Leto XVI. St. 5—6. 8. september 1920. MARIJIN Nevtepenopoprijeta Pobožen mesečen list. Prihaja na spo-. »in petdesetletnice t. 1984. det. 8. obhajane, ka je za versko resnico razglašeno Marijino nevteperro poprijetje. Vrejflje ga z dovnlenjotn višje cerkvene ainssti, staro je dano od vi. Vikarijaia LIST Devica Marija. v D. Lendavi pod št. P. H. 48:1920. Kiekl Jožef, vp. pieb. v Črensovcih, Prekmnrje. Cena dobfs? oljna podpora. Više štirijezero svetih meš ros-i milosti na naročnike. Ljubite Matercerkev. „ Vnožina vernih je pa. bita ednoga .srca i ednoga duha" (Dj. Ap. IV. 32.) Od prvih krščen iko v trdi iib sv. Duh bog. Vncgi jezeri so bili, pa Ii so samo edno srce. i edno du^o meh. Edno srcc! V sto no stojezerih sreah je bilo edno veselje: veselje nad dobrim, nad božov častjov; — v sto i stojezerih srcah je bila samo edna žalost, žalost ' nad razžafe.niom bolim, nad grehom; — v sto i stojezerih srcah je gorela edna, samo edna žela, žela, štera vo-vmira driesden i se samo po-imeni še pozno.: žela, da b.L prišle vse duše v jedino zveličajočo Matercerkev. — Ednoga duha so . bili prvi kršČeniki. Sto no sto-fezero duš, pa li eden diih v njih, diih tistoga Kristusa, ki je vmro i.a Matercerkev, kak pravi sam sv. Dtih Bog po sv. Pavli apoš-tbH; ,,KristuS je ljubo Matercerkev i je aamoga sebe dao za njo, da bi. jo posvet o, ar jo je očisto v kopeli vode z rečjov življenja, da bi napravo sam sebi častita cerkev, štera nema ne zarnazke, ne grbe ali kaj dr/igo takšega, neg) je sveta i nev-tepena" (Ephez. V. 25—28.) Te diih Kristusov,* te požrtvovalni duh je bio v prvih krščenikah,. te eden diih v vseh stojezerih: Živeti i. vmreti za Matercerkev. Te diih vmira dnesden. I če vmerje? Če vmerje, Maticerkev zato ne vmerje, ar njoj je Kristus, večni Bog obljubo, ka jo vrata peklenska nepremorejo — nego, — nego — zapreta bo. Duše ne ' bodo hodile v njo. Tmica bo na sveti, v šteroj do se uboge duše potikale i kapale v jamo večnoga ognja, štera zvune Cerkve zija pred njimi. I Bog se odiči ste m, ka v pekli spozna svet, da je On nast-avo Matercerkev, zviina štere nega zveličaoja. Ali mogoče želemo to? Ne, dober Bog nr, rn-grt nasprotno tisto, kaj nam v 33. Pslma 7. redi naznanja tvoj večni Diih: ,,Odprite, prvaki, svoja vrata i odprite se večna vrata, da pojde notri slavni krao". To želemo, naj se odpre Maticerkev, da prido v 11 jo vsi narodi, vsi grešniki, ka se spozna, odiči, zavlada Bog po tlstoj nebeskoj plači, štere Uživanje ponudi dušicam ta Maticerkev. To je cio našega živ t lienja-: Živeti moramo za Matercerkev. »Kristus je ljubo Matercerkev i je sairoga sebe dao za njo". 1 mi kaj naj včinimo, gda to slišimo iz • viist samoga sv. Duha? Kaj naj včinimo? Kristus sam nam pove: ,,Zgled sem Vam dao, da kak sem jaz delao i vi delajte'* (Jan. XIII.— 15.) Ljubite Matercerkev, iz te ljubezni dajte življenje za njo. Živite zato, samo zato, naj zmaga Maticerkev. Vse misli, vse. žele, vsa djanja, vse križi, vse, kaj vam na pot življenja sklade. Večni od ljubljene zibelke do hladnoga groba, to vse z zadnjov vojškov, z smrtnov borbov darujte za Matercerkev, naj ta zmaga, to je naj dosegne svoj namen ka po dobrih diihov-nikah zveliča vse, pač vse dušice. To je delao l\ristuš, v to m so ga nasleduvali vsi, ki so ga iz srca ljubili, to je tiidi naša dužnost. Kaj je pa Maticerkev? Znate, kaj je? Mislite, mogoče, ka zidina z oltari, pred- j t ganeov, ■ spovednicami, kam K molitvi zahajate. Ne. Ta ie samo edna iz med njenih sto i stojeze- rih hižic. Ali so diihovniki more-bit Maticerkev ? Ne. Oni so slugi njeni. Znam so verniki Maticerkev? Ti so njeni podiožniki samo. Kaj je pa te Maticerkev? DGše so Maticerkev, vse duše krščanskih katoličanskih duhovnikov i vernikov vkup, štere žive edna vera, Kristušova, štere krepi sed-mero-njegovih svestv, šterim vsem je glava v nebi On, Kristus, Bog i človek, na zemlji pa njegov namestnik, rimski papa.. To je Maticerkev, aLi z rečmi sv. Cvpriana povedano: „Ljtlasii>o okoli duhovnika i čreda, štere boga pastira". Kak jo pa zove sv. Diih Bog? Sv. Diih Bog te najlepše priinike dava Materioerkvi. Zove jo, kak najdemo v Sv. Pismi sta-roga- i novoga zakoma: Za „božjo hižo, bože mesto" (varaš) ,,nebeško kraljestvo'4, „tabor vojakov", ,,telo Kristusovo'4, „božo zaročnico", „krah'ico",,.golobico4', „ograd zaklenjen'4, ,.studenec zapečaten", za sama v/tebesa", Oj, kak dosta, predosta pomeni to! KeJiko duš je v njej, teliko hiž, teliko varašov, teiiko kraijestv nebeških, teliko vojaških taborov, teliko tel Kristusovih, teiiko božih zaročnic, teliko kraljic, teliko golobic, teliko zaklenjenih ogra-dov, tefiko zapečatenih stiideneov, oj teliko samih nebes vna Bog v Materecerkri. Vsaka duša je najmre edna cela kotriga toga KristuŠovoga tela, Matercerkve. Kakši kinči, kakše neprecenljivo bogastvo ie v Materioerkvi. Jo ne bomo ljubili, ne bomo živeli za te dragocenosti? Za keliko menjšo vrednost se mučimo prek mere. Za en ogon zemlje se prav- 2 ..MARIJIN LIST" 8. september 1920. damo do zadnjega vinara (filera), ar ga ljubimo, za vpostavitev hiže se trudimo noč no den, za zemeljsko kraljestvo smo se krvavo borili v gladi i žeji, mrazi i nez-nosnoj vročini v smrtnoj nevarnosti leta dni — za te vnoge bože hiše, varaše, za to najlepše kraljestvo sveta, za Matercerkev, za ta zemeljska nebesa nikaj ne bi včinoli? Kristus nam je pravo: ,,Bože kraljestvo je notri vit vas" (Luk. XVII.—21.) V sebi nosimo kraljestvo, v šterom sam Bog kraljuje, zaročnik naše duše, štera je kraljica toga kraljestva: Se ne bomo borili za io lastno kraljestvo ? Razvaline naj nas genejo. Obudimo si v spomini cvetoča mesta pred boinov. Vse je bilo veselo, zadovoljno. Hiša poleg hiže se je smejala v sun-Čevnih trakih, pokrivala jih je senca, napa jo vodnjak, red io sadovnjak, pod strehov so njim pa prebivali blaženi ljudje. Prišo je je požrlo lačno morje, keliko hiš j duhovnikov i vernikov i vsi ti vničo žgeči ogenj, keliko Ijikli j naj sveti, »den od ovoga svetejši spomorila krugla v tom svetov- bodo, — moramo po njegovo iu nom boji! Isti na na milijone j zgledi mi tfidi živeti le za Mater-b- bili ti — a 1» bi se potolažila j cerkev. Molimo, delajmo, trpimo, moja duša, ar na stornilijone so j živimo, jočimo, radfijrivo se, pri-tisti blodni ubogi grešniki, ki ne- j hajafmo k svetomi prečiščavanji, tnajo več l\ristuša . . . O pa ke-•liki ste ga prle o bi mali v gorečo] ljtibeznosti . - .! PSstiila se širi na prle cvetočem poli Mater-cerkve... Prišo tisfi žalosten čas, šte roga je Kristuš s po bitim srcom naznano: „Sin čiov.eči če pride, misliš, da najde ver& na zemlji? (Luk. XVIII. 8.) Nas te milijonske nesreče ne bi genole, bodimo trezni, zatajujmo se v rnenjšoj ali vekšoj meri,.veselimo se siromaštvi, delimo svoje bogastvo vse za to, vse v te namen, naj se razširi, potrdi iedino zve-, ličajoča Maticerkev po vsem sveti, v vsakoj jedinoj duši z krepkim duhom Kristošovim, naj Kristuš vo ne merje v svojih namestnikah, v duhovnika*, mri teh vsigdar da se borimo, da vse pretrpimo [ več bo i vsikdar svetejši naj bodo. za zmago Maierecerkve ? Če srce nosimo v prsih t ne kamna, bomo ljubili Matercerkev, s« bomo za njo daruvali kak da se ožive vera, vtipanje, ljubezen v dušah njene nesrečne dece. Z djaniom ljubimo Mcerkev. Ljubimo Matercerkev, dužni smo io. Kristuš nam zapovedava: Kak pa dosegnemo vse to? a) Molimo i se zatajujmo. Kak doprinesemo to dužno ljubezen ? Poslušajmo Jezusove objjube: ,, Prosite — 'i dobi1*'* (Mat. Vil. 7.) Molimo dosta za Matercerkev. Zberimo si kafc&o pobožnost, štero opravimo če le mogoče vsaki den, ali konči vsa- ,. Ljubite se med se tov" (Jan. XIII. * ki tjeden za Matercerkev. Ne pa boj. Hiža za hišo v se je po- J 34.) Ljubimo Matercerkev, ali tak, ! pozabimo pa Kristu^ovih reči, ka • drla, st&denci so zasuti, drevje j kak on veli „Kl Materecerkve ne \ se hudi duh ne da odegnat'1 samo posekano okoli njih, IjOdem pa posluša, naj ti bo kak nevernih i 1 z molitvov, nego potrebno je tudi mesto zadovoljnega smeha \ očitni grešnik" (Mat. XVIII. 17.) i zataitivanje: ,/Po ' pokolenje se z miru srdovje, nemir, i suze ze- \ Bogajmo io, 7'držimo verno vse, i ničesom ne da izgnati kak z mo-vajo z obraza. Žalostna | kaj žele od nas. — Ljubimo j litrnv i postom (Marko IX. 28.) sprememba, kak dreselni prizor, j Matercerkev-, j i na tisti način, kak : Prikapčirno zato k svojoj molitvi Pa to so bili samo človeči do- j veli sv. DiVh i5og po sv. Jakobi! vsikdar kakše zatajfivanj«. Jaz movi, šteri so prejšli, samo iz apostol : ,.!\ak je telo brez duše [ vam tisto molitev i tisto zatajiš-blata, iz zemlje narejene reči, pa i mrtvo, tak je. tudi vera brez ! vanje priporačam, kak sem vam vendar tak britko žalujemo po del mrtva" '(Jak. 11. 26.) V \ priporačao pred letami v tojra njih — Kjistušove hiše, naše deli, v djanji pokažimo svojo i ju— listi, gda ešče nišče z med nas duše so pa zidane z njegove! bežen do Matercerkve, samo ta ne znao, kakši boji prido na bože krvi, so zrastle žnjegoVoga ljubezen je k zveličanji. — Lju- Matercerkev, priporačam Vam prebitoga srca, so se zrodile pod j bimo Matercerkev, ,ali v tistih; naime: častite Dev. Marije i sv. križom na krili kraljice debe i j istinskih, pravičnih delah, štere j Jožefa sedmere radosti, za zata-zemlje, Prečiste i Prežalostne zahteva po sv. Janoši apostoli j jfivanie pa trezno življenje, da bi Matere Bože, BI. D. Marije. —- j dober Bog: „J\e ljubimo z rečfov, j se krmina (trobina) odpravila, bi Tak je. — Pa te rvajdragše hiže niti z jezikom, nego v djanji i pra- i žganice zvttn kak vrastvo ne bi so podrete, vere nema jo milijoni, \ viti:1 (i. Jan. IU. 18.) Pa ščemp z- i pili, bi samo malo piti, če ne-— pa ti boži zaklenjeni ogradi nati, kaj je to djanje, kaj je ta ! moremo opojnih pijač celo za-so posekani, drevje ne. žene, sada pravica, štero dati moramo za i pustiti, da se ne opijanimo, da ne, rodi, — vapanja, ljubezni Matercerkev? To delo je Kristusov j deci ne bomo davali takših pijač, ne r milijonah. Sunce Ijttbezni ■! žitek i ta pravica je njegovo pos- i niti njim ne dovolimo kajenja i ne sija v njih! — Bože kraljestvo j lanstvo. K^k je njegov celi žitek v razvalinah leži pred nogami peklenskoga vladara! Moj Bog, kak močno bi se potolažila moja diiša, če bi samo teliko duš bilo brez ljubezni pretekeo samo za Matercerkev, da z IjObezni do Marije ne bomo plesali, To zatajil vanje, čislo sed- ar se je samo zato rodno, zato ;. mere radosti po nedelaj i dvoje živo, zato trpo, zato .se veselio, | sv. obhajilo je na stotine diiš da-zato suze točo, za to vinro, : } naj! riivalo več let za Matercerkev v vere, -brez vtipanjA, brez j nastane Maticerkev i naj ta veiika, | našem Prekmurii. Srčna hvala nt, brez Boga,- keliko ladji bogata bo,to' fe jraj ma dosta'; tem junašfeimdOsarti z. za te požrl- 3 ..MARIJIN UST" S. september vovalnost. Tem mamo zahvaliti da smo zlehka premagali boljševizem v našem kraji, — jezero-krat hujši bi bio brez njihovih molitev i zatajevanj 1 Srčna hvala njim. — Ki srce, naj si je raztegne, naj začne kakšo po-božnost opravljati za Matercerkev, naj se zataii par nepotrebnih stopajo v ža njo, za štero je Kr|s-tuš, večni Bog napravo vse sto-paje svojega življenja. Ta pot se nam bo zdela trajava,- a ne je, rožnata je! Tolika mira., blagoslova, čistosti, potrpljivosti nikde ne raste, kak ravno na toj i te-1'iko plače nas ne čaka na ni ednoj kak na konci te. Znate zakaj! Za Matercerkev moliti i se .zatajiti pomeni moliti i se zatajiti za samoga Knstuša, ki ie njena glava i za vse milijone krščeni-kov, ki so njene kotrige. Pri Kristusi naravnost smo v sltlžbi, kda živemo za Matercerkev i telikokraf ,se nam povekša plača, keliko duš je v »jej bilo, kda smo živeti. Kak "nablehci si za-slOžimo milijonsko plačo to pot. Pa to ne sladko bito? b) Bogajmo Matercerkev. Drugo potrebno delo za zmago Materecerkvi je, da jo begamo. Jezus je pravo apostoloma.: ,Janoije za svoje oviice misijon". Tak veli 1349. Can. §. 1. Naj-menje vsako deseto leto mora "biti v vsakoj fari sveti misijon. Piivanoš se je duzen za to poskrbeti. Strašen račun de davao Bogi, če je za nemara to svoj® 4 .MARIJIN LIST S. september 1920. dužnost. To ie .ne z in is f o kakši kaplan, ali katši barat, Sveti Duh Bog je odredo po Materi-cerkvi. Ne pozabimo pa, da so 2 . misiionom združeni tudi veliki StroškiPotiivanje predgarov, spovednikom', njihova hrana. To vse dosia košta i plivaooš čeravno bi iz srca rad meo misijon, da njemi fara samo teliko nosi, da komaj on. shaja po siromaškom, farniki so pa trdoga srca ali pa sirote, misijon mora pri vnogih farah izostati. Jedina pomoč za zdr-žanje te Velike zapovedi Materecerkvi je misijonska fundacija. Cela naša krajina, celo : Prekmurje naj napravi edno fundacijo, iz štere fundacije interesov bi se otroški misijonski povrnoli. Tak bi brez .vseh' težav dobile vse naše fare sv. misijon i bi jse posvetile, prišia bi zadovoljnost, ar bi Kristus prišo vsem farnikoin v očiščeno srce, ki je »krap mirii«. Olejšana, da celo odpravljena bi bila velika skrb misijona tak za gospode duhovnike- kak za far-nike po misiionskoj fundacije' ar bi ta vse v red postavile., vse ■ izdatke pokrila, za vse potrebne se poskrbela. Se zna, da bi fundacija velika mogla biti. Jaz jo računam na 250 jezero koron. 2.5 jezero koron- so ic dobre duše nabrale i v Celje poslale \> te dober namen, 225 jezero koron, še moremo. V štirah letah se to na iehci zgodi. Ne pride več na vsako dušo katoličanskd v Prek-murji kak 80 filerov pa leto. To dačo če plačamo za rešenje duš, mamo velikansko fundacijo, štera nam za vse čase zagotovi blažene sadove zlatoga misijona. [\i čuti v sebi gorečnost i ljubezen do Materecerkvi, naj njoj ide na pomoč z svojimi d ari. naj daruje na „prekmurski misijon". Misijon Maticerkev žele i zapovedava, nišče nema zato juša protigučati, ie cerkveni ali svečki človek. Dam svoje peneze kama ščem, jaz sem njim gospod. V Celje, ggspodom misijonarom se pošljejo ti penezi, oni oskrbljavajo fundacijo. Naj' pa ne bi poštnina požrla dosta darov, so oni dali napraviti položnice, (čeke) na šterih vsaki le h ko pošlje kda de mogoče svoj dar v te lepi namen. Na teh položnicah ali čekah ki pošlje svoj dar, ne plača niti tilera poštnine. Pošta brezplačno vzeme gor peneze. Te položnice dobite pri uredništvi Marijinoga Lista v Črensovcih brezplačno, tu se zglasite za nje. Vsaki jih iehko več naroči i pošlje na njih kda i kelko šče. Sirota svoje fi-lere tak iehko pošlje po njih, kak bogateč svoje stotnjeke v štirah letah od 1921— do' 1925. Ka ščemo ? Sv. Gregor pravi, ka je Ma-; ticerkev gorica. Trsje v njej so I naše duše. — !>čemo ka bi prazne ! bile': Gospodove gorice? bčerno ka bi je viničarje " (vancarje) — ; duhovniki so ti — ne oskrbija-v.ali? — C tak, te li iščimo veselice, pijmo to drago vino brez mere, povijajmo svoje grešno -razpadajoče lelo v svifo \ c!ra-goče, te se Li ogibljimo cerkve i njenih navukov, te ne molimo za njo, nje zat:ijii^io se za njeno hiaž: nago, nego gučimo m ' J- -e i smejmo se pred : r. ru, ne dajmo svojih Di'ri> iior./Pržavžnie krščanskih lit, jz .dih misijonov, te li pož*' vr g^avo, pomije slabih H& v,!' f* '^ovra?. r. i h listov — ne pri. I ; z toga drtigo kak dvoja svetlost v Jasne: svetlost .'ve/e pri našoj deci nam pa večna svetlost. Drobiž. Kak napreduje katoličanstvo v Ameriki. Lani so vzeli v navado v Ameriki, ka vsako k to skupno pristopijo k sv. termi tisti, ki so se v tom leti povrnoli i/, razn.h krivih ver v katoličansko pravo vero v. ednoj piiipekiji (škofiji). I zdaj; gledajmo veselo število. V piišpeiriji Boston, v ednoj pušpekiji-je letos više, .jezero takšiii fertnaneov bilu. To je, samo v ednoj pušpekijt §e je letos više jezero ' ljudi povrnolo v krilo jedino zveli-čajoče Materecerkvi. Pa vsi k termi niti neso mogli priti. Keliko se jih je pa še po drugih pušpekijah. Boža milost če ne najde odprta srca prinas doma med Slovenci, poišče srca drugih narodov. Ne bojnra se zato, neso zaman naša molitve. V cerkev sv Drfižine, na štera smo v CeSji napraviti fundacijo, kak smo v zadnjem M. Listi objavili, prido tiidi oltarje. Na dva oltara smo poslali fundacijo zdaj zadnje dni augusta. Poslali smo pa dar zadruge, šteroga smo v zadnjem M. Listi objavili v te namen. Vsaki je dobo 1000 to je jezen^ koron. Prvi de posrečen na čast sv. Števani 1 krai,i. šteri je z nagimi, slovenskimi očaki apostol bio svojemi madjarskorai narodi i z svojov sve-tostjov naše očake tiidi putrdjavao v pravoj veri, na tom oltar i ta stale tiidi veiikivi podobi sv. Terezije i sv. Frančiška (Ferenca) assiškoga, oče tretjerednikov. Drugi ohar de posve? čeri na čast našima slovenskima apostoloma, . sv.„ Cirili i Metodi, po ste-rima srno spoznali pravo vero, Jjub-Ijenoga Jezusa i sladko nebeško mater, Devico Marijo. Na te oitar prideta ešče veiikivi podobi sv. Mihaia nadangela, čuvara Materecerkvi i našega predragega Angela Čuvara. Koga srce viečč, naj povtkšava to fundacijo z svojimi d ari. Podpore na M, List so dali v koronah: z Gradišča: Ratnik Ana 4, Kos Josref i, Hoivat Marija 2; Smej Bara, M. Polana, 5; z Lukačavec: Kočar Jan oš. 9, Kočar Kafa 9, Kunčič Jožef, V*SSfiki breg, 4, Hozjan Ivana dovica, O. Bistrica, 2. vlč. g. Kii-har Jan oš plob. z Preioga 400 koron. Miseo. Najlepša, naivekša in najbole dišeča roža v ogračeki ie šcipek;. za njim najlepša, najvfšisa i najbole cfišeča le lelija. t— Naša iubezen do Boga, je najlepša in najvekša iakost; zatem na prvom mesti stoji deviška čistoča, kakti najlepša in najraheiša iakost, šte-ra je Ifibeznt do Boga najlepši izraz, bčipek viher strosi, ali redko niemi petere vejko; leliji i a ko tiidi ne'škodi, ali če njoj škodi, te io na sredi prek potere. Lelija v višino tere, v čisti zrak. nigdar se ne vlači po zeinli. Cisto srce se ogifjle božnogfi društva, hrbet obrne sveti, vsako želo i miseo proti nebi ravna. Lelijo žive samo voda i čisti sunčni. trak; na bož-nom zraki povehne. v močvari zagiiili. Naše srce je samo do tečas čisto in nedužno, dokeč Se skrblivo ogiblemo hude tovarišije ali grešne r.abave. Lelije farba je bela. Z lica nedužnoga človeka z edne strani mer, i driige pa radost in blaženost siia. Marijin. Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.