogi. Še sredi osemdesetih je Organizacija predlagala in tudi dosegla uvedbo nektoriranega papirja. V začetku devetdesetih je Greenpeace ustanovil firmo Greenfreeze, ki izdeluje in trži okolju prijazne hladiInike brez freonov. Siemens in Bosch sta že povzela novo tehnologijo. V začetku letošnjega decembra pa pripravljajo testno vožnjo Renaultovega Tvvinga z November 1995 izboljšanim motoriem, ki bo na sto kilometrov porabil tri litre neosvinčenega goriva. Za projekt so Renaultu plačali 2,5 milijona mark. Greenpeace je dovolj zrasel, da se lahko enakomerno kosa tudi z avtomobilsko industrijo. In kaj je potrebno narediti za ustanovitev državnega odbora (zastarelo 1 bi se temu reklo nacionalni odbor)? Obstajajo natančna in predvsem zelo stroga merila, ki jim je potrebno ustreči. Državni komite mora dokazati sposobnost lastnega preživetja, predvsem kar se ¦ sposobnosti akcijskega delovanja in zbiranja denarnih sredstev tiče, kajti poleg lastnega finančnega preživetja, mora državni komite pošiljati velik del tudi na mednarodni komite (GIP) v Amsterdam. Skupni fond leta 1994 je znašal 131 milijonov doiarjev, napolniti ga mora 29 državnih komitejev. Med drugim s tem denarjem plačuje vseh 1200 redno zaposlenih, vzdržuje sedem ladij, trideset gumijastih čolnov, helikopter, balon na vroč zrak, globalno računalniško satelitsko mrežo, dva raziskovalna laboratorija in seveda vse akcije. Zadnja, ki so jo izvedli je potekala v okviru antitoksične kampanje 150 aktivistov je zasedlo nek beneški hotel in za pol dneva prestavilo začetek mednarodne konference kemičnih koncernov. Slovenski Greenpeace tam ni bil navzoč, ker ne obstaja. Pravzaprav še ne obstaja, kajti prva akcija za pridobitev grinpisovske "licence" v Sloveniji se je v sredini letošnjega oktobra že zgodila. Gobarska Aliansa je ob pomoči grinpisovcev z ladje Altair, ki je bila tiste dni zasidrana v koprskem pristanišču, pripravila EKO EKO EKO EKO EKO protijedrske demonstracije pred Ijubljansko francosko ambasado. Med sodelujočimi je bil tudi človek, ki kani ustanoviti Greenpeace Slovenia. Že prej bo po osnovnih šolah stekla multivizijska predstavitev uporabe in zlorabe jedrske energije ter uporabe dlternativnih virov energije, imenovana Atom. Prikazana bo tud^ v parlamentu. Računalniško krmiljeno projekcijo je pomagala postaviti tudi avstrijska okoljevarstvena organizacija Global 2000. Skupaj z mednarodnim kapitalom, organiziranim (ali tudi ne) kriminalom, ki ob trgovanjem z orožjem, opranim denarjem in drogami, trguje tudi s toksičnimi in radioaktivnimi odpadki(!), so na slovensko pričeli stegovati lovke tudi multikontinentalni okoljevarstveniki. Zakaj tole pisanje o Greenpeacu kot o nečem, za kar je vredno živeti? Ker je moderno? Ker je zgodba o uspehu? Ne. Gre za to, da se pokaže močno v civilni družbi. Pa ne kjer koli, temveč v tej republiki. Če je uspelu Greenpeacu, resnici na Ijubo je uspelo tudi mnogim manj razvpitim okoljevarstvenim organizacijam, ustvariti lastno globalno pomembnost, in če je na primer Državi NSK uspelo zbrati več državljanov kot jih ima Vatikan (poleg vsega ostalega), potem n't razloga, da ne bi uspeli tudi slovenski okoljevarstveniki. Vseeno je, če bodo za to uporabili Greenpeace ali ne, Tistega civilnega v okoljevarstvu pa ri\ treba več ponavljati, ker naj bo samo po sebi umevno. Ekološko izobražena družba in država. In če je danes že možen obstoj česa takšnega kot je nacionalni program, potem naj bo takšen kot je zapisan v prejšnjem stavku. Namesto jodlarskih militantno ksenofobičnih ' aferaških in rešiteljskih mentalnih pomračitev. m O m O m O m O m O m O m O m O m O m O m Borut Osonkar ON3 O>I3 OM3 OM3 O>I3 OM3 OM3 OM3 OM3OM3 O>I3 OM3 OM3 ON3 OM3 EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO ui O UJ O UJ O O LU O LLJ O LJJ O UJ O UJ O UJ O Ul O LU o LU o LU o LU o UJ o EKOLOGIJI IN POLITIKI Razpravljanje o vprašanju odnosa med politiko in ekologijo oziroma ekologijo in politiko v poljubnem primeru razkriva eno od dveh popolnoma nasprotnih drž. Gre pač za različno osrediščenje vsake od njiju, kajti razprava izhaja bodisi iz predpostavke A, da je politika (lahko) način (udejanjanja) ekološke drže, bodisi iz predpostavke B, da je ekologija način (predstavljanja) določene politične drže. Vsak od obeh nastavkov se tako razvije v skrajen pristop k omenjenemu problemu, kjer je treba, če naj govorim najprej o ekologiji, slednjo po prvem prijemu opredeliti kot institucionalizirano, torej strankarsko osmišljeno politično izbiro, in po drugem kot neinstitucionalizirano, torej civilnodružbeno organizirano gibanje. Ce naj pojasnim osnovno dvojnost pristopov še z vidika politike, potem gre pri prvi predpostavki za konsenz ali nastavek konsenza v družbeni zavesti (iz katere političen sistem neposredno izhaja) in pri drugi za možnost, izbiro, ki je sposobna z vzpostavljenimi mehanizmi (tvorno) sodelovati pri oblikovanju družbenih konsenzov o določenih problemih. Teza, ki jo bom predstavil v nadaljevanju, pa je naslednja: če razpravljamo o odnosu med politiko in ekologijo na poljubni od omenjenih ravni, pri čemer sta obe neposredno odvisni od usrediščenja vsake posamezne sestavine omenjenega odnosa, torej ekologije ali politike, vzajemnega razmerja med obema ne obravnavamo v absolutnem obsegu, ampak ga lahko kvečjemu izkrivimo na 'nekaj v odnosu na nekaj'. Kar se mi zdi v tem primeru vsekakor bolj smiselno, da ne rečem smelejše, pa je vsekakor mišljenje odnosa na način 'nekaj z nečim'; slednje bom predstavil v predzadnjem razdelku tega zapisa. Prvo, kar pa se pri tem sicer pojavi, je (navidez) nedolžno vprašanje, kaj vsak od obravnavanih pojmov sploh pomeni. Zato naj postavim dve izhodiščni opredelitvi. Ekologijo razumem natančno tako, kakor jo opredeljujejo biologi, torej kot vedo ali pa držo, ki vključuje obravnavanje razmerij med okoijem ter objekti in subjekti, kakor se pojavljajo oziroma kakor se nahajajo v tem okolju. Politiko pa razumem kot poseben prehod iz subjektivnega na družbeno, kjer je mogoče ugotoviti prav značilen interes, izražen in namenjen izražanju, ukalupljen na način, da ga lahko za svojega prepozna več ali pa kar na|več subjektov. JE BARVA ZELENA RES SAMO ZELENA? Po predpostavki A je politično delovanje delovanje v smislu ekološke drže, kar pomeni, da gre z vidika 'zelenih' za družbeno gibanje, ki je sposobno izvajati določen 'politični pritisk', če naj ga tako imenujem, na politiko in je prav v tem smislu sploh politično. Takšno gibanje je vzniknilo in se v sferi civilne družbe razvilo nekje v začetku sedemdesetih, ko so ekološka gibanja pomenila način življenja v nekakšnem širšem pomenu in niso predstavljala zgolj politične drže. Način življenja se je vtem smislu celo pojavljal kot povsem nepolitična (če politično razumemo kot parlamentarno ali vsaj strankarsko organizirano) oziroma protipolitična (če politično razumemo kot vladajoče oziroma oblastniško) novodobna drža organiziranih happeningov", bilo je predvsem udejanjenje miselnega preskoka glede (ne)politične drže. Namreč problem oziroma boljše rečeno, novost, ki je s tem v zvezi nastala, je bila v tem, da so se vse oblike ekološke drže izoblikovale kot kritika obstoječega družbenega reda in to ne glede na obstoječo poli+ično, ideološko, religiozno ali teoretsko paradigmo, iz katere je vsaka takšna ekološka drža zrasla. Preskok je torej v tem, da gre za gibanje, ki je sicer popolnoma nepolitično, a je sposobno H GLB../ - ¦ * skupin, katerih delovanje je bilo utemeljeno v neposrednem nasprotju z delovaniem velike večine nezelenih posameznikov in organiziranih skupin v posamezni družbi. Tako je torej maloštevilna peščica posameznikov pred približno petindvajsetimi leti, torej v času Vietnama in boja za civilne pravice, 22. april (torej dan Zemlje) najbolj resno privzela za svoj praznik in praznik svojega delovanja. To je bilo več kof še eno dejanje v vrsti "hippijevskih oblikovatipolitičen pritisk in delovati s političnimi mehanizmi, ki so na voljo, pri tem pa ne gre za držo, ki bi omogočala kakršna koli sklepanja kompromisov, kajti prav to je s kritičnostjo kot osnovno osjo ekološke drže povsem izločeno. Najbolj radikalna oblika je pri tem takoimenovana 'totalna' ekologija, ki ne podpira nikakršnega sklepanja kompromisov, še več, gre celo za obliko popolne državljanske neposlušnosti kot posameznikovega ali November 1995 m o m O m O m O m O m O m X o m O m O m O m O m O m O m O m O m O m OM3 OM3 O>I3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3OM3 O>I3 OM3 OM3 OM3 OM3 UJ O UJ O u O UJ O UJ O w O UJ O LU O Lli O u O UJ O UJ O LJJ o UJ O LU O LU O UJ O UJ O LU O UJ EKO EKO EKO EKO EKO skupinskega načela. 'Zelene' organizacije, ki so se iz takšnega načela vzpostavile kot skupni imenovalci družbenega organiziranja, tako ne morejo in v smislu dobrega mnenja o samem sebi niti- ne smejo biti prav nič drugega kot - gibanja. Če naj zato odgovorim na izhodiščno vprašanje: barva zelena, v kolikor gre pri tem za način prehoda iz subjektivnega na družbeno gibanje, zato ni in ne more biti poenotena samo v zeleni, kakor niso paradigme, iz katerih se vse skupaj razvije prav nič enotne. POZELENJENJE POUTIČNE DRŽE Po drugi strani se - natančno v smislu predpostavke B - zeleno razvije kot oblika politične drže oziroma kot način njenega predstavljanja. In sicer je o tem mogoče govoriti kot o (šele) drugi fazi 'zelenjenja', kajti EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO oziroma kar mehanizmov politične sfere ne more biti udejanjen prav nič drugače, kakor da se ta institucionalizira navkljub, in zato skupaj s stalno prisotnostjo (prikrite) brezkompromisne kritičnosti. Zeleno je zato neenačaj v formuli monolitne družbe. Posebej zanimivo pa je dejstvo, ki se izoblikuje kot končna posledica prav posebne lastnosti ekološke drže, namreč kot posledica absolutne kritičnosti in nekonformnosti, ki jo takšna drža zahteva. Na stopnji, ko se ekološka zavest poiavlja še (zgolj) v obliki gibanja, je politična usmeritev posameznika ali skupine v obravnavani družbi, ne glede na teoretsko paradigmo, iz katere izhaja, povsem enako izpostavljena kritičnosti, ki jo poosebljajo nosilci ekološke zavesti. V trenutku pa, ko se zelenost oblikuje iz radikalno kritičnega, lahko mu rečem kar dekonstruktivnega principa, se ekološka drža udejani tudi kot princip konstruktivnega delovanja in potegovanja za oblastništvo. Osnovna razlika med tem in prvim principom ekološke zavesti pa je prav v tvornem preseganju državljanske nepaslušnosti. Zelenost oziroma ekološkost se namreč pretvori iz gibanja, s katerim je nemogoče sestavljati kakršne koli kompromise, ker je to pač v popolnem nasprotju z osnovnim načelom, na katerem je ekološko samo utemeljeno, v takšno organizirano skupino, ki mora za svojo obstojnost, zakonitost in upravičenost poskrbeti tako, da si skuša pridobiti vstop v družbo podobnih skupin. Torej v parlament, če je sistem, v katerem se pojavi, večstrankarski. Temeljni težavi, ki nastopita, se oblikujeta, kadar je parlament ali pa 'parlament' izoblikovan že tako 'popolno', da je zelenost v obliki kakršne koli nove politične stranke neusmiljeno obsojeno na neuspeh; in pa tedaj, kadar je strankarstvo kot način družbenega povsem nesprejemljiva oblika organiziranja skupin v posamezni družbi. Prvo se kot problem izpostavi v tradicionalnih, pretežno dvostrankarskih družbenih ureditvah, in drugo vtotalitarnih oziroma nasploh v nedemokratičnih družbenih sistemih. Pri tem pa zagovarjam izhodišče, da se hkrati s pojavom ekološke zavesti v kateri koli družbi poruši tudi celoten politični sistem, kajti prehod zelenosti iz subjektivnega na družbeno, v smislu mehanizma tudi kot politično organizirana in interesno upravičena skupina, torej stranka, pa je vsaka stranka 'kolegica' posebej in posamič" kritično obravnavana. Ko se namreč raven kritičnosti in kritiziranega izenačita, se posamezni načini in paradigme, ki utemeljujejo organiziranost izpostavijo na drugačni, izkristalizirani osnovi. Ekološka zavest se vzpostavi kot nekakšna vest strankarskih organizacij, ki deluje tako, da slednje v svoji obrambi smelo privzamejo zelenost v izhodišče načel, od katerih je odvisen način udejanjanja pripadajoče politične drže. Tako poslediqa prehajanja ekološke zavesti od kritičnega dekonstruktivizma h kritičnemu konstruktivizmu ni samo pozelenjenje ene same politične drže, ampak pozelenjenje večine, če že ne vseh obstoječih političnih drž. ZELENI ZELENCI Tako naj povzamem, da na prvi stopnji ekološke zavesti politika vdira v ekologijo in da na drugi ekologija vdira v politiko. Kar pa se pri tem pojavlja kot problematično, pa je ravnovesje med obema ravnema ekološke in politične zavesti oziroma način razmerja med obema sestavinama proučevanega odnosa. Vprašanje je torej, ali naj se ekologija v smislu politične drže vzpostavi kot stranka ali pač kot gibanje. Naj se ta dva principa izključujeta ali ju je morda mogoče vzajemno dopolnjevati? Ali gre za uspešnost principa ali za princip uspešnosti? Na povsem pragmatični ravni se omenjena problematika rešuje s takšnimi floskulami kot so: 'Kje pa ste že videli stranko zelenih, ki sklepa kompromise" ali 'Kje pa ste že srečali gibanje, ki bi imelo status dejavnika politične moči in mehanizma družbenega samoudejanjanja'. Da gre res za bistven problem, ki zadeva navezo politike in ekologije, pričata tudi primera zelenih strank, denimo na Otoku in pa (kar) pri nas doma. V britanski stranki zelenih sta namreč vselej obstajali dve struji: tista, ki je zagovarjala decentralizirano stranko, ki je aktivna zunaj volilne politike, in druga, ki je zagovarjala stališče, da je treba najprej doseči dobre rezultate na volitvah. Tako tudi pri nas, ko se je stranka zelenih razcepila na dva dela (in tretjega, ki je bil njen bivši (in zato razdvojeni) predsednik), se je to dejansko zgodilo zaradi dileme, ali sklepati kompromisne rešitve ali še naprej vztrajati na poziciji psa čuvaja. Rešitev ekološko-politične formule, idealnotipsko rečeno, pa vidim vtem. Optimalno stanje bi predstavljalo naslednje razmerje: na eni strani bi morali prepoznati različne politične opcije, ki bi vse morale biti pozelenele, in na drugi strani bi moralo obstajati ekološko gibanje, ki bi bilo dejansko brezkompromisni pes čuvaj strankarskih politik. Pri tej idealnotipski utopiji obstajata samo dva problemčka - to pa je, da boste vedeli, še malo. Prvič, nerealno je pričakovati, da bo (kmalu) pozelenela prav vsaka strankarska opcija v obravnavani družbi. Pozeleneti, kot že zapisano, tu ne pomeni nič drugega kot privzeti ekološko zavest v izhodišče udejanjanja (pripadajoče) politične drže. Povsem banalen •razlog za to oziroma proti pa je, da se strankarske politike razlikujeio glede na odnos z oblastjo in oblastništvom na pozicijo in opozicijo. Če je ključna lastnost opozicije, da je (četudi) pretirano kritična do vladajoče pozicije (koalicije), potem je njena prepoznavnost nedoločljiva ob boku zelenim radikalom (s katerimi ni možno sklepati niti načelnih kompromisov). Zelenost je tako le način opozicije. In v kolikor stranka želi ohraniti svojo izvorno nezeleno samobitnost, lahko upravičeno pričakujemo, da ekološke zavesti ne sprejema v svoje izhodišče. To pač kvari njeno lastno (samo)prepoznavnost. In drugič, nesmiselno je pričakovati, da se v (civilni) družbi lahko vzpostavi kakršno koli prostovoljno gibanje, če pa je lahko volunierski entuziazem institucionaliziran v jasno prepoznavni politični opciji. Od oblasti neplačanim posameznikom v takšnem gibanju bi se prej ali slej (pač posledično glede na njihov politični pritisk) 'uspelo' dokopati do nekakšnih kompenzacijskih sredstev, kar pa bi dejansko pomenilo, da je pes čuvaj na tatove prenehal lajati, ko so mu ti dali klobaso. Vse dokler ekološkega pač ne bo mogoče obravnavati idealnotipsko pa velja, da je vsaka demokracija še kar demokracija, ki vztrajno želi postati demokracija. "ZELENO, Kl TE UUBIM ZELENO" V vsakem primeru pa ekologijo razumem predvsem kot pozitiven princip političnega, družbenega in tudi sicer vsakega izvensubjektivnega udejanjanja posamezni(kovi)h načel. Ekološka drža, kakor sem jo sam uporabil v pričujočem zapisu, pa je v tem smislu prispevek k čistejšemu izrazoslovju v slovenskem jeziku. ANDREJ PINTER LU November 1995 C OM3 OM3 OM3 OM3 O>I3 O>I3 O>I3 O>I3 ON3ON3 ON3 O>I3 OM3 OM3 OM3 EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO Š O HIPIJIH IN * EKOLOGIJI DUHA LU O UJ O UJ O Ui O Razmi šl jati o ekologiji je danes izredno zanimivo vprašan|e, ki pa se lahko takoj izrodi v klavrno perverzno jadikovanje o svetu, ki je umazan, prepreden s tehnologijo in smetmi. Mitnogrede začenja človek vzdihovati in tarnati po čistem okolju, po čisti vodi, po dobrih in snažnih Ijudeh, ki živijo počasi in nikamor ne hitijo. In naslednja stopnja takega miselnega izroievanja pa je že hipijevska. Mimogrede lahko naš mislec zapade v idealen prostor, kjer ga obdajajo čudoviti Ijudje, kjer sonce sije zopet toplo, kjer se pleše in raja, umazanega, grdega sveta pa kakor da več ni. In naš hipi nanj kaj hitro pozabi, dokler ne utone v lastnih izrojenih sanjah, kjer se vsa ta idealna lepota sprevrže v bedasto iskanje smisla. In hipije je prav taista narava izvrgla, ekologija je z njimi počistila ter jih odnesla v subkulturo mladostne prenagljenosti. Ampak, v pričujočem utrinku ne mislim pisati o hipijih in njihovih vzpodbudah, temveč o izredno prefinjenem občutku mladih generacij do ekologijein sveta, ki jih obdaja. Mlada generacija do ekologije nima več idealiziranih predstav, temveč jo zanimajo predvsem razmer|a. Zdi se, da je v ospredju v devetdesetih popularna ekologija duha. Obstajajo različni Ijudje z različnim odnosom do narave. Izkazalo pa se je, da je odnos do narave predvsem povezan s pojavom subkultur. Če torej specifična subkultura ustvari ideologem lastne ekologije, še ni rečeno, da je ta objektiven in v skladu z dejanskim stanjem v naši informacijski družbi. Ce torej lahko hipije odstranimo na smetišče zgodovine, postanejo naenkrat ekološki problemi prihodnjih subkultur. Ta ekologija duha, kakor sem jo poimenoval, zahteva torej neka nova razmerja do narave in zgodovine kot večnih vprašanj vsakršne civilizacije ali kulture. Ekologija duha je predvsem skupni temelj določene skupine, ki pa je širša in pogojena s časovnimi okviri. Če govorimo o generacijah, bi potemtakem ekologija duha povzročala specifičen duhovni odnos posamezne generacije do pojavov. In eden izmed širših pojavov tega časa pa je čas ekološke zavesti. Danes živimo v času, kjer po svoje velja potrošna logika, kjer se samo za hranjenje prebivalstva porabi tisočkrat več energije, kakor pa bi se je dejansko lahko. Kljub izredni naglici življenja pa obstaja še vedno tanka linija odnosov v družbi, ki so izredno konzervativni. Omenjeni pojem velja v veliki meri za tisti predel človekovega družbenega angažmaja, ki je oseben, intimen in izven vpogleda analiz. Tam ne veljajo zakoni hitrega perverznega prostituiranja, kakor to velja za druga področja v javnem življenju. V osebnem živijenju še vedno veljajo zakoni racionalnosti, skromnosti in izredne urejenosti človeka. Kakor ta racionalnost velja za kvaliteto bivanja, prav tako velja za odnose med Ijudmi. Racionalnost mišljenj-a, percepcije, logike, poleg tega pa neverjeten občutek za red, vrednote in kakor rečeno za lastno ekologijo. In kar naenkrat smo postavljeni pred težko dilemo. Na eni strani izreden občutek za urejenost okolja v okviru svojega lastnega osebnega in intimnega sveta, po drugi strani pa izredna odtujenost do tistega okolja, kjer se kali skupnost v svoji politični in ekonomski vlogi. Sirša skupnost v današnjem času torej ne priznava racionalnega mišljenja, temveč hiperprodukcijo, ki je javna in toliko bolj izven interesov posameznika. Kljub temu pa lahko rečemo, da danes kar lepa večina mladih intelektualcev jemlje javni svet in mu nalaga svojo vizijo in osebnostno kreacijo. Seveda taka kreacija ni več podobna hipijevski, ki je idealizirana in postavlja cel kup izredno važnih ekoloških vprašanj v sfero mistike in opoja. Nova generacija, ki prihaja na površje pa se je znala vključiti v kontekst hitre igre, tej igri pa postavlja nasproti svojo, ki izvira iz nekih drugih, osebnih svetov, ki bi jih bili pripravljeni deliti tudi navzven. Ekologija duha je torej tisto področje v mišljenju, ki se stalno opredeljuje do javnega sveta s stališča posameznega in fantastičnega subjekta v svoji kreaciji in tako opredelitev klasificira. Tisti svet, ki se postavlja nasproti staremu, pa ne vključuje samo problema onesnaženosti narave, temveč tudi onesnaženosti človeških odnosov. V kolikor bo postal javni svet preveč umazan, nezanimiv in zasičen z logiko neracionalne hiperprodukcije, se bodo mladi začeli umikati v svet kiber prostorov, kjer -bodo lahko suvereno in brez velikih revolucij lahko ustvarjali svoje svetove. Morda pa se bo ob nastanku drugačnega mišljenja z njimi zgodilo nekako tako kot s hipiji. Postali bodo datotekcf v neskončnem podaljšanem umetnem prostoru brez imena. Zato mora biti nujno v naši zavesti ekologija duha vsakega posameznika, ki svojo bazo črpa iz tradicionalnih shem in odnosov, ki pa so vedno bili in bodo pravilni kažipoti v prihodnost. Primož Zevnik m O m * O m * O m * O m 7s O m * O m * O m * O m November 1995 OM3 O>J3 OM3 OM3 OX3 O>I3 OM3 OM3 OM3OM3 OM3 O>I3 O>I3 OM3 O>I3 EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO m UJ ONESNAZENOST VODA § g O SMETEH m O m 14 O LU O 14 O L4 O LJU o L4 P LJJ O 14 O L4 O L4 O 14 O L4 O L4 O LU O LU O UJ O LU O LU Tekoče vode so bile vedno pomembne za človeka. Nova ozemlja so bila odkrita vzdolž rečnih sistemov, ki so služili kot poti, zaloge vode za pitje in uporabo ter kot vir energije. Danes je težko najti nedotaknjene vode. Naseljenost in dejavnost Ijudi v katerem koli času in prostoru ima svoje posledice, vpliv na spremembe v okolju. Naiusodnejše spremembe okolja v vseh zgodovinskih časih je povzročil človek. Clovekovi posegi v vodne sisteme: - sprememba fizične oblike rek (preoblikovanje rečnih korit, rezervoarji, jezovi, hidroelektrarne...) - sprememba dotoka vode (odvzem za industrijske potrebe in potrebe prebivalcev) - poseganje v sestavo vode (onesnaženje z razgradljivimi in nerazgradljivimi snovmi v odpadnih vodah, spremembe temperature in pH vrednosti vode...) Vsak ekološki sistem ima ustaljene zakonitostj, ki so nastajale v milijonih let razvoja. Motnja teh zakonitosti |e uveljavljanje novega ravnotežja (onesnaženje), sprememb, ki lahko vodijo do uničenja. Te spremembe so danes že tolikšne, da se Ijudje zamišljajo nad posledicami, saj se kakovost in uporabnost voda slabšata. In kakšno je stanje v Sloveniji? Slovenija je vodnata dežela, celo med najbolj v Evropi. Oskrba z vodo bi bila po tej oceni neovirana za dolgo dobo in za vse porabnike. V resnici pa stanje ni tako ugodno. Naši vodotoki so tako onesnaženi, kot da bi imela Slovenija 8 milijonov prebivalcev. Težnja povečevanja onesnaženosti pa še obstaja. Lahko. rečemo, da je v Sloveniji prej pomanjkanje kot obilje pitne vode. Današnje stanje je tako, da je z vodo treba ravnati gospodarno. Za osebno rabo porabimo po nekaterih ocenah povprečno 300 I in več vode dnevno na prebivalca. Veliko več vode potrebuje industrija, obrt, kmetijstvo... V letu 1992 je bilo odvajanje, čiščenje in kontrola odpadnih voda zakonsko urejena po zakonu o vodah iz leta 1981. Po tem zakonu se načelno ne sme izpuščati onesnaženih odpadnih vod v površinske in podzemne vode. Dovoljene koncentracije škodljivih snovi omejuje pravilnik o tem, kakšne snovi se štejejo za nevarne in škodljive in pravilnik o odpustnih temperaturah vode. Vendar v praksi izvajanje zakona ni povsem mogoče brez zagotovljenega finančnega sistema, predhodnih sanacijskih programov in izvajanja teh. Tako se onesnaženje voda nadaljuje. V industrijskih obratih se v zadnjih letih zanemarjeno v preteklosti kot pa sproti Q preprečevati nove negativne vplive na okolje. m Končno se vedno vrnemo k spoznanju, ki ga bomo morali začeti upoštevati - da človek ni gospodar okolja, ampak le njegov del. Varovati moramo zakonitosti okolja in dovoljevati samo posege, ki ne bodo bistveno spremenili celotnega delovanja okolja. Ustvariti in razvijati moramo sožitje med človekom in naravo, 'saj je od tega odvisna O m O m O m rvmt&i (»csnhemlci voda v slovemji ihhjrm Pdior/wrs of ma in slovekia že nameščajo čistilne naprave, saj se je povečalo tudi plačilo za določeno onesnaženost odpadnih voda. Še vedno pa je nezanemarljiv vpliv na onesnaženje voda iz naselij, kjer je nerešen problem komunalnih odplak, ki so v glavnem brez čistilnih naprav in urejenega kanalizacijskega sistema ter intenzivne kmetijske dejavnosti (gnojenje, zaščita rastlin, gojenje živine). Glavna težava pri sanaciji onesnaževalcev je zagotovljanie finančnih sredstev. Nove dejavnosti, ki bi vplivale na onesnaženost voda in okolja, morajo pred pričetkom obratovanja predložiti študijo vplivov na okolje. S tem preprečujemo porast novega onesnaževanja, sanacija obstoječega pa je rešljiva s finančnimi vlaganji v ekološke rešitve. Težje in dražje je popravljati, kar je bilo usoda človeške družbe. Slikovna priloga: pomembnejši onesnaževalci voda v Sloveniji Viri Literature: - Rejic M.: Onesnaženje in varstvo okolja. Celinske vode, VTOZD za biologijo BF, Ljubljana 1983. - Toman M.J., Steinman F.: Biological Assesment of Organic Polution in Streams, Univerza Ljubljana 1995. - Zupan M.: Kakovost voda v Sloveniji v letu 1992, MOP, HMZ Republike Slovenije. Nataša Jan, dipl. biolog 7s O m * O m * O m O m O m 5 O ! m * O m * O m * O m UJ U4 LJJ O LU O UJ O u O * u O UJ O LU Dragi bralci in bralke Tribune, ste letos namakali noge v slovenskem primorju? Ste se spuščali s kajakom v okolici Ljubljane ali pluli s čolnom v bližini Ptuja in namakali roke in/ali noge v vodo? Če ste, morava čestitati vašemu pogumu, saj ste si drznili storiti stvari, za katere midva nikakor ne moreva zbrati poguma. Ali ste vedeli, da slovenski potapljači vsako leto organizirajo čistilno akcijo slovenskega morja, v kateri vsakič izvlečejo iz morja na kopno nekaj ton najrazličnejših smeti, ki jih vrli Slovenci vedno znova najdejo v kleteh in na podstrešjih in se jih nato tako domiselno rešijo, da jih preprosto zvlečejo v morje. Seveda moramo tem podjetnežem priznati tudi trud, ki ga vložijo v svojo akcijo, saj bi jim bilo verjetno dosti preprosteje, če bi svoje smeti odvrgli kar na sosedovo dvorišče, vendar jim njihova visoka kultiviranost ne dovoli takšnih izpadov. Vsa čast jim. Hja, ekologija pač ni stvar, ki bi bila trdno zasidrana pod kožo Slovencev. Seveda imajo vse stranke v svojih programih vključene točke, v katerih se zavzemajo za čistejše okolje, toda dragi gospodje, kdaj bo beseda meso postala. Svoje ekološke naloge ne opravimo s tem, da volimo stranko, ki obljubi, da se bo prizadevala za izboljšanje zraka, vode in zmanjšala splošno polucijo v naravi. O ne, to vsekakor ni dovolj. Potrebno se bo bolj potruditi, če se nočete v prihodnosti voziti z avtomobili, zaščitenimi pred vdorom onesnaženega zraka in ultravijoličnim sevanjem iz vesolja. Ekoloških problemov je veliko. Gospodarska ekspanzija v zadnjem stoletju |e prispevala k temu velik delež in čas tranzicije iz enega sistema v drugega ni ravno naklonjen naravovarstvenikom in njihovim zavzemanjem za čistejše okolje in neporušen ekosistem. Gospodarska ekspanzija in z njo tesno povezana rast potrošnje energije ter tehnološki napredek so bisteveno poslabšali kvaliteto zraka (pri čemer je vonj po tobaku, ki se je vil po centru Ljubljane v začetku oktobra še kar nedolžen indikator tega, kaj vse se spušča v ozračje). Prav tako se je dvignila raven hrupa, ki poyzroča stres tako pri Ijudeh,, kot tudi pri ostalih živalih, da o onesnaženju voda niti ne govorimo. Zal ne gre le za kakšno reko, ki se prej ali slej tako ali tako izlije iz naše zakotne državice, temveč bistveno kvari tudi podtalne zaloge pitne vode in morda ni več daleč dan, ko bomo morali kupovati ustekleničeno pitno vodo. Seveda ne bomo pozabili na vedno priljubljeno temo uničevanja gozdov, kjer pa se morda preveč poudarja kisel dež in obolevanje gozda zaradi splošnega onesnaženja ozračja in se pozablja tudi na slabo kontrolo pretirane sečnje, s katero premnogi lastniki rušijo ravnotežje v gozdu in s tem večajo erozijo v njem. Slovenci smo tudi ponosni solastniki jedrske elektrarne v Krškem in kot trenutno kažejo stvari, se zna zgoditi, da bomo skupaj s Hrvaško zgradili še eno. Kljub potencialni nevarnosti, ki jo elektrarna predstavlja, pa moramo priznati, da je njen vpliv na okolje m 7Š O m * O m O m O m * O m * O m O m November 1995 OM3 O>I3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OI30N3 OM3 O>I3 OM3 OM3 OM3 Uj November 1995 liSM O OM3 O»3 OM3 O»3 OM3 O»3 O>I3 OM3 ON3O>J3 O>I3 OM3 O»3 OM3 OM3 EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO m A-U OM3 OM3 ON3 OM3 O>I3 O>I3 OM3 OM3 OM3OM3 OM3 OM3 OM3 ON3 OM3 OM3 OM3 OM3 November 1995 OM3 O>I3 O>I3 O>I3 ON3ON3 OM3 OM3 O>«3 OM3 OM3 EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO LU O UJ O UJ O LLI O ai O UJ O LU O UJ O UJ O UJ O minimaten, prav tako pa nista elektrarna in nerentabilni rudnik uranove rude edina izvora umetnega sevanja Tega lahko zasledimo tudi v premnogih industrijskih obratih in inštitutih in čeprav obstajajo pravila, kako s takšnimi snovmi ravnati, da ne vplivajo škodljivo na Ijudi in okolje, pa pravega nadzora ni in smo tako priče občasnih onesnaženj, ki pa so k sreči manjšega obsega. Večji problem pa vseeno predstavljajo konvencionalni odpadki, k\ sicer niso medijsko popularni kot je nuklearka, za katere pa nikakor ne najdemo zadovoljive rešitve. Pravzprav takšne rešitve obstajajo, vendar se Ijudje, ki stanujejo v neposredni bližini, z njimi nikakor nočejo (ali ne morejo) sprijazniti, tako da se na nekaterih področjih soočamo že s precej resnimi težavami. Tako so se poleti napolnila nekatera gorenjska smetišča, medtem ko nadomestna še ne obstajajo, toda do podobnih težav lahko kmalu pride še marsikje (npr. v Mariboru). In čeprav pri zgoraj omenjenih problemih mislimo predvsem na komunalne, pa ne smemo pozabiti tudi na preostale, pri čemer so še najbolj pereči toksični kemijski, katere Slovenija izvaža, ker sama nima obrata, ki bi jih znal predelati v okolju prijazne (ali vsaj manj neprijazne) snovi. Toda kljub kratkotrajnemu spominu, ki ga ima javnost (kar so mimogrede rečeno ugotovili že nacisti z Goebelsom na čelu), pa verjetno še nismo pozabili na podvige nekaterih novonastalih slovenskih podjetnikov, ki so se sicer obvezali za ustrezno odstranitev takšnih odpadkov, November 1995 vendar so jih potem le shranili (na seveda neprimeren toda CENEN način). In prometa tudi ne smemo pozabiti. Slovenci bomo v prihodnjih desetletjih zgradili veliko avtocestno omrežje, ki bo požrlo dobršen del slovenske zemlje, temeljito pretreslo lokalne naravne habitate, toda lahko bomo divjali še hitreje kot doslej. Priznam, da sem sprva tudi sam bil pristaš takšnih gradenj, vendar se danes sprašujem, ali ne bi bilo možno doseči hitrejšega pretoka Ijudi in tovora s posodobitvijo in boljšo ureditvijo železniškega prometa in javnih prevoznih sredstev (kot so npr. avtobusi). Prav tako pa sem prepričan, da bi se na takšen način zmanjšalo število padlih v ceštnih spopadih, ki divjajo na naših cestih. Prav tragikomično je, da je Ljubljana včasih že imela vozila na električni pogon, vendar se jih je kasneje znebila in prav nič ni videti, da bi jih kmalu (če sploh kdaj) dobila nazaj. Pogosta beseda modernih Ijudi je recikliranje. Za večino to pomeni nakup izdelkov, ki imajo na embalaži najrazličneje oblikovane puščice, ki se podijo v krogu. Vendar sam nakup takšnih izdelkov še ničesar ne pomeni. Precej pomembneje je, kam zaidejo te lepo markirane stvari po uporabi. Vrečka za smeti, v katero večina sflači praktično vse, kar [e v stanovanju izgubilo uporabnost, vsekakor ni pravo mesto. Koliko Ijudi, vključno z vami, poznate, ki zbirajo smeti ločeno iri jih take tudi predajajo na njim predvidena mesta. Najrazličenjši kontejneri, namenjeni zbiranju papirja in stekla, ki jih lahko zasledimo v nekaterih slovenskih mestih, so prepogosta izbira za le rahlo preveč oddaijeni koš za smeti. Toda tudi, če bi vsi Ijudje upoštevali navodila za recikliranje, bi še zmeraj ostal znaten delež odpadkov, ki jih ne moremo reciklirati in ki se tudi ne razgradijo v naravi (ali pa je doba, v kateri se popolnoma razgradijo, precej dolga). In prav to so snovi, ki sodijo na sodobno urejene deponije, s katerimi preprečimo onesnaženje Zemlje. Marko Samastur, Mihaela Struhak OM3 O>I3 O>I3 O>I3 OM3 O>I3 O>I3 OM3 OM3OM3 OM3 O>I3 OM3 O>I3 OM3J EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO llntervju: "OH, KAKO l DOLCO ŽE NISEM BIL IPRI MURI" UJ O Lii O UJ O UJ O u O LU O UJ O UJ O O LU Ko sva se srečala, je bil ogrnjen v toplo odejo in je bral, ko sva začela s pogovorom, je bil razvnet. Stefan Smej je profesor filozofije, etnolog, polemik, ekolog in zdaj novinar, urednik kulture na Vestniku. Stanuje v bloku in živi ob Muri. C. Smej, predstavite se nam, prosim, kot ekolog. Včasih sem se predstavljal kot ekološki funda-mentalist, tisti, ki čuti; da je treba stvari v odnosu z naravo korenito spremeniti, kar pa je zahtevalo ogromen človekov individualni angažma. Danes fundamentalist nisem več, sem bolj ekološki cinik. Ce je vaše pionirske, fundamentalne akcije konec in se zavestno umikate aktivizmu, se nujno postavl/a vprašanje, ali je ekologi/a brez angažmaja sploh možna? Ce sem danes ekološki cinik, je to zgolj zato, ker sem nekoč mislil, da mi pripada več eksistence kot drugim Ijudem, govoril sem o ekološki grožnji, na vse kriplje izpostavljal svojo osebnost, skratka vedel sem se, kot da mi pripada več sonca, več vode... In to zbuja v očeh soljudi slejkoprej nelagodje, tudi čudaštvo. Tako sčasoma prideš v položaj, ko moraš biti cinik, in to v vsaj dvojnem smislu, v tistem avtentičnem, kiniškem smislu in drugič kot neka drža. Če govorimo o avtentičnem smislu cinizma, se naposled zavemo, da je treba filozofirati in ekologizirati s kostmi in kitami, vedno moraš začeti z novimi akcijami in biti vedno v pogonu. Kar pa se tiče tistega drugega cinizma, kljub vsemu gre vse navzdol, ozonski plašč se veča, naravne razmere se spreminjajo in na neki mikro ravni je treba biti ekolog. Vendar pa je treba vedeti, da če tudi je v neki vasi voda onesnažena, jim jo pač vozijo, in tudi tisti Ijudje, ki so ogroženi, pravijo, če nimamo vode, bomo pa pili vino. Tako na tej mikro ravni ni ničesar fatalnega, globalni pojavi pa imajo fatalen značaj. Covorite o globalnih pojavih, znana je sintagma: misli globalno - deluj lokalno, vendar zdaj imamo vse več globalnih onesnaževalcev, tudi jedrski poskusi na Murvroi so le eksempel. Tako smo prisil/eni misliti na novo paradigmo: misli lokalno - deluj globalno. Kar se tiče pokanja na Mururoi, je stvar zopet nekako obrnjena. Zdi se mi, da bodo Francozi kmalu peljali na mesto eksplozije množice turistov in jim z Geigerjevimi števci dokazovali, da tam ni bilo ničesar. Tako imam občutek, da se bo s tem naivni, nemetodičen, ekološki skepticizem zgolj povečal, ker se bo res pokazalo, da to ni bilo nič strašnega, saj konec koncev ni bilo nobenega neposrednega potresa ali bistvenega povečanja radioaktivnosti. Danes je treba dobro premisliti, kako boš ekološko dramatiziral pred množico. Toda v neki holistični perspektivi ne moremo mimo dejsfva, da se /e v tem času povečalo število vulkanskih izbruhov in potresov. manipulatorji prikažejo kot nekaj usodnega. Čeprav bi s podatki iz raznih obdobij lahko pokazali, da to ni nič posebnega. Zato današnji ekologi prerokovalci venomer pričakujejo katastrofo, kozmično apokalipso. Zato je nejevernim potrebno povedati, da se nekatere pričakovane negativne projekcije še niso izpolnile, na primer Rimski klub. Tako še vedno imamo vodo, črpamo nafto... Zgodovina nas uči, da so človekove katastrofe najprej miselne, idejne. Poguba kot kriza mišljenja, kriza in nujnost nove "mehke, zelene paradigme". Poskušajva to tezo aplicirati na ekologijo. Če bi bilo mogoče iz krize mišljenja izpeljati spremembe življenjskih praks, če bi iz tega, česar ne moremo interpretirati, bilo mogoče izpeljati sklep, potem bi si lahko zaželeli več misticizma, rituala in metafizike. Tistega nadležnega pozitivizma, ki gradi na domeni, da je svet mogoče interpretirati, je danes konec; in potem tudi ne bi bilo več potrebno nekako nietzschejansko-kinično ¦filozofirati . To, da se napovedujejo neke nove mišljenjske paradigme, je vsekakor res, vendar gre pri tem bolj za nesrečnike, za tiste posameznike, ki vidijo vsakokrat naprej, medtem ko v množicah vedno prihaja do upora intelektualizmu, kar nam priča tudi upad ugleda s^ovenskega pisatelja, ki se znova umika iz javnega in političnega življenja. O m * O m 7* O m O m O m * O m * O m * O m Govorimo o koncu racionalizma, zlomu ^J progresivne logike modernističnega projekta in wm ponovnem odkrifju, o obujanju tradici/e. Odmevno j" je vaše ukvarjanje z reko Muro, o kateri ste ^^ napisali knjigo. S prijaieljem Vladom Kreslinom ^ ste se lotili gradnje vodnega mlina, govorite o flfl animizmu... Mar /e v tem moč ugledati obzorje JF nove paradigme? m± Ko pomislim na vse to govorjenje o preteklosti, o tisti plehki predstavi o folklori, mi postane slabo. Ob misli na folkloro, se mi utrne misel na sploretalizirano, nizko, instant kulturo pijančevanja, na tem ni nič gosposkega, nič ariste. Takšna kmečka, bornirana folklora, predstavljena v liku dunajskega kočijaža, ne spada v samostojno državo. Kar pa se tiče animizma, na to plast duševnega v kolektivu pa je treba vedno pomisliti, ko jih hočeš animirati. Ta vzgib v kolektivnem se je dokazal tudi v skora/da neponovljivem avilnem gibanju, ki se je odigralo pod sintagmo, Mura Fuck Off, pred dobrimi desetimi leti, kjer ste vi odigrali ključno vlogo. Slo je za množičen upor gradnji venge hidroelekfrarn na reki Muri. m O m * O m O m * O m Ja, seveda. Vendar to vam razni preroki in Seveda. Takrat smo nastopili s čisto nove O Uj November 1995 OM3 OM3 OM3 0M3 O>I3 OM3 OM3 OM3 OM3O>I3 O>I3 OM3 O>I3 OM3 OM3 EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO UJ O LU O UJ O LU o UJ O LU O UJ O UJ O Lil O UJ O LU o UJ O pozicije, ki se je takratnim oblastnikom zdela popolnoma iracionalna, namreč nastopili smo s čustvene pozicije, češ, zdaj je konec obmurske idile, govorili smo skozi oči otroka, ki ne more več zalučati kamna čez reko. Poudarjali smo animistično tradicijo darovanja živih Ijudi reki, ki se je tukaj obdržala vse do konca 19. stoletja, govorili smo o reki, h kateri hodijo Ijudje kar tako... Vaša monografija o Muri, ki je pomenljivo podnaslovljena z mislijo "Tukaj bi lahko lebdela duša", nas o tem nekako prepričuje. Jaz bi bil ob tem nekoliko zadržan. Nočem povzdigovati reke Mure, ker bi s tem prizadel prebivalce ob drugih rekah, ker prav gotovo čutijo podobno. Pa vseeno obstaja kup podrobnosti, ki nas v to prepričujejo. Na primer tukaj Ijudje še znajo izraziti neko eksistencialno mero časa, ne tehnicistične: "Oh, kako dolgo že nisem bil pri Muri." Vrniva se k projektu Mura Fuck Off. Ce nekoliko posplošimo doga/an/e v tistem času, vidimo, da ta projekt m bil osamljen, temveč le del neke izredno živahne civilno družbene scene, ki je sčasoma prerasla v novo, pluralno politično elito. Ali je ekologija kot politična opci/a sploh mogoča, ali pa le-fa še naprej ostaja domena civilne pobude? Ko smo takrat začeli z gibanjem množic, z ekološkim gibanjem, smo naleteli na kopico prepotrebnih institucij, ki ti ob tem gibanju pomagajo, recimo, pri zgolj banalnem tiskanju in razpečevanju letakov odkriješ potrebnost nekega formalnega organiziranja; in še nadalje, če sprejmeš politiko, kot človekovo imanentno lastnost (zoon politikon) in ne kot nekaj izprijenega, ki je zgolj za iztirjence, odrkriješ potrebnost politike, tistega eksternega človeškega. Tukaj vidim potrebnost politične stranke, ki ti omogoči uresničitev tistega, kar si hotel narediti v gibanju. Seveda je treba predpostaviti, da sta odslej ekologija in skrb za okolje nekako deponirana, shranjena v politiki in političnih strankah, s tem pa odpade velik del tistega napora z animiranjem in aktiviranjem množic. Množice pa s tem nikakor niso popolnoma izključene, odtrgane od udov oblasti, kajti v demokratični družbi nosijo mandat, volilni glas. Pa vendar mora politika računati fudi z latentno močjo množic, ki se lahko vedno znova aktivira, zagiblje. Ta mehanizem je lahko še posebej močan ob naraščanju perečih ekoloških problemov. O tem, kako se v množici kaj sproži, ne vem veliko. Vendar po Heraklitu je množica brezglava. Tako da mislim, da se v množici, kar tako iz čiste spontanitete, ne sproži čisto ničesar. To se je pokazalo tudi v slovenskem osamosvojitvenem dejanju, kjer je po prvem evforičnem poletu zanimanje za javno pri množicah upadlo, pojavlja se celo teza, da v starem režimu niti ni bilo tako slabo, skratka, politični prostor je bilo potrebno instrumentalizirati in racionalizirati pred vdorom populizma. Velikokrat se lahko zgodi, da človeka potegne v politiko upravičen strah pred množico, kar pa v očeh kulturniške srenje lahko izgleda kot prodajanje duše. Samo dokler si samo salonski filozof, dokler deluješ samo skozi publiciranje, lahko misliš na takšen način. Ko pa se soočiš z dejstvi, pa vidiš, da je še vedno treba veliko postoriti tudi z golo akcijo, treba se je postaviti pred buldožerje, ki znova rovarijo po njivah in poskušajo nekaj meliorizirati. Konec koncev pa ne vem, če so sanje o civilni družbi uresničljive brez prave pluralne politike. Danes že lahko govorimo o razjičnih organizacijskih oblikah ekološkega aktivizma, od strank, gibanj, strokovnih združen/, iniciativ do globalnih organizacij, kakršna je Greenpeace, ki že deluje planefarno. Uveljavlja se globalna organizacija s frdnim menedžerskim jedrom, ki upravlja z ogromnimi vsotami denarja, informacij in logisfične opreme. Kako ocenjujete vse te alternative? Nekako po logiki stvari je zdaj čas za globalno organizacijo, kar pa ne pomeni, da je treba opustiti lokalno delovanje. Vsa ta obilica ekoloških iniciativ pa prav gotovo priča o tem, da vprašanje ekologije ni več zgolj prestiž, temveč postaja v razvitih okoljih civilizacijski in kulturni minimum, podobno kot umivanje zob. Uvaja selekcioniranje odpadkov, primerno se skladiščijo strupene snovi, vse več izdelkov se reciklira... Vendar pa so individualne razlike med Ijudmi in okolji še vedno ogromne, toda neka planetarna ekološka grožnja nas bo nekoč gotovo združila. Takšen trend pa najbolje simbolizirajo globalne organizacije, pa najsi delujejo kapitalsko ali voluntersko. In vendar je pofrebno poudariti, da takšna organizacija ustreza predvsem našemu, Zahodnemu kulturnemu krogu, manj razviti svei, ki je šele na pragu ekološke krize, tega ne more dojeti. Smo mar zdaj bolj na pragu civilizacijskega spopada kot nekoč? Nesporno je, da so ekološki problemi obče človeški, planetarni problemi. Tako se je pokazalo, da ozonska luknja ni nekaj cikličnega, temveč je nesporna posledica pretiranega onesneževanja, ki se še stopnjuje. Vse to pa bo gotovo sprožilo novo agresivnost razvitega sveta do manj razvitega, ekološko neosveščenega. To, kar se zdaj poskuša zgladiti s ¦formalnimi opomini, z raznimi oblikami svetovanja in pomoči, bo moralo prerasti v konflikt iz občutka ogroženosti, čeprav se velikokrat sliši, da imajo tudi nerazviti pravico do urričenja svoje kvote ozona, to pa je teza, ki nikakor ne vzdrži. V neki dolgoročni projekciji pa se rešitev gotovo kaže v vzajemni vrnitvi vase. Utopistično bi moraii reči, da bo Zahod nujno moral sprejeti svojo krivdo nase, Vzhodu pa je treba dopovedati, naj živi po svojih modelih, ker so ti modeli, vsaj v očeh prosvetljenega Evropejca, manj destrukHvni in okolju manj nevarni. Ce pa želite določen odgovor, pa moram priznati, da ga nimam. Zato se tudi umikam v svoj cinizem, ker če pri vsej stvari ne gre za demonsko silo, ki se poigrava s človeštvom, potem se neizbežno gibljemo proti koncu, ki pa je gotovo ekstatičen. In v tej perspektivi niti nimam pozicije, da bi na vse kriplje reševal svet. Nočem več vreščati "Spreobrnite se, pazite na naravo." Veliko rajši imam svoje projekte, ki lahko nekoč služijo kot zgled, in to je vse. Restavraci/a mlina je torej zgled za mehko, neekspanzivno podjetništvo. Cradite ga namreč pod okriljem lastnega podjetja. Je pa tudi simbolno dejanje, ki ponavlja arhetipski vzorec in hkrati vrača okolju prvobiten izgled? Stvari se lotevam brez pretiranega predsodka do financ, tako mislim tudi o Greenpeacovem delovanju, seveda pa za zdaj nimam od tega vlaganja še čisto ničesar, upam pa, da bo stvar delovala vsaj toliko, da bomo lahko vzdrževali stalnega mlinarja, ki bo hkrati vodič po objektu in prodajalec spominkov. Pri vsej stvari pa ne gre zgolj za zaustavljanje časa, vračanje v preteklost, temveč bolj za ohranjanje avtentičnega okolja z vsemi naravnimi posebnostmi in svojstvenimi ritmi. S tem pa se nekako prihranijo tudi za prihodnje uživanje. In to. naj bi bil primer za podobne pobude in poizkuse v drugih okoljih, s tem pa hočemo nejevernežem dokazati, da se tudi z ekologijo da živeti in celo zaslužiti. Hvala g. Smej, pa veliko zrnja iz vašega mlina. Dušan Šarotar m O m m O m * O m * O m O m * O m O m O m * O m * O m * O m 7; O m * O m * O m O m O m 7s O m m O m November 1995 O>I3 OM3 O»B O>I3 OM3 O>13 OM3 OM3 OM3OM3 O>I3 OM3 OM3 OM3 OM3 EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO | O DEKLARACIJI IZ RIA LLJ o UJ O UJ O LU O UJ O LU O UJ O UJ O UJ O UJ O LJJ O Kratek povzetek deklaracije, sprejete na konferenci Združenih narodov za okolje in razvoj, junija 1992 v Riu de Janeiru. Eden od odgovorov na vprašanje zakaj je na naslednji strani. Deklaracija iz Ria sledi stockholmski deklaraciji konference o človeškem okolju iz leta 1972 in hkrati ustanavlja načela, po katerih se bodo na področju okolja in razvoja v prihodnje morale ravnati države med seboj in v razmerju do državljanov. Uvodoma ugotavlja, da je človek središče trajnega razvoja in ima zato mednarodnem trajnem razvoju (sedmo načelo). Prednost naj se izkaže položaju in potrebam dežel v razvoju (šesto načelo). Zato naj se za krepitev njihovih notranjih sposobnosti izboljšata in razširita menjava znanja in tehnologije (deveto načelo). V deklaraciji iz Ria se prvič na globalni ravni poudarja princip povzročevalca, po katerem je mogoče eksternalizirati stroške (v primeru povzročitelja onesnaženja iz druge države je mogoče od njega zahtevati povračilo nastalih stroškov) (šestnajsto načelo). zunaj lastnih meja ne smejo delovati O okolju škodljivo, ob morebitnem čezmejnem m škodljivem učinku pa so dolžne takoj "jf obvestiti druge morebiti prizadete države Q (osemnajsto in devetnajsto načelo). Deklaracija prav tako poudarja ^J pomen ugodnih mednarodnih ekonomskih ^ pogojev. Preprečena naj bo nepravična W ali samovoljna diskriminirajoča ffl okoljevdrstvena politika v obliki tržnih ^\ omejitev in preprečeni naj bodo enostranski Q ukrepi pri premagovanju okoljevarstvenih _ težav zunaj meja lastne države. ¦¦¦ Okoljevarstvene ureditve meddržavnega ^ m O m O m O m O m O m O m LU o UJ O UJ O UJ O UJ O pravico do zdravega in produktivnega življenja v skladu z naravo (prvo temeljno načelo). Pravica do razvoja mora biti izpolnjena na način, zadovoljiv za sedanje in prihodnje generacije (drugo načelo). Zato tnora biti okoljevarstvo integralni del razvojnega procesa (četrto načelo). Države se obvezujejo k medsebojnemu sodelovanju v duhu globalnega partnerstva s ciljem ohraniti in vzpostaviti zdravje in celovitost zemeljskega ekosistema. V tem smislu sprejemajo industrijsko razvite države zaradi tehničnih in finančnih zmožnosti in okoljevarstvene obremenitve, ki jo njihove družbe povzročajo, odgovornost pri Deklaracija poudarja pomembnost učinkovite okoljevarstvene zakonodaje in zahteva udeležbo prizadetih državljanov. Zato jim mora biti omogočen pristop do okoljevarstvenih informacij kot tudi uveljavljanje svoje volje po pravni poti (deseto načelo). Deklaracija veča vlogo žensk, otrok in mladine v okoljevarstveni in razvojni politiki (dvajseto in enaindvajseto načelo). Preprečen naj bo meddržavni prenos in preskladiščenje snovi, ki lahko okolju škodijo ali so klasificirane kot škodljive (štirinajsto načelo). Nadalje je bilo ugotovljeno, da države pri izkoriščanju naravnih virov ali cefo globalnega vpliva naj bodo sprejemane internacionalno (dvanajsto načelo). . Države podpisnice se obvezujejo, da bodo sodelovale pri uresničevanju te deklaracije kot tudi pri razvijanju mednarodnega prava (sedemindvajseto načelo). Pomen Deklaracije iz Ria je v globalni postavitvi zahtevnih okoljevarstvenih in razvojnih ciljev in v dolžnostih državi, državljanu pa v nalaganju udeležbe pri odločanju. Borut Osonkar O LU November 1995 ^SM ® OM3 OM3 OM3 OM3 O>I3 OM3 O>I3 OM3 ON3ON3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO UJ O U4 O LJJ O UJ O T. PARTUIČ (LDS): Ne vem za katero deklaracijo gre. (Tribuna seveda razloži) Ekološka? Iz leta '92? Čakajte, moram se spomniti seveda. Ja jaz upam, moral bi jo vzeti v roke, eh, vi boste mogoče zdaj uživali, kaj vse poslanci ne vejo, no ampak medtem je šlo skozi moje klopi štiristo različnih papirjev, vem pač da, eeeh, da kadarkoli imamo na mizi zakone iz določenega področja, jih vedno usklajujemo z mednarodnimi deklaracijami. Ne vem, ali zadeva mogoče kje jedrsko centralo, kar je mogoče, če gre za ekološko. V tem primeru vem, da se zdaj moram iti nekam zagovarjat, ker sem podpisal sklep za referendum o jedrski centrali. Ne vem pa o kateri govorite, vendar kot rečeno to pravzaprav nič ne pove, ker bi zdaj moja naloga bila iti in takoj pogledati zakone, ki iz tega sledijo, pa bi mi bilo mogoče jasno. lu . O O Kaj ste naredili v zvezi z deklaracijo iz Ria leta 1992, katerem 2 podpisnik je tudi Slovenija? ¦ O O EQ LU o M. POTRČ (ZLSD): Ne vem, na kakšno deklaracijo mislite. (Razlaga) Kaj smo storili? Kdo? (Tribuna: Vaša poslanska skupina, vi mogoče?) Storili smo v zakonu o varstvu okolja, dali nekaj opozoril, da se zelo počasi sprejema zakonodaja oziroma izvedbeni predpisi, eeeh. Razmišljamo o tem neposredno pri vsakem konkretnem zakonu, ki ga sprejemamo. Normalno pa ni, da bi državni zbor še neko posebno resolucijo pri tem, okoli tega, sprejel. Pazimo pri vseh zakonih, ki so s tem povezani. T. PERŠAK (DS): Ja to je ta ekološka ne? Naredili smo predvsem to, da smo takrat, ko je bilo treba glasovati tudi za zakon o varstvu okolja, da smo glasovali tudi za ratifikacijo te. Da smo več ali manj podprli vse predloge, kar jih je bilo doslej v zvezi s tem, med drugim tudi pobudi za referendum za zaprtje nuklearke, recimo, zdaj med drugim tudi program, ki je deloma v tem smislu narejen, program o razvoju gozdov v Sloveniji, da smo že večkrat tudi mi opozarjali na to, da pogrešamo izvedbene akte vlade k zakonu o varstvu okolja, da pa moram reči, da imamo v svojem programu kot stranka tudi to, da je seveda treba, eeeh, kar mislim, da je tudi v duhu tega dokumenta iz Ria de Janiera, da je treba tudi razmišljanje o teh stvareh prenesti na eno drugo raven. Ne gre samo za razmislek o okolju kot o okolju za človeka, ampak za razmislek o ohranjanju življenja, skrbi za življenje, ne samo zato, da mi gledamo okolje kot funkcionalno, češ ker je pač človek kot je, je treba storiti vse, da bo to okolje človeku primerno. Gre za to da se, kot pravim, ohranja življenje na nek način samo po sebi. J. KOPŠE (neodvisni): Mislite ekološko. Jo podpiram. I. REJC (SKD):To deklaracijo smo sedaj spet dobili naokoli in \ November 1995 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3O>I3 O>13 OM3 O>13 OM3 O>13 smo videli kaj piše in sevedja smo rekli, da mora tako ostati, kot je napisano. ffl anketiral Marko Samastur fotografiral Matej Fišer o m EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO o ¦ O KRATKI ZCODOVINA ČESA? UJ O UJ O UJ O u O LU O LJJ O u O UJ O UJ O LU O UJ O UJ O UJ O UJ O UJ O LU O UJ O ui o UJ Okoljevarstvo na Slovenskem lahko svoje uradne začetke navede letnico 1920. Takrat je 20. januarja Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu za Slovenijo, takratni začasni pokrajinski vladi za Slovenijo, v mladi Kraljevini SHS predložil dokument imenovan Spomenica. Spomenica je postala prvi celoviti slovenski naravovarstveni program, kakršnih v tistem času ni bilo veliko. Izjema so bile nemške dežele in nekatere naslednice razpadle Avstro-Ogrske, kjer se je do vojne uspela uveljaviti naravovarstvena šola in organizacija Huga Conwentza. Uresničil se je manjši del zahtev iz Spomenice: zavarovanje ogroženih in zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst ter (bolj načelno) kraških jam (1922), poleg tega pa še razglasitev "Alpskega varstvenega parka" v dolini Triglavskih jezer (1924). Iz tega časa je tudi prvi uradni lepak, ki je opozarjal javnost na varstvo ogroženih gorskih rastlin. Kljub temu da je Odsek za varstvo prirode ostal vseskozi aktiven in je predstavljal neformalno strokovno posvetovalno telo gozdarskega odseka pri kasnejši banovinski upravi Dravske banovine, po letu 1 924 ni dosegel nobenega vidnejšega uspeha. Zahteve Spomenice se skorajda niso omenjale, konkretne pobude pa so se ustavljale ob formalnih ovirah in pravni praznini Kraljevine Jugoslavije, ki varstva narave tedaj sploh ni dojemala. Vse uresničene akci|e so iz obdobja takoj po prvi svetovni vojni, centralizacija Jugoslavije po letu 1930 je zavrla razvoj na področju varstva narave za celo desetletje. ¦ Po letu 1930 je tedanja Slovenija kot Dravska banovina imela v zakonodajnem pogledu omejene pristojnosti, kar se je kazalo tudi na področju okoljevarstva. Pobude so ponavadi romale v Beograd in tam tudi obtičale. Prva možnost za premik se je pojavila leta 1939, ko je minister za gozdove in rudnike v Beogradu izdal akt o formiranju posvetovalnih odborov za varstvo prirode. Odbor se je zagnano lotii dela, žal pa se je spet zapletlo. Leto kasneje je izginila država. Razkosanje slovenskega ozemlja med tri okupatorje je ustavilo tudi aktivnosti na področju varstva narave, čeprav je zaninivo kratko obdobje leta 1944, ko so nemške okupacijske oblasti za tedanjo Ijubljansko pokrajino vzpos+avile upravo, kateri je predsedoval general Leon Rupnik. Maja istega leta je bil ustanovljen Prirodoslovni muzej, ki je med svojimi nalogami imel tudi varstvo narave. Skoraj istočasno (27. januarja 1945) je prezidij Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v okviru porajajoče se nove oblasti na osvobojenem ozemlju izdal Odlok o zaščiti knjižnic, arhivov, kulturnih spomenikov in prirodnih spomenikov. Odlok bo pozneje zametek zakonodaje na področju varstva kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti na ozemlju Socialistične republike Slovenije. Evforično Ijubiteljsko gibanje za varstvo m narave, ki je leta 1920 rodilo Spomenico, se je po letu 1924 zaradi neugodnih razmer močno usulo in preživelo le kot Odsek za varstvo prirode pri Muzejskem in kasneje Prirodoslovnem društvu. Po drugi strani pa je zanimivo, kako se je nežna zasnova strokovne službe iz banovinske uprave skupaj s programsko dediščino Spomenice prebila skozi štiri oblastne Q sisteme. Zato ob takšni tradiciji naravovarstva na slovenskem nikar ne pozabi+e na letošnje evropsko leto varstva narave in ne odvzrite te Tribune kjer koli. Borut Osonkar m O m November 1995 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 ON3 OM3OM3 OM3 OM3 OM3 O>I3 OM3 EKO EKOEKOEKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO u O UJ O LU o LU O UJ O LU o Lil O LU O III o UJ O LU o UJ O UJ O UJ O UJ O UJ O LU O UJ Jasno je, da so v maloslovenski logiki ekološki problemi predvsem problemi nekoga drugega, ki se nas v "najsosedukravacrkne" folklori nič ne tičejo. Ko pa se nam nekdo userje pred vrata ali pa za plot, se premetavamo kot ribe na suhem in ne vemo kaj bi, klicarimo po "čevljožuljevskih" oddajah državnega radija, da bi se počutili kot majhen človek v boju z velikimi problemi. Novinarka oziroma novinar nato javno očrni kršitelje, ki skesano trdijo, da niso nič krivi. To pa je v osnovi že javno reševanje problemov, čeprav gre morda tudi za javno pranje prekoplotnega perila. Toda resno, kako naj se posameznik ubrani pred vdorom v svoje okolje, kakšne so njegove pravice in kakšne so možnosti za ukrepanje. Lažje je verjetno rešiti probleme s sosedom, ki nam svojo kramo odloži za plotom. Postopek je tak: 1. Vljudno ga prosite, da svojo svinjarijo pospravi. 2. Ce ne gre zlepa ga s kletvicami od 1. do 4. stopnje na lestvici od 1 do 10 (hudimana, krščen matiček, jebela ceata...) seznanite s svojim nezadovoljstvom glede njegovega doumevanja higijene. 3. Ce ne zaleže prvič v razgovoru uporabite domače izraze za geniialije in zagrozite s spolnimi kontakti z njegovimi predniki. 4. Naslednja stopnja je grožnja z zlomom čeljusti, arkade oziroma z odtrganinami v predelu pleksusa. Sledi: 5. Uresničitev grožnje pod ad. 4. 6. Naprej: sekira, nož, topi leseni in kovinski predmeti. 7. Nato lovsko orožje vseh vrst in plinske pištole. 8. In nazadnje orožje iz skladišč JLA in TO (slovenske vojske). (Vir: črne kronike slovenskih dnevnikov). Avtor opozarja, da se bodo v točkah od 5 do 6 verjetno že vključili državni organi. Sami jih lahko vklučite že prej, a to stane in ni tako spektakularno, pa še v časopise ne boste prišli. Zadeve se zapletejo, ko nam nekdo želi za plot postaviti kakšen industrijski gigant. Takrat se bomo morali nujno obrniti na državne organe (policija, sodišče) in njim sporočiti svoje trpljenje. Pameino je, da v teh primerih poznamo svoje državljanske pravice. Ze v ustavi je zapisana pravica do zdravega okolja, sicer zgolj v skladu z zakonom, a vendarle. Ker pa gre v primeru spora za interakcijo med posameznikom in gospodarskim subjektom, so pomembne tudi nekatere druge pravice. Tu gre predvsem za pravico do obveščanja, ki pa je lahko v določenih primerih, ko gre za državno skrivnost, tudi omejena. Ker boste morda morali protestirati tudi glasneje in ob podpori sorodnikov, sosedov, prijateljev in ekoloških skupin, vam pride prav pravica do zbiranja, če pa bi se radi organizirali, pa vam pride prav pravica do svobodnega združevanja. TEORIJA IN PRAKSA UTAPUANJA SOSEDA V NJEGOVEM LASTNEM DREKU Na voljo so vam še sredstva neposredne demokracije: referendum, peticija in Ijudska iniciativa, bilo bi pa dobro, da bi se tudi pri nas uveljavile telefoniade s poslancem, ki smo ga volili in tako vsaj malo poskušali vplivaii na njegove odločitve. Ostane nam še famozni varuh živalskih pravic (oziroma pravic ene živali s popularnim vzdevkom človek) ter ustavno sodišče. Javnost ima pravico sodelovati v upravnih postopkih, ko gre za sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov. Teh je več vrst. Prvi so 1. i. prostorski izvedbeni načrti, ki so podrobni urbanistični in izvajalski pogoji za gradnjo in druge posege v s prostorskimi plani določenih naseljih. Ti akti sodijo v pristojnost občin, ki morajo določiti soglasodajalce k omenjenim aktom. V večini primerov so k temu povabljene krajevne skupnosii, ki se jih zadeva tiče. Že variante osnutkov predlaganih rešitev se morajo za najmanj 14 dni javno razgrniti in vsak Janez (J.) ima pravico na to kaj pripomniti, "haklc" pa \e, da občini pripomb ni treba upoštevati. Zato v primeru državne oziroma gospodarske svinjarije za vašim ploiom preverite, če je le-ta v skladu s prostorskimi plani in ali je bila javna razgrnitev opravljena. Če temu ni bilo tako, so vaše možnosti na sodišču zmerno do pretežno jasne. Pri drugi vrsti prostorskih izvedbenih aktov gre za prostorske ureditvene pogoje, ki se sprejemajo za področja, kjer ni predvidena gradnja in drugi večji posegi v prostor. Sprejet osnutek prostorskih izvedbenih aktov se mora nato za en mesec postaviti na svetlo in pred zbranim občestvom (javno) obravnavati. Janez (J.) bo tu spet lahko dvignil svoj glas, če mu že bo do tega. Če se vam torej zgodi svinjarija za plotom, je najbolje preveriti omenjene akte, pa tudi postopek, po katerem so bili sprejeti. Ce npr. ni bilo javne razgmitve, so vaše možnosti na sodišču zmerno do pretežno dobre. Če lahko dokažete, da imate zaradi zaplotne svinjarije kakršno koli škodo, lahko vložite odškodninski zahtevek. Ta škoda ni nujno materialna. Sicer je vprašnje, koliko možnosti imate v boju proti industrijskim velikanom, lahko pa dosežete velik javni odmev in s tem posredno sprožiie reševanje problemov. Obrnete se lahko še na varuha človekovih pravic in na ustavno sodišče. Na drugo v primeru, če so z določenim aktom občine oziroma države kršene vaše človeške pravice. Tožbo pa lahko vložite le, če ste prej izčrpali vsa druga pravna sredstva, lahko pa to namesto vas naredi varuh človekovih pravic. Pomagate si lahko tudi z društvi, ki se jim pridružite ali pa jih celo sami ustanovite. Nazadnje vam ostanejo različne vrste neformalnih pritiskov: gladovne stavke, javni samozažigi, kamenjanje predstavnikov Ijudstva, spopodi s policijo in vojsko, zapiranje cest, železnic, mejnih prehodov in celo nenasilne demonstracije. V Sloveniji se predvsem splača poskusiti z zadnjimi variantami. Izkušnje kažejo, da so se dosedanji poskusi v tej smeri dobro obnesli (predvsem na njivi kmečke politike - dvig odkupnih cen pšenice). Represivni organi, ki se raje ukvarjajo s tujci na vlakih, do sedaj še niso uporabili svojih pooblastil, ki se tičejo teh, povečini neprijavljenih, manifestacij. To kaže na to, da je slovenska demokracija še vedno v pubertetni fazi in živi od idealov, da bo nekoč tudi v resnici postala demokracija. Ce se ozremo po Slovencu tako Ijubi Evropi, vidimo, da so argumenti oblasti tam bolj ali manj fizične narave. Torej dragi moji molotovkometalci, poskusiti velja. Mitja Čepič XVIII November 1995 OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 ON3 O>I3 OM3 OM3OM3 O>I3 O>I3 OM3 OM3 OM3 EKO EKO EKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO tSDUiČEK. 1U UN!&vWDR %5 DIHUR3I, PftS JN HOCETOI PEIBiTE BRZ mil Umttm KURI* HHB FOHH PFILHH PDDIRBTBR --^r OM3 m O m O m O m O m November 1995 QQ| O OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 ON3 OM3 OM3O>I3 OM3 O>13 OM3 O>I3 O>I3 EKOEKOEKO EKO EKO EKOEKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EUA ŽiVALSKA VRSTA... 77 OM3 OM3 OM3 O>I3 O»3 O>I3 O>I3 O>I3 OM3OM3 OM3 OM3 OM3 OM3 O>«3