/ l GDK: 907.2+(497.12 Kras) Turistično vrednotenje slovenskega Krasa v luči gozdarstva Tourfst Evaluation of Slovenian Karst from the Aspect of Foresters Egon REBEC* Izvleček Rebec, E.: Turistično vrednotenje slovenskega Krasa v luči gozdarstva. Gozdarski vestnik št. 3/1995. V slovenščini. V prispevku je predstavljeno območje sloven- skega Krasa, opisano je današnje stanje izrabe tega območja v turistične in rekreativna namene, navedene so možnosti in omejitve pri razvoju obeh dejavnosti na tem območju ter prikazane vloga in naloge gozdarjev pri razvoju turizma in rekreacije v gozdnem prostoru slovenskega Kra- sa. Ključne besede: turizem, rekreacija, funkcije gozdov, raba gozdov. SPLOŠEN OPIS KRASA A GENERAL DESCRIPTION OF THE KARST Kras z veliko začetnico je pokrajina med Tržaškim zalivom, Doberdobsko planoto, Vipavsko dolino, Vremščico, Brkini in Slav- niškim pogorjem. Je valovita planota, ki meri približno 500 km2, med 200 in 600 metri nadmorske višine in je izrazita na- ravna enota ter v vseh pogledih ena najbolj samosvojih slovenskih pokrajin. Matična kamenina je kredni apnenec, zato je kraški svet brez površinskih voda. Vode se pretakajo le v podzemlju in na obrobju. Prevladujoče oblike površja so suhe do- line in obsežne ravnine, ki so razjedene s kraškimi vrtačami (dolinami), manjšimi uva- lami (doli) ter raznoobličnimi kraškimi kota- njami (dolinicami), med njimi pa so ostali holmi, brda in hribi. Tudi tla na površju so izredno zapletena, kar je rezultat malopo- vršinskega spreminjanja osnovnih pedoge- netskih dejavnikov: klime, matičnega subs- * E. R., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana, 6621 O Sežana, Partizan- ska 49, SLO Synopsis Rebec, E.: Tourist evaluation of Slovenian Karst from the aspect of Foresters. Gozdarski vestnik No. 3/1995. ln Slovene. The article describes the region of Slovenian Karst and the present state regarding the utiliza- tion of this region for tourist and recreation purpo- ses. The possibilities and limitations in the deve- lopment of both activities in this region are also stated and the role and tasks of foresters in the development of tourism and recreation in the forest space of Slovenian Karst are pointed out. Key words: tourism, recreation, forest fun- ctions, forest utilization trata, reliefa in organizmov. Razločimo lahko tri glavne skupine tal, med katerimi se pojavljajo najrazličnejši prehodi - talni tipi: rdeče rjava tla (terra rossa), pokarbo- natna tla (terra fusca) in rendzine. Splet zelo pestrih ekoloških dejavnikov pogojuje tudi pestrost kraških rastišč. Pre- vladuje združba Seslerio autumnalis- Ostryetum, ki jo zaradi lokalnih ekoloških razmer kraškega površja lahko podrobneje razčlenimo na nižje vegetacijske enote oz. subasociacije: - Seslerio autumnalis-Ostryetum pe- traeae s prevladujočim deležem gradna - Seslerio autumnalis-Ostryetum pubes- centis s prevladujočim deležem puhavca - Seslerio autumnalis-Ostryetum tipi- cum s prevladujočim deležem črnega gabra - Seslerio autumnalis-Ostryetum tere- binthetosum pa je najtoplejša varianta. Na terri rossi se pojavlja še edafsko pogojena združba Querceto·Castanetum submediterraneum, ki je ohranjena le v obliki manjših sestojev, vseeno pa so ti najbolje ohranjeni av1ohtoni kraški gozdovi, tako po kvaliteti kot po obsegu. Omeniti je treba še številne nasade črnega bora, ki je za mnoge postal kar nekak zaščitni znak GozdV 53, 1995 149 Turistično vrednotenje slovenskega ~asa v luči gozdarstva Krasa - imamo ga tudi v grbu nekdanje sežanske občine - in drugih neavtohtonih drevesnih vrst: macesna, duglazije, rde- čega bora, lawsonove paciprese, grške jel- ke, španske jelke, rdečega hrasta, robinije, pajesena, velikega jesena, ki so prav tako posebnost Krasa. Združbe, bogate s travami, zelišči, grmovno podrastje, ki na Krasu prevladuje- jo, velik delež mladih gozdov in površin v zaraščanju, mozaična prepletenost gozdnih in kmetijskih zemljišč, dajejo ugodne pre- hranske razmere za divjad, zlasti za parklja- sto divjad in divjega prašiča. V nasprotnem primeru pa so se z zaraščanjem Krasa drastično poslabšali pogoji za obstoj male divjadi. Prepelica je že povsem izginila, kotorna tudi, jerebico pa najdemo le še malokje. GOZDARSTVO IN TURIZEM FORESTRY AND TOURISM Po svetu Kras ni znan samo po izrednih hidrografskih in geomorfoloških pojavih in oblikah, ki so bili tu prvič opaženi in popisa- ni, prav tako odmeven je bil uspeh načr­ tnega pogozdovanja zaradi kmetijske de- javnosti ogolelih kraških površin. Pogozdo- vanja s črnim borom, v obdobju od konca prejšnjega stoletja do konca šestdesetih let, ter nadaljnje naravno zaraščanje kmetij- skih površin zaradi spremenjenih družbe- noekonomskih dejavnikov so dvignila goz- dnatost Krasa od približno 1 O % sredi prejšnjega stoletja do današnjih 50 %. Kras lahko danes označimo kot gozdnato krajino in ne več agrarno, se pravi, da gozdarji odločamo o gospodarjenju na že več kot polovici Krasa. Dodati moramo še 8 % zaraščajočih površin oziroma bodočega go- zda. Gozd je zdaj torej že prevladujoč element, zato se gozdarji vprašanju turizma na Krasu ne moremo več izogniti. Gozdarji lahko na gospodarjenje z go- zdovi oz. gozdnato krajino v zasebni lasti, ki na Krasu močno prevladuje, vplivamo predvsem prek gozdnogospodarskih, goz- dnogojitvenih in lovskogojitvenih načrtov ter s svetovanjem. Pri tem upoštevamo tudi 150 GozdV 53, 1995 usmeritve za ravnanje z naravno in kulturno dediščino, ki je ena glavnih osnov turizma. Najvidnejši del dediščinske, pa tudi turi- stično-rekreativna funkcije je svetovno zna- ni, znameniti naravni spomenik Škocjanske jame, uvrščen v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine v okviru UNESCA. Gozdarji smo 228 ha njegove neposredne okolice, poraščene z gozdnim, drevjem predlagali za gozdove s posebnim name- nom, kamor se posega le v primeru narav- nih nesreč. Skupaj je na Krasu 971 ha površin s poudarjeno dediščinsko funkcijo in 240 ha površin, kjer je poudarjena turistično-re­ kreativna funkcija. Te površine so vezane predvsem na kraške pojave in značilno kraško krajino in so državnega ter celo svetovnega pomena. Naj omenim še Lipico, imenovano tudi "zeleno oazo Krasa", Vileni- co, Divaško jamo, pa tudi štanjel - kot predstavnika kulturne dediščine. V teh po- vršinah še ni zajet predviden Kraški regijski park, v velikosti 4200 ha, ki ga že priprav- ljajo. Lipica s kobilarno, golfom, igralnico, ba- zenom. teniškimi igrišči je na Krasu edini pomembnejši turistični kraj, kjer je možen stacionarni turizem; drugod je navzoč zgolj izletniški turizem, pogojen s krajinskimi (kraško krajino in posebnostmi), arhitekton- skimi (kraško arhitekturo), zgodovinskimi (ostanki 1. in 2. svetovne vojne) itd., mar- kantnejšimi točkami , ki jih navadno obkroža gozd, kakor tudi v primeru planinske tran- sverzale, ki gre čez del kraških gozdov. Poleg obiska naravnih in kulturnih spomeni- kov je glavni motiv izletništva zlasti rekrea- cija, pa tudi nabiranje gozdnih sadežev: gob, špargljev, kostanja, malin, borovnic, itd .. ; skoraj ve<:lno se izlet konča z obiskom v eni od kraških gostiln. Izletništvo kot najbolj razvita oblika turi- zma na Krasu ima osnovo v Trstu , ki mu je Kras bližnje zaledje. Tržačani radi obi- skujejo ta del Slovenije in v času lepega vremena ob vikendih in praznikih dobe- sedno preplavijo kraško krajino. Izdali so celo vodnik za enodnevne izlete po sloven- skem Krasu. Kras kot celota je s svojim mozaikom kmetijskih in gozdnih zemljišč, l l Tl!riSiično vrednotenje slovenskega Krasa v luči gozdarstva dobro odprtostjo z asfaltnimi cestami, z naravno in kulturno pestrostjo in tudi s sicer že okrnjeno svojevrstno identiteto enkraten prostor za enodnevne izlete zaradi oddiha in rekreacije. Najbolj priljubljena vrsta kra- jine je kraška gmajna, prepredena s potmi, ki daje človeku vtis divjine, je pa še zados- tno prehodna, da človek lahko skrene tudi po brezpotju. Med najbolj pomembne splošno koristne funkcije kraškega gozda spada tudi lovno gospodarstvo, ki je tesno povezano s t. i. lovskim turizmom, posebno obliko turizma, ki ga gojijo lovci v lovskih družinah. Po Zakonu o gozdovih sta dostop in gibanje v gozdovih javnosti dovoljena. Na drugi strani pa moramo kot varuhi gozdov, če želimo naravo ohraniti in nekaj lepot zapustiti tudi našim potomcem, upoštevati omejitve, ki jih narekuje sama narava. Ne- dopustno je na primer v gozdu dirkati z gorskimi kolesi ali z motorji in džipi, itd., kar zdaj doživljamo. Pri tem moramo poudariti, da to v glavnem počnejo tujci. Nedopustno je tudi, da izletniki nabiralci, ki jih je iz dneva v dan več, do čistega pospravijo vse goz- dne sadeže, celo na mestih, kjer to ni dovoljeno -v mislih imam gozdne rezerva- te, posebej Zlato dolino, kjer se kostanjev gozd zaradi nabiranja kostanja praktično ne more obnavljati. Nedopustno je tudi nabiranje zaščitenih gozdnih rastlin, kot npr. lobodike, žajblja, šmarnic, gob itd. Gozda ne smemo preobremenjevati s sicer primernimi oblikami gozdnega turizma in rekreacije, saj ima pretirana obljudenost gozda s turisti in rekreativci za gozd več negativnih posledic. Negativne posledice izletnikov so na primer smeti, ki jih puščajo za seboj, pa tudi marsikateri požar povzro- čijo. Prav zato gozdov ne kaže preveč odpirati; naj ostanejo oaza sprostitve, eks- kluzivni prostor za turiste, ki znajo ceniti njihove vrednote. IN KAKO NAPREJ !? AND WHAT ARE THE SUGGESTIONS FOR THE FUTURE? Kot je omenjeno že na začetku, je moč gozdarjev predvsem v načrtovanju in sveto- vanju. Močno pogrešamo sodelovanje lo- kalnih skupnosti in turističnih društev pri usmerjanju razvoja turizma in rekreacije. Skupaj bi lahko na eni strani z našim poznavanjem gozda in Krasa nasploh našli nove perspektive turizma na Krasu, na drugi strani pa z načrtno usmeritvijo turistov zmanjšali ekološko škodo ki jo povzročajo izletniki. Gozdarji moramo gozdove razvrstiti po kategorijah glede na primernost za posa- mezne oblike rekreacije oziroma turizma in s tem seznaniti tudi javnost. Vsekakor se kraški gozdarji, zaradi občutljive kraške kra- jine, zavzemamo za t. i. blagi turizem oz. turizem po meri posameznika z urejenimi varovanimi stezami, s potmi za popotnike, kolesarjenje, jezdece, za ljubitelje gozdne flore in favne, gozdnih skrivnosti in gozdne tišine. GozdV 53, 1995 151