DR. PAVLE BLAZNIK O PRESELITVI LOŠKIH PODLOŽNIKOV Škofjeloško ozemlje je glede kolonizacijske zgodovine izredno zanimivo, saj se je na razmeroma majhni površini od srednjega veka sem naseljevalo prebivalstvo z najrazličnejših koncev in krajev. Kot sem v svoji knjigi »Skof- ja Loka in loško gospostvo« podrobneje opisal, je mimo domačega loškega in okoliškega prirastka poselilo velik del vzhodnega poljanskega hribovja slo vensko koroško prebivalstvo, po Sorskem polju so se zelo zgodaj naselili ba varski prišleki, po Selški dolini pa je v območju Ratitovca zrastel niz naselij s središčem v Sorici, kamor so se usmerjali kolonisti s Tirolske. Skratka — loško ozemlje je stoletja vabilo prišleke z najrazličnejših strani. Manj pa je znano drugo dejstvo, da je namreč prišlo v stoletjih tudi do viška loškega prebivalstva. Pri tem ne mislim na najnovejši čas, ko smo priče prelivanju prebivalstva na loško ozemlje in istočasno zapuščanju rodnega tla. Mislim marveč na pojav, ki ga srečamo v prvi polovici 18. stoletja, ko je bilo loško ozemlje že poseljeno v taki meri, da je dajalo koloniste na tla zunaj sloven skega območja. Pred seboj imam drobno, a izredno zanimivo razpravo, ki jo je napisal malo pred izbruhom zadnje vojne dr. Nikola Majnarič, Jedno rovtarsko na- rječje u Gorskovn Kotam (Južnoslovenski filolog, knj. XVII, Beograd 1938— 77 1939, str. 135—149). Razprava je pisana filološko. V njej podaja avtor izsledke podrobnega študija narečja svojega rodnega Kotarja in prihaja do izredno za nimivega zaključka, ki bo prav gotovo zanimal tudi bralce Loških razgledov. V študiji obravnava avtor do podrobnosti dialekt svojega rojstnega mesta Ravne Gore. Gornji del naselja sestavljajo tri enote — Stari Varoš, Vrh in Sušica, v spodnjem delu sta pa Novi Varoš in Kosa. Študij naselitvene zgo dovine je dognal zanimive zaključke. Vse do začetka 16. stoletja je tod pre bival čisti hrvaški živelj s čakovskim dialektom. V prvih stoletjih novega veka so sem pribežali pred Turki Srbi iz Bosne. Tretja naselitvena etapa pa je pripeljala na to ozemlje Slovence in to v zvezi z gradnjo komercialne ceste, ki jo je dal graditi Karel VI. in je vezala Karlovec z Reko (1726). Dotok slo venskih kolonistov je bil tako številen, da so se njihovi potomci — še danes imenovani Kranjci — obdržali do najnovejšega časa in to v taki meri, da so še tik pred zadnjo vojno v zgornjem delu povsem prevladovali. S podrobno analizo dialekta je prišel avtor do zaključka, da potekajo ti slovenski kolonisti iz Gorenjske, in sicer z območja v okolici Cerknega, Idrije s Črnim vrhom in Poljanske doline. V razpravi, v kateri se močno naslanja na Ramovševe narečne izsledke,1 priteguje avtor tudi priimke ravnogorskega prebivalstva, ki jih je črpal iz matičnih knjig. Ta vir je vsekakor mlajšega datuma; nastal je nekaj desetletij po obravnavani preselitvi, saj je bil naj starejši vpisani meščan rojen leta 1743. V najstarejših matičnih knjigah je avtor naletel na 104 primerke; med temi je 48 takih, ki kažejo na slovenski izvor ondotnega prebivalstva. Te priimke srečamo v krajih, kamor so peljali avtorja jezikovni pojavi današnjega starovaroškega ravnogorskega narečja, tj. na ozemlje rovtarskega dialekta na Gorenjskem. Od naštetih 48 priimkov je bilo v Ravni Gori še tik pred vojno ohranjenih 36. Zanimiva razprava me je spodbudila, da skušam v članku dognati, kakšen delež je pri tej kolonizaciji odpadel na ozemlje nekdanjega loškega gospostva in kateri predeli loškega teritorija so bili pri tem pojavu najbolj aktivni. Razpravo, ki zajema razdobje od 1501 do 1754, sem napisal predvsem na pod lagi rektifikacijskih dominikalnih aktov2 in tabel davčnih napovedi iz 1754.'' To gradivo je izredno dragoceno, saj je nastalo komaj nekaj desetletij po ob ravnavani preselitvi, v davčnih napovedih posebej pa najdemo tudi podrobne sezname gostačev po posameznih naseljih. K obravnavi sem pa pritegnil tudi loške urbarje vse od 1501 dalje,4 torej iz dobe, ko so nastajali priimki in je torej možno do neke mere na teh urbarialnih osnovah zasledovati gibanje domačega prebivalstva in to tem bolj, ker so ohranjeni zelo številni loški urbarji, ki zajemajo domala celotno ozemlje Poljanske in Selške doline, saj je bila freisinška posest v obeh dolinah vse do konca fevdalizma skoraj nenačeta. Od 48 priimkov, ki jih Majnarič postavlja na slovenska tla, je le 14 takih, ki jih v omenjenih virih ne srečama (Božič, Car/v/, Erbič, Grebene /Krepenc/, Ješevnik, Mašon, Poje, Polak, Poljančič, Použ /Puž/, Repinc, Skok, Svetličič, Zelenak).5 Preostalih 34 priimkov je moč razdeliti v nekaj skupin. 1. Enajst priimkov je takih, na katere naletimo vi omenjenih virih precej mimogrede; med temi priimki so štirje, ki jih srečamo osamljeno le v enem primeru1' (Brenc, r. v žirovski župi 1637; Brus, gr. — cerkveni podložnik v Zireh 1563—1569; Klobučar, 1/2 gr. na Kovskem vrhu 1501; Podgornik, tka lec — g. v Žireh 1754). Le dvakrat se pojavita v naših virih priimka Grbec (r. 1626, 1637—1679 v žirovski župi) in Velikonja (k. 1630—1714 in r. 1642 v 78 poljanski župi). Po trikrat najdemo priimek Troha (gr. v Ledinah 1604—1636, k. oziroma r. v žirovski župi 1588—1604 in 1604—1688) in Vic, Vec (gr. v Pev- nu 1560—1625 in Moškrinu 1604 ter k. v gadmarski župi 1625). Petkrat nale timo na ime Brelih, Frelih ipd. (posestnik v Bodovljah 1501, gr. v Sorici 1501, gr. v Leskovici 1709—1714, pa dva r. v osliški župi 1679—1714 oziroma 1709— 1714); prav tolikokrat nastopa tudi priimek Štucin (naselnik v Davči 1560— 1569, r. v osliški župi 1564, r. v soriški župi 1664—1714 in 1754, pa k. v godeški župi 1679). Šestkrat pa srečamo priimek Janez, Janežič (gr. v Lajšah na Po ljanskem 1560—1578, gr. na Gabrški gori in v Sopotnici 1560—1568 ter 1560— 1577, r. v žirovski župi 1578—1630 in k. v poljanski župi 1604—1625). — Pri vseh teh enajstih primerih sega torej omemba le enkrat v sredo 18. stoletja. Dokaj jasno je torej, da tako osamljeno pojavljanje omenjenih priimkov ne daje trdne opore, glede katere bi mogli sklepati, da potekajo nosilci teh pri imkov z loškega ozemlja. 2. V naslednjo skupino uvrščam priimke, ki jih v pritegnjenih virih sre čamo le v Poljanski dolini. Med temi se pojavlja dokaj osamljeno ime Grego rčič, Gregorač, Gregorič. Na najstarejši zapis naletimo na Mrzlem vrhu v osli ški župi, kjer se omenja rovtar v letih 1568—1714. Sicer pa je bil ta priimek razširjen v žirovski župi in to zlasti v Breznici, kjer srečamo kar tri grun- tarje s tem priimkom v letih 1610—1688, 1679—1688 in 1679—1714. V ostalem gre pa samo za rovtarje, in sicer v Ledinici (1659—1714) pa podrobneje rov- tarske posesti po žirovski župi (1630—1714, 1636—1714, 1679—1714, 1709—1714, 1754). V to vrsto spada tudi priimek Liker, kakor se pišejo mimo kajžarja (1625 —1636) pa rovtarja (1659—1679) v žirovskih Rupah in polgruntarja v Javor- jevem dolu pri Sovodnju (1754) zlasti posamezni rovtarji v žirovski župi za čenši od 1564 dalje (1564—1569, 1577—1604, 1625—1714, 1630, 1636—1659, 1709 —1714). Zunaj žirovske župe naletimo na Likerja povsem osamljeno v hota- veljski (k. 1630—1688), osliški (k. 1636—1644) in javorski župi (k. 1754). Med poljanskimi rovtarji je bilo močno razširjeno tudi ime Bajt (Weit). Omembe iz 16. in 17. stol. so omejene izključno na župi Oslica in Ziri, kjer je šlo v bistvu za rovtarski živelj. V osliški župi potekajo iz 16. stol. trije rovtarji (1568—1582, 1568—1604, 1582), drugih pet rovtarjev srečamo v 17. stol. (1604—1714, 1636—1714, 1636—1714 /dvakrat/, 1644—1659, 1679—1688), v enem primeru gre za kajžarja (1604—1688); v žirovski župi naletimo na rovtarje s tem priimkom šele v 17. stol. (1630—1679, 1642—1679, 1659—1714, 1679—1714 /trikrat/, 1688—1714, 1709—1714). Po podatkih iz 1754 je bila mimo gostača v Žireh vrsta posestnikov s tem priimkom v območju Javorjevega Dola (pet 1/2 gr. in trije r.), v osliških Hobovšah pa srečamo tedaj tudi gruntarja Bajta. Zunaj obravnavanega ozemlja naletimo na gostača Bajta povsem osamljeno le v Studorju pri Hotavljah. Samo na poljansko ozemlje je bil omejen tudi priimek Vidmar. V dveh primerih naletimo v urbarjih na to ime že leta 1501 (gr. v Gorenji vasi in za Prevalom pri Javorjah). V 16. stol. se srečamo s tem priimkom še pri grun- tarjih v Poljanah (1560—1577), na Dolenjih Brdih (1563), na Gorenji Dobravi (1568) in v Suši (1568—1577), pa v Cetani Ravni (1560—1582). Med kajžarskim življem naletimo le na tri Vidmarje, in sicer v poljanski (1560—1569, 1630— 1679) in hotaveljski (1560—1604) župi. Vira iz 1754 tega priimka ne omenjata. 79 Bolj je bilo po Poljanskem razširjeno ime Bezjak, Bizjak (Wesiakh ipd.). 2e 1501 srečamo v urbarju gruntarja s tem priimkom v kraju »Jesaulach« (verjetno pri Gorenjih Ravneh) v poljanski župi in kar dva gruntarja v ho- taveljskih Lajšah; pri enem zadnjih dveh se je ta priimek držal vse do 1688. Sicer je bilo to ime najpogostejše v hotaveljski župi. V samih Lajšah se omenja s tem priimkom v letih 1588—1636 še tretji gruntar; podobno srečamo v Krnicah v 17. stol. kar štiri gruntarje s tem primikom (1610—1688, 1641— 1714, 1641—1679, 1679), v Leskovici pa enega (1610—1630). Sicer omenjajo ur barji po hotaveljski župi s tem priimkom še celo vrsto kajžarjev (1659—1679, 1659—1714, 1679—1688, 1679—1714, 1688) in rovtarjev (1630—1659, 1709—1714 /trikrat/). Za hotaveljskim jedrom je zaostajalo tisto v poljanski župi, kjer omenjajo urbarji v 16. stol. kajžarja v Volči (1560—1604) in v Stržinah (1568 —1625), pa dva kajžarja brez podrobnejše lokalizacije (1659—1679, 1679—1688), in enega rovtarja (1709—1714). Isti priimek srečamo še v osliški župi (k. 1688 —1714 in r. 1630—1688, 1679—1688; enega od zadnjih dveh omenja vir iz 1754 kot 1/2 gr.). Le osamljeno najdemo ta priimek v Hlevnem Vrhu (k. 1659—1714) in v javorski župi (r. 1709—1714). 3. V tretjo skupino razporejam priimke, ki so upoštevajoč naš kriterij, sicer v bistvu omejeni na Poljansko dolino, a jih le izjemoma srečamo tudi tu pa tam po Loškem. Kar precej je bilo razširjeno po Poljanski dolini ime Vončina. Leta 1501 ga najdemo le pri gruntu v Čabračah v hotaveljski župi, kjer se je priimek obdržal v vseh virih vse do 1754. Priimek je bil pa kaj pogost tudi pri drugih gruntih v tej župi. Grunta na Srednjem Brdu se je držal priimek od 1577 do 1754, na drugem gruntu v tem. naselju srečamo po sestnika z istim priimkom v letih 1641—1688. Sicer pa se omenja ta priimek še pri gruntu Izgorc (1560—1714), pri gruntih v Robidnici (1569), Leskovici (1579), v Debeneh (1604—1642) pa na Hotavljah pri Presercu (1625—1679 in 1679—1714). Tudi pri kajžarskem življu v hotaveljski župi ta priimek ni bil izjemen. Tako srečamo kajžarja Vončino v Volaki 1581 in v Suši 1588, po drobneje nelokalizirane kajžarje pa 1560, 1579, 1604—1714, 1625—1642, 1679— 1714, 1754 (dvakrat). V mejah te župe naletimo v letih 1659—1679 tudi na rovtarja, v Čabračah pa 1754 na gostača Vončino. Tudi v sosednji žirovski župi ta priimek ni bil neznan; v Ledinah se omenja gruntar (1679—1714), v župi pa nelokalizirani kajžarji od 16. stol. dalje (1560, 1560—1625, 1577, 1578—1659, 1659—1688) in rovtar 1679—1714; le osamljeno naletimo na Vončino v osliški (k. 1588—1604) in poljanski (k. 1570—1610, r. 1569) župi. — Prav izjemno se srečamo s tem priimkom v Selški dolini in to v Dolenji vasi, kjer omenjajo urbarji gruntarja Vončino v letih 1604—1664. Priimek Šinkovec je bil v glavnem omejen na območje žirovske župe, kjer naletimo v 16. stol. na tri gruntarje s tem priimkom. Kazno je, da izhajajo poljanski Šinkovci iz Goropek, kjer srečamo med štirimi ondotnimi gruntarji v 16. stol. dva Šinkovca (1501—1659, 1560—1659); sicer pa najdemo gruntarja s tem priimkom še v Ledinici (1560—1754) in v Gorenji Ledini (1643—1679); že od 16. stol. dalje je bil priimek v žirovski župi razširjen pri kajžarjih (1564—1588, 1568—1604, 1582—1604) kot pri rovtarjih (Račeva 1577; podrob neje nelokalizirani: 1577—1582, 1585, 1630—1659 /trikrat/, 1642—1659, 1709— 1714). Zunaj žirovske župe srečamo ta priimek v urbarjih le osamljeno v ho taveljski župi (k. 1568—1577). Do srede 18. stol. je razširjenost tega priimka 80 močno upadla; na žirovskih tleh moremo 1754 ugotoviti mimo polgruntarja na Dobračevi le še rovtarja, pač pa naletimo na gostače tako v Hlevišah (krojač) in v Cabračah (tkalec) ter na Selškem v območju Jarčjega Brda oziroma Mlak (tkalec). Priimek Kenda sodi med imena, ki so značilna za davško v 16. in 17. sto letju s tolminske strani kolonizirano ozemlje. Vse do druge polovice 17. stol. moremo ugotoviti na loških tleh ta priimek edino v prostrani Davči (1560— 1568, 1630—1714, 1634, 1639), kjer se sicer srečamo s tem imenom še 1682 in 1684 ter 1754 (dvakrat). V kasnejših letih je bil ta priimek omejen tako rekoč izključno na Poljansko dolino. V mejah žirovske župe naletimo na gruntarja v Logu (1709—1754), pa dva ne pobliže lokalizirana rovtarja (1688—1714, 1709 —1714); v mejah hotaveljske župe ugotavljamo ta priimek pri gruntarju v Krnicah (1688—1754) in pri nelokaliziranem kajžarju (1709—1714) in pri gostji v Lajšah (1754). Sicer se pojavi priimek še v Javorjah 1754 (gostač-zidar). Izjemno je zašel priimek na selško stran, kjer se omenja 1754 v območju Podblice gostač Kenda. Priimek Belec (Welitz ipd.) je sicer značilen za vrhniško območje, je bil pa razširjen tudi v loških mejah in to predvsem na Poljanskem. Priimek Be lec srečamo v loških urbarjih prvič že 1501, in sicer v Javorjah, kjer sta se tako pisala dva gruntarja. Drugo območje predstavlja poljanska župa, kjer se omenja s tem priimkom v Lajšah gruntar (1560—1714) pa kajžarji (1560— 1625, 1625—1636 /dvakrat/), in hotaveljska upravna enota (gr. 1560 v Cabračah, k. v. Hobovšah 1569—1604 in nelokaliziran r. 1630—1714). Na priimek pa na letimo tudi v žirovski župi (k. v Javorjevem Dolu 1688—1714 in. dva nelokali- zirana r.: 1642 in 1709—1714). V osliški župi se pojavi ta priimek pri dveh gostačih 1754. — Povsem osamljen je pa primer, da moremo ugotoviti ta pri imek na Selškem, in sicer v Dražgošah na Pečeh (gr. 1560). Izrazito kajžarski oziroma rovtarski priimek je Novinc (Novinic, Neuinz ipd.), ki ga srečujemo od 1560 dalje in to spočetka samo na osliškem ozemlju (r.: Lanišče 1560—1610; nelokalizirani r.: 1560—1577, 1560—1610 /dvakrat/, 1577—1679, 1610—1644, 1625). Sicer je bil priimek doma na Poljanskem tudi na hotaveljskih tleh (k. v Leskovici 1679—1714, r. v Kopačnici 1709—1714 in prav tam k. 1754). — Na selški strani je moč ugotoviti ta priimek v stirpniški /k. 1630—1639, 1664/) pa povsem osamljeno v selški župi (gr. 1754); le v enem primeru srečamo ta priimek tudi na loških ravninskih tleh (k. v gadmarski župi 1754). Po Poljanski dolini in na Sorskem polju je bilo zgodaj razširjeno ime Erjavec (Rajabic ipd.). V brojski župi najdemo priimek že 1501 kar v dveh naseljih: v Gabrku (gr.) in pri Sv. Lovrencu (gr. 1501—1679). Sicer se je pa priimek najbolj držal poljanske župe; na Dolenjih Brdih srečamo že v 16. stol. kar dva gruntarja s tem imenom (1560—1659, 1564), v 17. stol. tudi gruntarja v Dolenjih Ravneh (1659—1679), v župi pa podrobneje nelokalizirane kajžarje (1625—1714, 1680—1714, 1709—1714) in dva rovtarja (1630—1679, 1679—1714), enako 1754 (k. in r.). Sicer najdemo ta priimek še na tleh javorske župe (Volča k. 1604—1714, pa 1754 nelokaliziran k. in g. v območju Javorij—Gorenje Žetine) ter v dveh primerih v hotaveljski župi (r. 1679—1705 in k. 1754). — Na Sorskem polju naletimo 1501 kar na dva gruntarja s tem imenom v Bitnju ter na gruntarja na Godešču (1501—1636). Sicer se srečamo s tem priimkom 6 Loški razgledi 81 še pri kajžarjih v Stražišču (1568, 1577—1610) ter pri enem gostaču v gadmar- ski župi. 4. V posebno skupino uvrščam priimke, ki jih najdemo v obeh dolinah pa tudi na Sorskem polju, ki pa vendar ne nastopajo izredno pogosto. — Na priimek Leban, Leben naletimo na Poljanskem največkrat v brojski župi, ven dar razmeroma pozno in izključno v Breznici (gr. 1679—1714, 1709—1714, 1754 ter gostja 1754). Sicer pa se srečamo s> tem priimkom le v Kopačnici (r. 1630, g. tkalec 1754) in v žirovski župi (r. 1630—1659). Bolj pogost je bil ta priimek na selški strani in to predvsem v selški župi; tod se omenjata že 1501 kar dva gruntarja (Selca in Sp. Golica), sicer pa na tleh župe dva kajžarja v letih 1560 in 1604—1625. Ta priimek se pojavlja še v stirpniški župi in to v Šev- ljah pri gruntarju 1630—1754 ter gostji 1754 pa na Bukovici (gr. 1754) in pri nelokaliziranem kajžarju v mejah župe (1709—1714), prav tako pa tudi v strmiški upravni enoti v Pozirnu (gr. 1560—1714, k. 1656 in 1754). Priimek pa tudi na Sorskem polju ni bil neznan, vendar naletimo nanj dokaj pozno (gr. v Prašah 1709—1714 in g. v Stražišču 1754). Tudi priimek Rotar, Ravter, Ruter ipd. je bil znan po loškem gospostvu. Na poljanski strani se srečamo s priimkom le sporadično kar v petih župah. V osliški župi najdemo priimek pri rovtarju v Lanišču (1560—1582), v hota- veljski pri kajžarjih v Suši (1582—1604), v poljanski pri gruntarju v Jazbinah (1560—1604) pa pri dveh kajžarjih v njenem območju (1659, 1679—1714), v brojski župi v Bodovljah (gr. 1604—1625) in v koroški pri rovtarju (1709— 1714). Bolj je bil priimek razširjen na selški strani, zlasti v selški župi. Prvega gruntarja srečamo v Topolah (1560—1754), kar dva gruntarja s tem priimkom sta živela v Dobroslici (1660—1754, 1674—1714), eden pa na Cešnjici (1684); v mejah selške župe je bil priimek razširjen tudi pri kajžarjih (1577'—1625, 1604, 1625—1680, 1674, 1714), 1660 je omenjen tudi rovtar Rotar. Tudi v so sednji rudenski župi priimek ni bil neznan (gr. v Dražgošah pri Cerkvi 1754, pa nelokalizirani kajžarji (1588, 1604—1625, 1754 /dva primera/) in rovtar (1651—1684). Gruntarja s tem priimkom srečamo na Javorniku v strmiški župi (1664—1754), pa na Mlaki nad Lušo v stirpniški župi (1560—1630), priimek se pa sporadično pojavlja tako v poljšiški (k. 1625) pa v gadmarski (k. 1625— 1642) in bitenjski župi pri Sv. Duhu (k. 1604). V to kategorijo se uvršča tudi priimek Žagar (Sager, Segar ipd.). Na po ljanski strani je priimek dokaj osamljen: gruntar v Lomeh v javorski župi (1501), pa na tleh poljanske župe gruntar v Poljanah (1625—1679) in v Sestran- ski vasi (1636—1679) in rovtar v žirovski župi (1659—1679). Drugače na selški strani. Priimek je bil tipičen pri gruntarjih na Praprotnem v stirpniški župi, saj so se med šestimi ondotnimi gruntarji kar štirje pisali Žagar (1501—1630, 1501—1630, 1560—1577, 1582—1714). V isti župi srečamo Žagarja tudi na Bu kovici (gr. 1604—1714) pa dva ne natančno lokalizirana kajžarja (1577—1610, 1630—1686); mimo teh najdemo Žagarje še pri kajžarjih v rudenski (1560, 1630) in strmiški župi (1581, 1630) in pri rovtarju v selški župi (1637—1714). Tudi na Sorskem polju in njegovem obrobju priimek ni bil neznan. Na gad- marskih tleh se srečujemo s tem priimkom na Trnju (gr. 1656—1679) pa v Binklju (gr. 1672—1714) in pri nelokaliziranem kajžarju (1685); v sosednji Stari Loki se omenja gruntar 1625—1637, na tleh godeške župe pa so bili na seljeni Žagarji na gruntih v Prašah (1709—1714), v Lipici (1688—1714) in v 82 Gorenji vasi (1656—1754). Že v 16. stoletju pa naletimo na ta priimek pri posestniku travnika na Sorskem polju (1563—1570). Se bolj kot priimek Žagar je ime Šmid tipično za Selško dolino. Na po ljanski strani se srečamo s tem priimkom izključno na žirovskem območju, in sicer samo v dveh primerih: kajžar v žirovski župi (1501) in kajžar v Zireh (1560—1679). Na loškem ravninskem ozemlju ni bilo nič drugače. Na Šmida naletimo v Stari Loki 1501 in na Okroglem na levi strani Save (gr. 1660, 1754). Vsa druga imena so omejena na Selško dolino in to predvsem na ozemlje župe Selca, kar seveda ni slučaj, saj je ta župa zajemala teritorij okrog fužinar- skega središča Železniki. Priimek je bil doma tako pri kajžarjih — zlasti v Selcih (1560, 1573—1625, 1582—1625, 1610, 1636—1657), sicer v župi nelokali- zirano (1560 in 1604—1626) kot tudi pri gruntarjih (Dobroslica 1572—1754, 1636—1642, Podlonk 1560—1754, 1754, Prtovč 1625—1714, 1664, Cešnjica 1657 —1714). Priimek pa najdemo tudi pri kajžarjih na soriških tleh (1560 dvakrat). 5. Od 34 priimkov, ki prihajajo v poštev za našo obravnavo, jih je torej ostalo odprtih samo še osem. Toda teh osem priimkov odtehta glede na raz širjenost vseh 26 doslej obravnavanih primerov. Med temi osmimi primeri najdemo priimek Sedej izključno samo na po ljanski strani in to daleč v največji meri na tleh osliške in žirovske župe. Na osliškem rovtarskem kolonizacijskem ozemlju" se Sedeji pojavijo že v 16. stoletju in to vse do 18. stoletja skoraj izključno kot rovtarji, ki so imeli posest zelo različnega obsega in so mnogi med njimi v 18. stol. označeni kot gruntarji (1560—1714, 1568, 1579—1604, 1588—1625, 1604, 1604—1714, 1625— 1714, 1630—1714, 1636—1714, 1644—1714, 1679—1714, 1688—1714 /štirikrat/, 1709—1714 /trikrat/); le izjemoma označujejo viri posameznike kot kajžarje (1582—1625, 1644—1714, 1679—1714). Leta 1754 najdemo Sedeje v Novi Oslici (3 gr. in 1 g. krojač), na Mrzlem vrhu (1 gr.), v Hobovšah (1 gr., 1/2 gr., 2 g.) in Na Peči (k.). •— V razliko z osliško župo je bilo žirovsko jedro le deloma torišče rovtarske kolonizacije, kar se kaže tudi pri razširjenju obravnavanega priimka. Na priimek naletimo pri rovtarjih od 16. stol dalje (v Javorjevem Dolu 1610—1714, 1625—1714, sicer v mejah župe 1577—1604, 1630—1714, 1637 —1659, 1659—1714, 1679—1714 /dvakrat/, 1709—1714, 1754 /trikrat/). Gruntarji Sedeji se omenjajo v Ledinah (1643—1714), v Goropekah (1679—1714, 1679— 1754), v Martinjvrhu (1679—1754), v Brekovicah (1754) in v Javorjevem Dolu (1754: gr. in polgr.). — Prav izjemno se srečujemo s tem priimkom v hlevnovr- ški župi na Hlevišah (gr. 1688—1754) in v hotaveljski župi: Kladje (gr. 1679— 1714) in nelokaliziran rovtar 1679—1714 pa na Hlavčih Njivah (gostja). Priimka Alič urbar iz 1501 še ne pozna; toda od 1560 dalje je bilo ime zelo pogosto in to daleč v največji meri na tleh poljanske župe; v samih Po ljanah srečamo 1560 novega kajžarja Aliča, ki ga urbarji registrirajo do 1577; v poljanski župi pa si sledi dolga vrsta tako kajžarjev Aličev (1560—1604, 1560—1578, 1564—1577, 1577—1604, 1625—1679, 1630—1679, 1679—1714, 1754) kot rovtarjev s tem priimkom (1560, 1630—1679, 1630—1659, 1642—1714, 1679, 1688—1714, 1709—1714 /dvakrat/, 1754 /štirikrat/). Dolga vrsta je pa v poljan ski župi točno lokaliziranih gruntarjev, kajžarjev, rovtarjev in gostačev: v Sestranski vasi (k. 1577), na Gorenji Dobravi (k. 1578—1679, gr. 1709—1714), v Hotovlji (gr. 1604—1625), v Malenskem Vrhu (gr. 1604—1754, g. 1754), v Vin- harjih (gr. 1630—1714), v Kladju (k. 1679—1714), v Bačnah (g. tkalec 1754), v območju Gorenje vasi, Sestranske vasi in Srednje vasi (g. tkalec 1754). Zgo- 6< 83 daj naletimo na Aliče tudi na osliškem ozemlju (r. 1560 in 1563—1604), na hotaveljskih tleh (k. 1570 /dvakrat/, 1630, r. 1630—1659), v Pogari (gr. 1625— 1643), v hlevnovrški župi (r. 1637—1659), na javorskem območju (gr. Za Pre valom 1568—1679, gr. v Delnicah 1582—1642, gr. v Javorjah 1709—1754) in na tleh koroške (r. na Gabrški Gori 1579—1610, gr. v Hrastnici 1659—1714) ter brojske župe (k. v Logu 1625—1630). — Na selški strani je priimek prav izjemen; srečamo ga le na Mlaki (gr. 1560) in na Križni Gori (gr. 1714—1754, g. tesar 1754); nič drugače ni v območju Sorskega polja (Peven gr. 1657, Sv. Duh gr. 1709—1714, g. 1754). Tudi priimek Čadež je bil značilen predvsem za poljansko župo; tega pri imka ne srečamo na teh tleh samo najbolj zgodaj, pač pa tudi ni bil nikjer na loškem ozemlju v taki meri razširjen. Na prvo omembo naletimo v Lajšah, ker se je držal priimek enega od treh ondotnih gruntov od 1560 pa vse do konca v tej razpravi obravnavanega časa (1754); v tem zaselku pa se pojavi ta priimek tudi pri rovtarjih (1568, 1585), v letih 1679—1688 pa tudi pri ne kem ondotnem kajžarju. Pa tudi sicer ta priimek v 16. stol. v poljanski župi tli bil izjemen; v nekaterih primerih se pojavlja le mimogrede, drugje se je obdržal skozi stoletja. Upoštevajoč najstarejšo omembo, si slede naselja v na slednjem redu: Dolenja Brda (gr. 1568), Srednja vas (gr. 1568—1630, 1588— 1600), Dolenje Ravni (gr. 1569—1579), Gorenja vas (gr. 1577—1642, 1636—1679; k. 1604—1714, 1679, 1679—1714), Trata (k. 1577—1679, 1679—1714), Dobrava (k. 1604—1625, 1642—1659, 1659—1714), Poljane (k. 1625—1642, 1679, gr. 1659 —1688, g. 1754), Sestranska vas (gr. 1679—1754, 1679—1714, 1688—1714, 1754). Razen tega omenja vir iz 1754 nekatere gostače Cadeže v širšem območju ne katerih naselij, in sicer v skupini Srednja, Gorenja, Sestranska vas štiri po sameznike, med katerimi sta bila dva zidarja in en tkalec, ter enega gostača na Gorenjih-Dolenjih Brdih. Tudi točneje nelokalizirana imena v poljanski župi niso bila redka (k. 1560—1577, 1630—1659, 1709—1714, 1754 /trije/, r. 1625—1659, 1630—1659, 1637—1679, 1754). Sicer je bil priimek pogostejši še v hotaveljski župi in to v Pogari (gr. 1709—1754, 1754 /dvakrat/) in na Hotav- ljah (gr. 1709—1754, g. čevljar 1754), v območju župe pa kajžar 1754 in rov- tarji (1637—1679, 1659—1714, 1709—1754). — Le od časa do časa pa naletimo na priimek v žirovski župi (r. 1674—1754), na osliških tleh (r. 1679—-1714), v Četeni Ravni v javorskem območju (gr. 1610—1625) in v Hotovlji (gr. 1659— 1714) ter v Bukovem Vrhu (g.) na ozemlju koroške župe. — Na selško stran priimek skoraj ni zašel (k. v Selcih 1639, 1680, v selški župi 1642—1651 ter r. nekje v dolini 1680), še manj na besniško stran (Ovsiše k. 1636), medtem ko na Sorskem polju imena sploh ni zaslediti. Tudi priimek Jereb se je v največji meri držal na Poljanskem, čeprav je eden od treh že leta 1501 omenjenih Jerebov užival grunt v Gorenji vasi na Sorskem polju. Priimek je bil najbolj pogost na zahodnih tleh Poljanske do line in to zlasti na ozemlju hlevnovrške, žirovske in hotaveljske župe. Kazno je, da med temi župami prednjači hlevnovrška. Tod namreč leta 1501 naleti mo na pet gruntarjev, od katerih so imeli takrat šele trije priimek, pa sta se kar dva pisala Jereb (1501, 1501—1604); na Vrhu nad Rovtami je bil ta pri imek prav tako doma (gr. 1560—1688, 1604, 1688, 1754).8 Na Jereba pa naletimo tudi v Račevi (gr. 1659) in na »Koinem vrhu« (gr. 1754). Sicer pa je bila v tej župi vrsta rovtarjev — Jerebov (1577—1625, 1581—1659, 1625—1679, 1643— 1679, 1679 /dva/). — V sosednji žirovski župi ugotavljamo naslednji položaj: 84 Breznica (gr. 1604), Krnice (gr. 1679—1688), Goropeke (gr. 1709—1754), Račeva (r. 1604—1625, 1709—1714 /ta je bil 1754 označen kot polgruntar/), Ravne (g. 1754); nelokalizirane enote: k. 1577—1604, 1577—1625, 1659—1679, r. 1626 1637, 1679—1714, 1754 (dvakrat). — Tudi v hotaveljski župi položaj ni bil dru gačen: Kopačnica (gr. 1560—1754, g. 1754), Krnice (gr. 1560—1577), Robidnica (gr. 1604—1714, 1636—1679), Trebija (k. 1709—1714), Cabrače (g. 1754), Pogara (g. 1754), Jezerc (g. 1754); nelokalizirane enote: k. 1604—1714, 1643—1714, 1679 —1714, 1754 (petkrat), r. 1630. — Na osliških tleh najdemo s tem priimkom le rovtarje: Lanišče (1560, 1564, sicer v župi: 1560, 1560—1568, 1688—1714). — Tudi v poljanski župi priimek ni bil neznan. V Lučinah je omenjen gruntar (1709—1754), sicer v župi pa kajžar (1709—1754) ter rovtar (1709—1754). — Povsem osamljen je bil priimek v javorski župi (r. 1679—1688), enako srečamo pc enega gostača še v brojski (Visoko) in koroški (Gabrška Gora) župi. — Po dobno je tudi Davča premogla le eno omembo (r. 1579—1625). Sicer pa je bil ta priimek na Selškem doma samo v strmiški župi (Bukovščica gr. 1656—1664, Pševo gr. 1709—1754, sicer v župi: k. 1754). — Na Sorskem polju pa smo že omenili gruntarja v Gorenji vasi, čigar rod je užival grunt vse od 1501—1754. Tudi po loškem ozemlju močno razširjen priimek Miklavčič, tudi Mikla- vič, Miklaič, Niklaič je doma predvsem na ozemlju Poljanske doline, vendar se ime pojavi šele 1560 in to v župah, kjer kasneje priimek ni bil tako pogost, kakor v Račevi v hlevnovrški župi (gr. 1560—1688), pa v osliški župi v Hobov- šah (r. 1560—1688) in znotraj župe nelokalizirana kajžarja (1577—1630, 1588— 1604) ter rovtarji (1630, 1644—1659, 1679—1714). Zgodaj srečamo priimek tudi na hotaveljskem ozemlju, tako na Hotavljah (gr. 1560—1582), pa na Srednjem Brdu (gr. 1560), v Pogari (k. 1577—1588), kasneje naletimo še na gruntarja v Robidnici (1754) pa na nelokaliziranega kajžarja (1754) in rovtarja (1679— 1714). Toda sicer v kasnejših stoletjih zelo razširjen priimek v žirovski in javorski župi se z eno samo izjemo pojavi šele v 17. stol. V žirovski župi na letimo 1754 na gruntarja na Selu, sicer pa gre tod izključno samo za rovtar- ski živelj (1588—1604, 1604—1625, 1630—1637, 1630—1714, 1636—1714, 1642— 1659, 1643—1714, 1659—1679, 1688—1714, 1709—1714, 1754). Drugačna situaci ja je na tleh javorske župe, kjer omenjajo urbarji številne gruntarje s tem priimkom; med temi je prvi vpisan v Podvrhu (1630—1754), temu sledita v Gorenji Zetini dva gruntarja (1659—1754, 1679—1754), dalje gruntar v Dolen- čicah (1659—1714) in v Četeni Ravni (1659—1714) ter gruntarja v Javorjah (1709—1754, 1754). Sicer je bil priimek razširjen po župi med kajžarskim in rovtarskim življem (k.: 1625—1714, 1642—1688, 1754, r.: 1630—1637, 1630— 1714, 1688—1714, 1709—1714, 1754 /trije primeri/). Priimek pa srečamo tudi med ondotnimi gostači (Dolenja Žetina 2, eden teh je bil krojač, Podvrhom /tkalec/, na območju Volča—Podobeno /čevljar/). Pozno se pojavi priimek v poljanski župi (Dolenje Ravni gr. 1709—1754,!) dalje 1754 gr. v Gorenji vasi in v Malenskem vrhu, dva g. v območju Dolenjih in Gorenjih Ravni /eden teh je bil krojač/ in gostja v območju Suhega Dola in Dolgih Njiv). Končno sre čamo priimek še v Logu v brojski župi (k. 1642—1688, r. 1659—1679). — Malo je bil priimek razširjen po Selškem. V selški župi naletimo 1604 na kajžarja, v Martinj Vrhu pa omenjajo urbarji gruntarja v letih 1630—1684, a v bližnji župi Davči naselnika 1655; v stirpniški župi se mimogrede pojavi kajžar (1680) in 1754 gostač v območju Mlake in Jarčjega Brda (tkalec) ter v Rovtu. — Na Sorskem polju srečamo v gadmarski župi 1691 kajžarja, v bavarski župi v 85 Virmašah le mimogrede gruntarja (1656), pač pa vzbuja pozornost zgodnji pojav gruntarja Niklaiča na Godešču (1560—1637). Priimek Mihelič, Mihelač ipd. je bil razširjen preko vsega loškega gospo stva; že leta 1501 naletimo na priimek na Selškem, toda v največji meri se je pojavljal na Poljanskem v hotaveljski župi. V ondotni Leskovici sta zgodaj omenjena dva gruntarja (1568—1604, 1570—1604), kasneje gostač (1754), pa dva gruntarja v Lajšah (1679, 1688—1754; gostja 1754) ter kajžar v Krnicah (1688— 1714); po župi naletimo na kajžarje in rovtarje s tem priimkom (k.: 1560, 1560 -1570, 1560—1714, 1630—1714 /dvakrat/, 1688—1714, 1709—1714, 1754 /sedem krat/, r.: 1659—1714, 1679, 1709—1714). Le v posameznih primerih srečamo priimek v osliški župi (k.: 1644—1714, Na Peči 1754, r.: 1754), podobno na žirovskih tleh (Selo k.: 1709—1714, Dobračeva k. 1754, sicer v župi r. 1709— 1754), v javorski (k. 1588—1604) in v poljanski župi (r. 1659—1679, 1754). — Na Selškem je glavno jedro obravnavanega priimka v selški župi, kjer sreča mo v Dolenji vasi že 1501 gruntarja s tem priimkom (1501—1610), v 16. stol. pa še gruntarja na Češnjici (1560—1604), v Zgornji Golici (1560) in v Dobro slici (1568—1714) ter kajžarja 1754 v Dobroslici in Dolenji vasi, pa sicer v župi kajžarje (1560, 1664 in 1680 ter gostača 1754 v Selcih (zidar) in Martinj Vrhu. Sicer pa priimek tudi v nekaterih drugih selških župah ni bil neznan. V dav- ški župi se pojavljajo trije primeri (1568, 1625—1664, 1651), v stirpniški sicer samo eden (v Ševljah), kjer gre za gruntarja iz 1501, nekaj več primerov je v rudenski župi (gr. M Dražgošah na Pečeh 1754, pa kajžar v župi 1630—1664 in r. 1604, 1754 /trije/). Na besniških tleh naletimo 1754 na gruntarja v Polj ski in na Ovsišah, na Sorskem polju na gruntarja v Prašah (1679—1714), na kajžarja v gadmarski (1679) in godeški (1642—1664, 1754), pa na posestnika njive v bitenjski župi (1754). Po vseh delih loškega gospostva se srečujemo s priimkom Podobnik, ki je sicer daleč najbolj razširjen po Poljanskem, toda najstarejše omembe pote kajo s Selške doline in s Sorskega polja. Prvotno središče je bilo na Selškem v strmiški in stirpniški župi; kajti na Podobnike naletimo 1501 pri gruntarjih v strmiški župi tako v Pševu (1501—1642, 1501—1714) kot v Pozirnu (1501— 1577) in Hudem Lazu (1501—1604) in v stirpniški župi v Črnovcu (1501), kjer se srečamo v župi tudi s kajžarjema s tem priimkom (1630—1642, 1690), v ru denski župi pa najdemo gruntarja Podobnika v Dražgošah na Pečeh 1560. —• Na Sorskem polju je priimek omejen na bitenjsko župo. Leta 1501 je omenjen samo na Okroglem (gr.), kjer pa priimka kasneje več ne srečamo. Pač pa naj demo Podobnika v Bitnju kar v petih primerih (gr. 1560, 1560—1642, 1604— 1630, 1642, 1656); ker sodi Bitenj v prvotno izrazito bavarsko naselje, je jasno, da gre pri teh gruntarjih za kasnejše prišleke, ali pa za pojav, ki ga sre čamo v Stražišču, kjer je v urbarju vpisan kajžar Feumen oder Podobnigk; sicer naletimo na ta priimek le še v Žabnici pri nekem kajžarju (1564). — Na Poljanskem je priimek razširjen po vseh župah izvzemši hlevnovrško in broj- sko. Najstarejši in številnejši so bili vključeni v osliško župo; zasledujemo jih od 1560 dalje in to v največji meri kot rovtarje, le deloma tudi kot kajžarje (r. 1560—1604, 1565, 1577—1610, 1577—1630, 1577—1644, 1579—1604, 1582— 1630, 1604—1625, 1610—1714, 1610—1679, 1630—1644; k. 1604—1625, 1610— 1714, 1754); v Hobovšah in Lanišču navaja vir tudi po enega gostača. Tudi v žirovski župi prevladujejo rovtarji (1625—1636, 1659—1679, 1659—1714, 1709 —1714 /dvakrat/, 1754 /dvakrat/), ki se jim 1754 pridružujejo še gruntar v Le- 86 dinah, polgruntar v Javorjevem Dolu in kajžar na Dobračevi ter gostači na Breznici (krojač), v Brekovicah in v Ravneh (tkalec). — Nasprotno gre v ho taveljski župi predvsem za gruntarje (Srednje Brdo 1568—1577, Kladje 1659 —1714,' Robidnica 1679—1688, Krnice 1679—1714, Kopačnica 1709—1714); v Kopačnici srečamo tudi edinega Podobnika — rovtarja v tej župi. V drugih poljanskih župah gre le za posamezne Podobnike (poljanska župa: r. 1679— 1714, 1754, Dolenja Brda gr. 1754; javorska župa: Lom k. 1560—1585, Delnice 1604—1621; koroška župa: Valterski Vrh gr. 1560—1604, Sopotnica gr. 1560— 1578 in r. v Potoku 1625—1636). Tudi priimek Pintar srečamo v loškem gospostvu, vendar za razliko z doslej obravnavanimi primeri v razmeroma neznatni meri na Poljanskem, kjer je bil priimek najbolj razširjen v javorski župi, ki meji na Selško dolino. Prav v naselju Za Prevalom, ki leži na sami meji med obema dolinama, na letimo na pravo grupacijo tega priimka (gr. 1709—1714, 1754, kar štirje gr.); sicer srečamo priimek še v Javorjah (gr. 1709—-1714) in v mejah javorske župe (r. 1610—1688). V poljanski župi se pojavlja priimek v treh primerih (gr. v Malenskem Vrhu 1659—1754, na Dolenjih Brdih 1679—1714 in v Dolenjih Rav neh 1709—1714), v hotaveljski le dvakrat10 (r. 1679—1714, k. 1754), v koroški pa enkrat (g. tkalec v območju Sv. Barbare). — Na Selškem je bil priimek najbolj pogost v selški župi, kjer je prevladoval med Pintarji kajžarski in rov- tarski živelj, kajti na gruntarja naletimo le na Cešnjici (1657—1714) in na dva polgruntarja v Dolenji vasi (1754). Kajžarji in rovtarji so lokalizirani le v Martinj Vrhu (1577—1754, 1630—1651, 1651, 1686—1754) in v Dolenji vasi (dva k. in en r.), sicer pa naletimo še na vrsto podrobneje nelokaliziranih v župi (k. 1604—1625, 1625, 1714—1754; r. 1630—1754, 1684), leta 1754 srečamo v tej župi še dva gostača (na Cešnjici in v Martinj Vrhu /krojač/). Bolj skromno je bil priimek razširjen po drugih selških župah, v katerih se pa tu in tam pojavi že v 16. stol. (soriška župa — k.: 1564—1625, 1625—1656, 1625—1714, 1639— 1694, 1754; stirpniška župa — gr. pri Sv. Tomažu 1656—1754, sicer v župi — k.: 1652; rudenska župa — gr.: v Dražgošah pri Cerkvi 1754, sicer v župi — k.: 1657—1690, 1680, 1754 /dvakrat/, g. v območju Rudna 1754 /trikrat, eden teh je bil tkalec/). •— S priimkom se srečamo tudi na besniškem ozemlju (Tra ta v Spodnji Besnici —• k.: 1579, 1588, sicer v poljšiški župi — k.: 1656 /dva krat/, 1656—1714). — V bitenjski župi na Sorskem polju ugotavljamo grun tarja v Bitnju (1560—1636), pri Sv. Duhu pa kajžarja (1656), sicer pa v župi kajžarja 1642 in 1754 gostača; v gadmarski župi naletimo le na kajžarje (1568, 1683, 1754). Mimo obravnavanih priimkov omenja Majnarič še nekaj hišnih imen, ki spominjajo na nekdanje slovenske doseljence, med temi »pr Smadinu, pr Kusi, pr Malnaru«, ki jih sicer srečamo tudi v mejah loškega gospostva (str. 148). Na priimek Smodin naletimo v pritegnjenih virih samo enkrat, in sicer 1679 v hotaveljski župi (k.). •— Razmeroma precej pogost je pa priimek Kos v Poljanski dolini. Najstarejšo omembo zasledimo v župi Javorje in to v Del nicah, kjer je bil naseljen gruntar Kos v letih 1501—1570, prav tam pa sre čamo 1570 tudi kajžarja s tem priimkom; v Javorjah je bil priimek Kos doma kar pri treh gruntarjih (1563—1610, 1568—1714, 1625—1688), na ta priimek pa naletimo tudi v Lomeh (gr. 1560) in na Muravah (gr. 1560). Ze v 16. stol. je moč ugotoviti priimek Kos tudi v hotaveljski župi (k. v Suši 1568—1582), 87 kjer najdemo kasneje dva kajžarja (v Volaki 1641—1688 in nekje na ozemlju župe 1679). Iz istega časa potekajo omembe v okviru poljanske župe (k. v Lovskem Brdu 1560, k. v Hotovlji 1636—1714, sicer v župi k. 1709—1714 in r. 1679—1688, 1679—1714 dvakrat). Sporadično pa naletimo na ta priimek tudi pri drugih poljanskih župah (osliška župa — Lanišče: r. 1630—1714, v župi: k. 1625—1636; koroška župa — Gabrška Gora: gr. 1679—1714, Zameja: gr. 1688—1714; brojska župa — Zminec: k. 1659—1679, gr. 1679—1714,11 v župi sicer še k. 1636—1714). Končno naj se zaustavim še pri priimku Malnar, Miilner, ki je bil kaj pogost v Poljanski dolini, medtem ko ga sicer po drugih delih loškega gospo stva v urbarjih ne srečamo. Na ta priimek naletimo že 1501 pri Presercu na Hotavljah, kjer sta bila takrat dva grunta v enotni posesti,12 pa sta se kasneje razdelila (1501—1610, 1501—1714), sicer je bilo to ime doma tudi pri gruntu na Trebiji (1604—1625), pa v Suši (k. 1569—1604). in sicer v župi še v dveh primerih (k.: 1630—1659, r.: 1630—1659). Najbolj je bil pa priimek razširjen v žirovski župi, deloma že v 16. stol.: v Ledinah gr. 1560—1643, pa na Dobra- čevi gr. 1577, sicer pa od 17. stol. dalje: grunti v Logu (1625—1645), v Rupah (1639—1679), v Ravnah (1659—1714), na Spodnjem Vrsniku (1659—1714, 1679— 1714 /dvakrat/) in kajžarji oziroma rovtarji v župi (1630—1642 /dvakrat/, 1642—1714). Tudi v poljanski župi se srečamo s tem priimkom že v 16. stol. (k. v Gorenji vasi 1560), sicer pa kasneje v Lajšah (k. 1636, r. 1659). — Le bežno naletimo na ta priimek v javorski župi (k. 1679—1714) in na hlevno- vrškem ozemlju (k. 1625, 1643—1688). Gradivo, ki sem ga v članku obdelal, priča, da je jedro loških izseljencev potekalo iz Poljanske doline, kjer so bili ustrezni priimki najbolj razširjeni. Na drugi strani pa je treba poudariti, da je vendarle deloma prihajal v po- štev tudi drug del loškega gospostva — predvsem Selška dolina, čemur tudi Majnarič ne oporeka, saj govori v razpravi v tej zvezi tudi o selškem dialektu (str. 136), ki ima gotovo tudi določen delež pri tej loški preselitvi. Na to kaže zlasti priimek Šmid, ki je nastal samo v krajih z razvitim kovaštvom; čeprav se je priimek kasneje znašel tudi na drugih predelih loškega gospostva, je vendarle najbližja misel, da so bili nosilci tega priimka doma predvsem v Sel ški dolini. Tudi razširjenost nekaterih drugih priimkov (npr. Pintar, Žagar) daje slutiti, da omenjeno mnenje ni brez podlage. Vsekakor kaže pritegniti Majnariču, da je med novimi naselniki treba iskati predvsem rovtarski živelj, ki je bil vajen takega posla, kakor ga je bilo treba opraviti na novih tleh — krčiti gozdove za gradnjo ceste (str. 148), z drugimi besedami: Pozorni moramo biti predvsem na priimke, ki so se po javljali na loškem ozemlju zlasti od druge polovice 16. stol. dalje; tedaj je tod rovtarska kolonizacija kultivirala obsežno ozemlje od tolminske meje proti vzhodu in jugovzhodu od Cerknega ter zajela obenem obsežno Davčo in tako dala temelj celi vrsti novih naselij. Opravljena analiza priimkov kaže, da gre pri marsikaterem primeru (npr. Bajt, Kenda, Likar) za prvotnega tol minskega naselnika, ki se je ob rovtarski kolonizaciji preselil na loško ozemlje.13 Od naselitve loških rojakov na obravnavano ozemlje Gorskega Kotarja so pretekla dolga leta. Navzlic izdatni časovni odmaknjenosti pa niti zob časa niti tuja sredina nista mogla zabrisati spomina na poreklo ondotnega prebi- 88 valstva. Prav zanimivo je slediti besedam tamkajšnjega rojaka dr. Nikole Maj- nariča, ki piše v svoji razpravi, kako je pri ondotnem prebivalstvu še živa slovenska tradicija, kako po dvesto letih prebivanja v novem okolju zob časa ni mogel izbrisati ne običajev, ne noše, niti pesmi, a še najmanj jezika (str. 148). Opombe 1. Fr. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika, VII. Dialekti, Ljublja na 1935. — Ž.Arhiv Slovenije (AS)-RDA G., fasc. 2/2. — 3. AS-Bekanntnuss-Tabellen (Bek. Tab., G), št. 2. —• 4. AS-Urbarji. — 5. Priimke pišem v današnji transkripciji. — 6. V tekstu uporabljam naslednje kratice: g. = gostač, gr. = gruntar, k. = kajžar, r. = rovtar. — 7. P. Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo (973—1803), 1973, str. 186 si. — 8. Tod je bil doma podobar in slikar Jernej Jereb, Krajevni leksikon Slo venije I., str. 185. —• 9. Na tem gruntu je bil doma pokojni prof. dr. Maks Miklavčič. — 10. Na Hotavljah je bil doma jezikoslovec Luka Pintar. •— 11. S tega grunta poteka rod slovenskega zgodovinarja Franca Kosa in njegovih sinov zgodovinarja Milka Kosa ter slikarja Gojmira Kosa. — 12. P. Blaznik, Urbarji freisinške škofije 1963, str. 301. — 13. Prim. P. Blaznik, Kolonizacija Selške doline, 1928, str. 84 si., posebej str. 113; idem, Kolonizacija Poljanske doline, Glasnik Muzejskega društva za Slove nijo, 19/1938, str. 40 dalje; idem, Skofja Loka in loško gospostvo, str. 186—198. Zusammenfassung UBER DIE UMSIEDLUNG VON UNTERTANEN DER HERRSCHAFT SKOFJA LOKA Den AnstoB zu diesem Aufsatz gab dem Autor die Abhandlung Dr. Nikola Majnaričs: Eine Gereutlermundart im Gorski Kotar (kroat.). In dieser Studie bear- beitet Majnarič die Mundart seines Geburtsortes Ravna Gora, dessen Einwohner- schaft bis zum Beginn des 16. Jh. rein kroatisch war. Wahrend der ersten Jahr- hunderte der Neuzeit siedelten sich hier serbische Fltichtlinge aus Bosnien an, spater wurden daselbst im Zusammenhang mit dem Bau der KommerzialstraBe Kerlovac—Rijeka auch Slowenen seChaft. Durch Analvse der Mundart kam Maj narič zum Ergebnis, daB die slovvenischen Kolonisten, bei denen die Uberlieferung noch immer fortlebt, aus dem Gebiet von Cerkno, Idrija und dem Poljanetal stammen. Zu seinen interessanten Ausfiihrungen zog Majnarič auch die Familicn- namen aus den Matrikeln heran, wobei er feststellte, daB es unter diesen Namen 48 gibt, die auf slovvenischen Ursprung hinweisen; von diesen haben sich bis vor dem letzten Kriege noch 36 erhalten. Der Autor versucht festzustellen, einen wie groBen Anteil dabei die Bevol- kerung des Gebietes der einstigen Herrschaft Skofja Loka hatte. Um das zu ermit- teln, zog er die zahlreichen Urbare des Gebiets von Skofja Loka seit 1501 zu Rate, natiirlich auch die Rektifikationsdominikalakten und die BekanntnuBtabellen 1754. Von den 48 oben erwahnten Familiennamen kommen in diesen Quellen im Gebiet von Skofja Loka nur 14 nicht vor. Die Analvse der iibrigen 34 Familiennamen bietet dagegen ein sehr ungleichmaBiges Bild. Wahrend einige Namen nur sporadisch auftreten, waren andere im Gebiet von Skofja Loka aufierordentlich stark ver- breitet. Unter den Namen gibt es eine Anzahl solcher, die wir nur oder groBtenteils im Poljanetal antreffen, es gibt aber auch solche, die in beiden Talern vorkommen — sowohl im Poljane- und Selcatal und auch auf dem Sorafeld. Das bearbeitete Material bezeugt, daB der Kern der Auswanderer zwar aus dem Poljanetal stammte, daB jedoch auch der iibrige Teil der Herrschaft Skofja Loka einen bestimmten Anteil zu dieser Umsiedlung beisteuerte. Der Autor stimmt der Ansicht Majnaričs bei, daB unter den neuen Ansiedlern Gereutler vorherrschten, die an das Roden der W;ilder gewohnt waren. 89