Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Kokopisi se ne Cena listu za nečlane po Stdri krone na leto; za pol leta dve kroni; >K vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. * večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. avgusta 1903. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Živinoreja. Praktično stanje molzne živine v hlevu. Molzna živina naj se drži tako, da ne more zlepa onesnažiti vimena z blatom in gnojnico; to najbolje dosežemo po holandskem načinu. Ako se pri vsej previdnosti vime vendar le onečedi, se da odpraviti nesnaga edino le z omi-vanjem z mlačno vodo; treba je pa nato še vime dobro obrisati z mehko suho cunjo, da zabranimo, da ne poka koža. Pri zelo mehkih živalih in v hlevih s prepihom je treba po izmivanji vime obrisati in še namazati z vazelinom. Iz vsega tega vidimo, da je natančno očiščenje vimena v resnici zelo težavno in tako zamudno, da je bolje obrniti največjo pozornost na to, da se vime sploh ne ogrdi in v ta namen so najbolj primerni holandski hlevi. Sicer ne bomo šli predelavat svojih bornih hlevov precej po holandskem vzoru, vendar pa glavno misel tudi pri nas lahko izpeljemo. Glavna misel holandskega ravnanja je ta, da morajo stati živali precej na tesno in tako na verigi, da pač lagodno (komot) stoje in se vležejo, ne morejo pa hoditi semtertje, torej tudi ne morejo onesnažiti svojega stanu ter so prisiljene spuščati svoje blato v gnojnični jarek za njimi. Da ne pride pri ležanji rep v jarek, je privezan na močno vrvico, ki visi izpod droga pritrjenega pod stropom. Pri tej priliki tudi opomnim, da mi je izvrsten gospodar zatrjeval, kako dobro je imeti govejo živino na kratko ostriženo ; živina ostane pri tem bolj zdrava in daje baje tudi več mleka kot sicer. Dobro močno krmilo so lanene preše ali cegovna; le škoda, da jih veliko premalo ob-rajtamo. Njihovo veliko redilost, okusnost in zdravilno moč pozna skoro vsak kmet in vendar jih le malo rabi. Dobre lanene tropine imajo poprečno 2 */2 krat več beljakovin in tolšče v sebi nego oves, koruza, dvakrat toliko kot pšenični in rženi otrobi, trikrat toliko kot dobro seno, stanejo pa brez vožnje 18 do 20 vin. za kg. To številko naj bi si vsak gospodar zapisal v svoj koledar ali saj na pratiko, da bo vedel na kaj naj pazi pri nakupu močnih krmil. Koliko je še kmetov, ki ne pokladajo teletom po odstavljenji prave piče! Koliko odstavljenih telet vsako leto pogine, in koliko jih še le za vedno zaostane v rasti vsled nezadostne krmitve! Kar se v tem času zamudi, to se da pozneje težko poravnati. Ravno oni čas, ko se tele odstavi, je najprimernejši čas za pokladanje lanenih tropin. Najbolje je, če se tropine pomešajo mej rezanico na zobanji. Vsaki dan se da na vsako glavo kakor je tele, večji ali manjši pred enim letom J/4 do 1/ž kg, enoletnim in dveletnim živalim pa tlo 1 kg. Zelo lep učinek dosežemo, ako dajemo brejim kravam 14 dnij pred in 14 dnij po storitvi lanenih tropin na pijači. Ta zelo okusna in lahko prebavna pijača zelo okrepi živali, da telitev lažje prestanejo in da tudi niso tako zelo podvržene raznim boleznim, zlasti telečji vroč-nici. Pa tudi sicer priporočamo lanene tropine za vse domače živali, zlasti take, ki so bolj slabotne, bolehne ali ki veliko trpe pri delu. Ako hočeš živini in sebi dobro, dajaj jim lanenih tropin. Ali bi mogli rediti živino s samim senom 'i Živali moremo sicer ohraniti pri življenji s samo mrvo, ako pa hočemo imeti od njih kaj prida haska, to nikakor ne zadostuje. Posebno je nemogoče ohraniti delavne konje s samim senom srednje dobrote pri dobri moči, kakor povdarja to dr. Daman v svoji izvrstni knjigi o zdravoslovji domače živine. Konji bi sicer požrli velike množine sena, — 242 ako bi jim pokladali samo to, pa dovolj hrane bi telo le ne dobilo s tem senom, ker konj zlasti surovo vlakno le zelo slabo prebavi. Vrhu tega bi dobil tak konj tudi zelo velik trebuh in ker bi napolnjeno črevesje pritiskalo na trebušno mreno proti prsom, bi ga tako krmljenje tudi oviralo v sopilih. Tudi za govejo živino ne more veljati srednje seno kot normalna piča, ker bi pri tem dobili le srednje malo mesa in tolšče, mleka in delavne sile. Velika zmota je, ako kdo misli, da ima seno isto vrednost, kakor zelena trava, katero dobiva živina na paši, in pri kateri teleta lepo odraščajo in krave dajejo največ mleka. Treba pomisliti, da si izbira živina na paši najtečnejših trav in zelišč, dočim mora v senu za dobro vzeti tudi trdo in neredilno steblovje vred. So pač tudi nekatere vrste sena, ki skoro nič ne zaostajajo v dobroti za pašo, tako je na pr. planinsko seno iz solnč-nih brežin, na katerih dela trava gosto rušo, ki je vsa po vrhu še pretkana z aromatičnimi, rajsko vonjajočimi zelišči. Tako seno ima veliko redilnost, tako da je lahko stavimo v isto vrsto z močnimi krmili. Drugačen pa je učinek sena, ako ga pokladamo v zvezi z drugimi krmili. Za konje je najbolje, ako ga pokladamo kot postransko krmo k zrnju in rezanici po 2 do 5 kg na dan. Seno polni črevesje, ob enem pa tudi vzpodbuja delavnost prebavil in zabranja na ta način motenje v prebavilih, ki pri konjih tako rado nastopi, čim žlahtnejši je konj, čim hitreje mora delati, čim bolje more dihati, toliko manj sena pokladamo; počasnim in težkim konjem, če tudi trdo delajo, pa se prilega velika poreija sena. Pri žrebetih v drugem in tretjem letu je seno lahko glavna krma, poleg katere ni treba po- kladati druzega nego slamo in rezanico. Velik trebuh, ki ga pri tem dobi žrebe nima posebnega pomena, ker ga žival zgubi pozneje, ko prične delati in dobiva močnejših krmil. Ravno tako je lahko seno glavna krma nedelavnih oslov; daje se po 5 kg in čez, poleg tega seveda še slama in rezanica s korenjstvom. Za vse druge namene pa je seno pri goveji živini samo postranska piča in živali se morajo redoma zadovoljiti z majhno množino sena, čeprav bi ga bilo časi zelo dobro malo več. Če imamo še tako malo na razpolago: kar ga je, mora ostati na vsak način za molzne krave in teleta po zimi prihranjeno. Posebej pripravljati sena ni treba, ker dosti večje redilnosti ne dosežemo zlepa. Časih je seveda dobro, ako režemo seno s svežo travo ali deteljo vred v rezanico, zlasti spomladi, ko prehajamo iz suhe k zeleni krmi, da ni prehod prenagel ali pa, da zabranimo napenjanje pri živini; rezati se priporoča tudi zelo slabo seno, da ga živina raje žre. Tudi ako hočemo od živine veliko mleka ali mesa, se priporoča krmiti rezanico iz sena in slame, jo pomešati z repo, peso in drugo prikuho in tako pokladati. Sicer pa se poklada seno najbolje tako, kakoršno je, v jasli ali za gavtre, to velja še posebej za večerno krmitev. Sadjarstvo. Kaj je krivo, da naše sadno drevje tako naglo hira? Ako opazujemo vrtove po naših pokrajinah, vidimo z žalostjo, da raste večinoma drevje mršavo in slabo. Se le do pol visokosti in moči priraste, že se stara, boleha in suši. V množini našega kmetskega ljudstva pa potem živi vera, da med nami kraj ali zemlja ne ugaja sadnemu drevju. Nato marsikteri kmetič zanemarja sad-jerejo še bolj, tako da žalibog pri nekterih hišah je sadno dnevje podobno bolj grmovju, nego rodovitnemu drevju. Da uganemo kar v prvo glavni uzrok, da naše sadno drevje hira, poglejmo za par desetletij nazaj, kadar namreč je oče ali morda ded zasejal ono drevo, katero zdaj hirajoče opazujemo, čeravno je od tega časa že precej dolgo, vendar še lahko zdaj uganemo, kar je mož takrat pokvaril, In ta pogrešek ne opazimo pojedino, nego skoraj pri vseh starejih drevesih, da se ne morejo razviti, kakor bi se lahko in potem doseči starost za polovico večjo. Glavni ta prvi uzrok je, da se pri vsajenju drevesa ne napravi zanj dosti velike jame in zraven oskrbi primerne prsti. Večina zemlje naše je že ali prej z raznimi pridelki izmolzena, ali kamenita, ali morda ilov-nasta, iz katerih tal ne more rasti že skoraj nobena rastlina. Kako bode moglo potem uspevati drevo, ako mu ne oskrbimo boljše hrane? Ravno to pa so najbolj zagrešili naši predniki, ki navadno največ z nevednosti niso kopali pri sajenju večjih jam, nego je mlado steblo imelo korenin, da so se le te skrile v zemljo. Pa še več! Znano je, da pred kacimi 50 leti ni bilo še med narodom nič drevesnic, toraj kaj je bilo za saditi ? Pogumen mož šel je iskat divjakov v kakšno goščo, kjer je s krampom iztrgal kakšno steblo, vse ranjeno od kopanja in pa — kar je važno — kaj slabih korenin. To sirotče je vtaknil v majhno luknjico, morda dodal še nekoliko kola, h kateremu ga je privezal, potem pa pustil, češ storil sem vse prav. Če je ta divjak pognal, lotil se ga je v prihodnjo spomlad zopet tako neusmiljeno, da je marsikteri ali morda nad polovico jih zadremalo vsled — nerodnega cepljenja. To delo, čeravno priposto, vendar je tudi potrebno pouka, da se prav opravi. Omenim naj le par napak, katere so naši predniki navado storili. Cepili so v sklad, s tem napravili globoko rano v sredino drevesca, nato so debelce pokrili z nekoliko krajcarju podobne okrogle skorjice, navrh še le nekoliko maže, za kar je veljala navadno samo smola. In okoli tega je kmet obvezal enako zelnatej glavi debelo prsti, kar vse je obvezal s kako cunjo, da je bila takšne drevesnice videti od daleč, kakor zeljnati kapus. Pa še nekaj : Še večja napaka naših prednikov pri cepljenju bila je ta, da je vzel za cepič prav dolgo šibo, vrh do kacih deset popkov in ga posadil v razpoko, pripravljeno na divjaku. To pa je storil z nado, da bode drevo tem preje vzrastlo, kakor pa če bi utaknil le troho malega cepiča s par popki. Tudi starim sadjarjem ni šlo v glavo, da bi veljalo cepiču vrh odrezati. Po njih mnenju je to bilo drevescu strašno škodljivo. Razume se lahko, kako težko so pognali takšni cepiči z toliko mladikami iz popkov in kako so bili izpostavljeni kot veje raznim vetrovom in živalim. Skoraj čuditi se je, da je ob takem ravnanju vzraslo še toliko sadnega drevja, kakor ga mi sedaj ogledujemo. Tretja napaka spet je bila, da niso sadnega drevja prav nič obrezovali, temveč takšno ravnanje šteli naravnost v greh in zamudo. Vsled tega je navadno drevje zaraslo v pravo grmovje, da če je kaj obrodilo, je bilo sadje vse zelenkasto in drobno, le na zunanjih vejah je bilo nekaj bolj dozorelega, katero sadje je kazalo, katere vrste je ono drevo. Tudi ga ni bilo mogoče skoraj otresti, se manj pa obirati, temuč se je navadno le z mogočnim klestenjem zbijalo sadje z drevja, s čemur se nau je gotovo mnogo najboljših mladik pobilo. To je bila torej četrta napaka našili starih sadjarjev, vsled katere in prejšnjih lahko razumemo, da naše staro sadno drevje hira in izginja. Ako še nazadnje upoštevamo razne uime, vetrove, sneg mraz itd., kateri so in še bodo nadlegovali med drugim tudi sadno drevje, ne bodemo se več čudili in vpraševali, kaj je vzrok, da ono tako gine? Živele so morda krajši čas, kakor bi navadno, ko bi bile dobro oskrbovane od začetka, pravilno oskrbovane in tudi hranjene. Zlasti v nerodovitnej zemlji bi jim primerno gnojilo utegnilo življenje jako podaljšati. Kjer pa pogojev ni, tam tudi življenja ni, tako si lahko sami mislimo. Ni naš namen s temi vrsticami oponašati našim prednikom njih brezbrižnost ali nevednost v sadje-reji. Bog, da so nam vsaj toliko storili, za kar so imeli gotovo dober namen. Naj bi le mi še, mesto da njih okornosti grajamo, tembolj se temeljito in brez napak prijeli sadjarstva z vsemi sredstvi, ki nam jih ponuja veda, da bi lahko pokazali svojim potomcem lepi zgled, pa tudi jim oskrbeli obilno dohodkov sadjereje: V to pomozi Bog in naše delovanje! Pohorski. Splošno. Kako naj kmet zida? Se mnogo je gospodarjev, ki ne morejo zapopasti zlatega pravila: kmet zidaj kolikor moč po ceni, pa ob enem praktično! Koliko dragocenih, masivnih podov in hlevov se stavi že leto za letom! Tako skrbi človek, ki mu je usojeno kratko življenje, ki niti ne ve, če učaka jutrišnjega dne, ta človek skrbi za stoletja naprej in ne premisli, kako redko se vjemajo nazori sinov z onimi očetov in da pogostoma sin podre, kar je stari s trudom sezidal. Modrujoči gospodar pravi: Ako napravim stavbo trdno, in drži sto let in mi pride ceneje, kakor pa da bi moral čez 50 let z nova zidati. Toda ta misel je napačna; kamenito poslopje, ki lahko drži stoletja me stane na pr. 16.000 K, bolj priprosta stavba, ki pa vendar popolnoma odgovarja svojemu namenu, ki pa trpi samo 50 let, bi pa prišla na 10.000 K. Zdaj pa moramo pomisliti, da bi naraslo onih 6000 K ako bi jih naložil v hranilnici v 50 letih na petkrat večjo svoto z obrestmi in obresto obrestmi, tako da bi imel jaz potem 30.000 K, in bi ne mogel samo sezidati novega poslopja za 10.000 K, ampak bi mi še vrhu tega ostalo čistih 20.000 K. Posebno izvrstno umejo Angleži varčevati z drago stavbeno glavnico. Svojo dragoceno živino imajo v priprostih šupah, — za naše podnebje seveda ni — svojo žetev nalože na polji v velikih stogih, v katere ne more predreti moča, omlatijo snopje kar na prostem s parno mlatilnico ali pa spravijo žito v posebne pode na prostem, ki stoje čisto priprosto na stebrih in imajo leseno premakljivo streho — na ta način si prihranijo naše drage pode. Vsa drugačna je stvar pri onih poslopjih, katere se bogato obrestujejo bodisi s hranitvijo dela, dobičkom dobrega gnoja itd. Gno-jiščna jama, primerno gnojišče in take reči povrnejo izdani denar dostikrat že precej prvo leto v obliki gnojnice in boljšega gnoja. Priprave ki zmanjšajo delo pri skladanji sena in žita, priprave, ki olajšujejo promet in nadziranje delavcev, šupe za vozove in pod, bogato povračuje ustanovno glavnico. Zidanje novih poslopij je mnogokrat ona skala, ob kateri se razbije gospodarstvo, ki bi sicer krasno cvetelo. Pregovor pravi: „Neumni zida hiše, modri pa biva v njih11, in cenjeni naš bralec je morda še osebno poznal očeta, ki je prebival v stari hiši pod slamnato streho; ona hišica je vže zdavnej podrta in mesto nje stoji lična, paradna, nova hiša s svetlo streho zarezane opeke. Stari mož se je dobro počutil pod slamnato streho, ki je bila skoro premajhna sprejeti pod se ves blagoslov božji, kajti imel je po ceni hišo, nobenih dolgov in še denar na posojilu. Dobrovzgojeni, odrastli otroci so bili po ceni delavci, blagoslov se je množil v hlevu in na polji in šperovci so pokali pred veliko težo žitnega kupa. Ako ga je pa kdo spomnil, da je hiša bolj v nelepem stanji, je rekal: „Moj oče so že hoteli zidati, toda hiša je vzdržala mene in bo preživela, če Bog da tudi še mojega sina.“ Toda oče obrača, sin pa obrne. Sin bi bil prav lahko gospodaril v razmerah, v katerih je prevzel posestvo, to zidanje, to mu je rojilo po glavi in mn ni dalo miru noč in dan. Dal je staro hišo podreti in je postavil svetlo, novo hišo — ne več na staro mesto v ,jarek“, kakor je rekal, ampak na višino, kjer vetrovi veliko kratkočasnejše piskajo. A zdaj, ko gleda mala palačica s svojo rdečo opeknato streho ponosno v dolino in gleda gospodar skozi okna, je že davno zgubil slast do zidanja. Otožno ogleduje kamnite stene in s skrbjo komaj na pol poln skedenj, kajti sedanja žetev bi imela v stari hiši popolnoma dovolj prostora in teh par shujšanih krav se veliko manj ujema z lepim obokanim hlevom, nego prejšnja rejena goved z lesenim. „Mož se je zazidal11, slišiš govoriti po vasi; bil je prisiljen vzeti drag denar na posodo in tega mu zdaj odpovedujejo, ker slabo plačuje obresti. Slednjič pade morda še v kremplje kakega oderuha in ta mu v kratkem pomore iz hiše. Kmalu je primoran celo posestvo za nizko ceno prodati modremu možu, kajti nihče na svetu ne da za sedanje posestvo z vsemi novimi zgradbami več nego poprej, ko je stala še stara koča. „Norci zidajo hiše, modri pa bivajo v njih11, pravijo kmetje od-hajoč od dražbe z glavo majaje. To je resničen pregovor, a ga nikdo ne verjame preje, da ga sam poskusi. (Po Fr. Merlinu, Nar. gosp. na kmetih.) Pota po zemljiščih. (Konec) Zaradi tega mu je tudi treba previdnosti. Naj napravi si že prej načrt, kje in kako bi se napravila pot in ko vidi, da so močni delavci v kakem času brez dela, pa takrat napravi s katerim pogodbo za napravo pota. Mesto da bi praznoval, bode ob takem času za polovico ceneje pameten delavec delal. Kar se tiče plače za napravo pota, pa je težko reči. Ako je zemlja težka in ne preveč strmina lahko dober delavec od 10 do 15 sežnjev na dan izkoplje. Nasproti pa v skalnatih bregovih še jeden seženj s trudom pokrampa, dostikrat mu je še težava in stroški z izstreljevanjem skal itd. Toraj o plačilu tega dela ne moremo naprej ničesar določiti. Bolje je si posamezen kraj ogledati, presoditi in se prej za plačilo pogoditi. Res je, da bode po tem nasvetu si kmet nekaj denarja izdal, ali zato mu svetujemo, naj dela to stvar polagoma, ne vse naje-denkrat. Obrne naj tako, kakor vidi, da se mu pridelki bližje kažejo. Ostalo pa se še odloži na poznejše čase. Govorili smo o načrtu za napravo potov. Tukaj treba, da ne pozabimo nekaj najbolj važnega, namreč prave izpeljave. Zlasti v strminah imamo žal, starodavna pota izpeljana tako neukretno, da se Bogu usmili. Kar od grabe na vrh hriba, koliko trplenja za ubogo živino. Na vrh pa še kletve delavcev na rajne delavce potov, kar gotovo ni prijetno. Temu se pri napravi novih potov izognimo z pametnimi osnovami. Kadar se napravlja kakšna nova pot, treba kraj prej ves pregledati in okoliščine prevdariti. Ni treba se nam pri tem koj na mah vstrašiti vsake skale ali drevesa, temuč s prepričanjem da hočemo ta kraj zboljšati, se lotimo časih tudi trde lupinje. Da bi se izognili vsake težkoče, to ne gre, kajti brez truda se navadno ničesar ne doseže. Tega nas uči skušnja prejšnih časov, na kar še sedanji ljudje neprijetno zabavljajo. Torej s pogumom na delo, kadar je čas za to! In ta čas, delanja novega pota je res važen, kakor vsakoršna stavba, katera obstoji po tem več stoletij. Zato treba v začetku dela vse dobro premisliti. Najboljše je izbrati si načrt za pot kolikor mogoče horicontalno ali ravno, kjer ima živina veliko več moči vleči bremena. Da se ta oblika doseže, treba je v bregovih napraviti več ovinkov, kar sicer stori mnogo dela, ali je ono pozneje jako hvalevredno. Živina manj trpi, pa več stori. To velja tudi v krajih, kjer se prevažajo pridelki iz gor v nižave. Samo paziti je, da se ovinki „ride11 napravijo dosti prostorni, da se ne zgodi v naglici pri vožnji potem nesreča. Da je pot na planine bolj trpežna, svetovati je, da se poleg roba pod potom, kakor tudi nad njo posadi s kakim drevjem. Večkrat nam za to ni treba skrbeti, kajti drevesa se nam že sama usiljujejo. Ne posekajmo jih ondi ker nam bodo varovale pot pred nezgodami. Nad potom stoječa drevesa ali grmovja zabranjajo po zimi snežene plazove, pod potom ono pa vzdržuje zemljo, da ostane pot ravna. Navrh pa oboje dela živini prijetno senco. Kakor smo že v začetku omenili, je to delo za kmeta težavno in stane večkrat dosti truda, vendar z ozirom na korist in dobiček, katerega nese potem plodonosen kraj, ne sme se ustrašiti kmet tega dela. Morda mu že par dreves, ki ondi v goščavi rastejo, koj prvo leto poplačajo trud, pa omo- goči se s tem za vedno, da se od ondi spravljajo pridelki. Toraj še enkrat: Ne samo da se skrbi in svetuje obdelati in porabiti kmetu vsaki košček zemlje, treba je tudi skrbeti, da se omogoči mu vse rabiti in obdelovati. To pa se doseže s primernimi poti, katerih zlasti v strminah in skalovji napraviti bi naj ubogemu kmetu pomagala tudi vlada. To velja zlasti z ozirom na pregovor: Kjer nič ni, tam še cesar pravico zgubi. Kjer ni dohodkov, ondi tudi davka ne more biti! Kraljevo više gospodarsko učilište n Križevcih (Hrvatska). Utemeljeno 1860. Nastavni jezik hrvatski, trajanje nauka 2 godine, učiteljskih sila 12. Stan i hranu dobivaju slušatelji u zavodu, jer je uveden internat. Godišnje plača se 450 kruna za čitavu obskrbu. Zavod imade bogate sbirke učila, knjižnicu od 4000 svezaka, postaju za iztraži-vanje sjemenja, agrikulturno - kemijski zavod, bakteriološki zavod, meteorološku postaju; osim toga zavodsko gospodarstvo (290 ha), p okušal ište, vinograd, voćnjake i ciepilnjake i botanički vrt. Uvjeti primanja. Kao redoviti slušatelj bude primljen, koji se izkaže da je položio ispit zrelosti na kojem srednjem učilištu, ili da položi prijamni ispit, koji imade zamicniti konačni ispit; ali dotični mora se izkazati, da je navršio barem 18 godina. Školska godina počim a prvih dana listopada (oktobra). Pobliže glede prijamnih propisa, internata, naukovne osnove etc. etc. u godišnjem izvješću, kojega podpisano ravnateljstvo na zahtjev šalje. Križevci, 20. kolovoza 1903. Ravnateljstvo kr. višeg gospodarskog učilišta. A. Lenarčič, ravnatelj. Narodno gospodarske drobtine. I. Proso, kako je za setev pripraviti i Da je seme od prosa bolje čisto in brez plevela, imajo po nekod navado, da je pred setvijo čistijo in to na prav poseben način. Nasuje se v jerbas prosa, nato se prižge šop trsak in skozi ta plamen suje se proso polagoma v drugi, spodaj pripravljeni jerbas. To se parkrat ponovi in seme je pripravljeno za setev. Kakor rečeno, ta način čistiti proso je po nekod v navadi že od davna. Verjetno je, da se na plamenu pokvari ali sežge seme marsikterega plevela, dočim se prosu, ki ima trdo lupino, nič ne stori hudega. Pomočeh ta ni težaven, toraj vreden poskušnje. II. Žulji na nogah, kako jih ozdravljati ? Znano je marsikomu, kako težavna je hoja človeku, ako ima obžuljene noge. To pa se zgodi največ od znoja in pa preveč tesne in trde obuvali. Da se bol odpravi, najbolje je, da se obutev prenovi, ali če to ni mogoče, pa se ta premoči v vlažnej vodi, na kopitu izravna in potem z mastjo ali oljem dobro namaže. Da se žulji hitreje ozdravijo in utrde, dobro jih je večkrat oribati z lojem. Tudi je dobro v obutev dati nekaj brezovega listja, katero hladi znoj na nogah. Tako svetujejo potniki, ki si o tem dosti skušajo. Zraven pa je tudi treba skrbeti za suhe nogovice ali „obujke“, kakoršne kmetski ljudje navadno nosijo. Ako ima kdo jako potne noge, dobro je, ako v jutru obuvalo (nogovice) od znotraj potrese z nekoliko zdrobljenim golunom. To je tudi že precej stara skušnja. III. Repo treba prebranati. „Kakoršno delo, takoršna se-tev“, se glasi pregovor. Vendar mnogokrat kmet ni kriv, da ne more vsled pomankanja časa in močij ustreči vsakemu delu, kakor bi rad. To se godi posebno na jesen, ko se mu delo tako kopiči, da dostikrat sam ne ve, kaj in kje se bi lotil, da bi več izdalo. Takrat mu je treba hiteti, pa ob enem tudi premisliti, kako se lotiti, da bode delo več izdalo. Tukaj ga opomnimo samo na repo, katero je nasejal proti koncu julija. Pognalo je morda že precej, z njo vred pa tudi trava. Dobro bi bilo tudi ji nekoliko zemljo zrahljati, s kratko, opleti bi jo bilo treba, samo da — časa ni zato. Da se tej rastlini ugodi in časa veliko ne porabi, svetujemo mu, njivo z brano prevleči. To pa se mora delati previdno in pametno. Ako je trava ali tudi repa pregosta, treba z brano jo bolj pretrgati in izrediti, dočim kjer je repa redko vsejana, se zemlja le nekoliko zrahlja. Učinek tega bode, da bode repa kaj lepše pognala in vzrasla. IV. Ob hudi uri, kako se ravnati 'ž Da se nesreče neviht kolikor mogoče za časa zabranjajo, treba je biti kmetu opreznemu. Kadar se kaže vreme za hudo uro in nalive, treba kolikor moči jarke od potov otrebiti, da voda prosteje odteka. To velja posebej še od strešnih odtokov. Ob nevihti naj se na strani odkoder vreme prihaja, vrata in okna zapro, da ne nastane prepih v poslopju. Navada stara je po nekod, da ob nevihtah kurijo z blagoslovljenim lesom. To pa je lahko nevarno, ker dim večkrat privabi strelo. Ako je nevihta zlo huda, ne stojmo v kuhinji ali blizo pod dimnikom, tudi ne pri odprtem oknu ali vratih, sploh na prepihu ne. Ondi udarja strela naj raj še. Na prostem pa se varujmo stati pod mogočnim drevesom, zlasti ako le to stoji kje na samem. Boljše je moker biti, nego življenje staviti v nevarnost. Sploh pa je svetovati našim kmetom, naj zasade okoli svojih poslopij precej in to visokih dreves, kajti skušnja uči, da ona so mogočna zaslomba proti raznim vetrovom, da ne trgajo poslopij, pa so tudi dostikrat dobri strelovodi ob času hude ure. Pohorski. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 67: L. M. v D. P. Ali bi se dala rediti živina s samim senom. Odgovor je v današnji številki našega lista v oddelku „Živinoreja". Vprašanje 68: J. S. v S. p. J. Zadevajoče pota po zemljiščih. Odgovor v današnji številki v oddelku „Splošno". Razglas. V konkurzno maso mlekarske zadruge v Črnem vrhu spadajoča mlekarska priprava se bode dne 3. septembra t. 1. od 10. ure do-poludne naprej v zadružnih prostorih v Črnem vrhu razprodajala po javni dražbi. Kar bi se na dražbi ne prodalo, proda upravnik konkurzne mase pod roko. Mlekarna, ki je obstala komaj 2 leti, opremljena je z najnovejšimi potrebščinami za ročno in za parno delo ter se zlasti nove mlekarne, ki še nimajo oprave, in starejše, ki hočejo svojo opravo popolniti in namestu ročne uporabljati parno gonilno moč, opozarjajo na to zelo ugodno priložnost, nabaviti si po ceni lepo opravo. Inventar in cenilni zapisnik je na pregled pri upravniku konkurzne mase, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Upravnik konkurz. mase dr. Fran Horvat, c. kr. notar v Idriji. Prinnrni^a co • Vzajemna zavaroval-rnpuruud $>B. nica 1)roti požarnim škodam hi poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Trgovina in obrt. Trgovina. Naredba zadevajoča trgovino na obroke. (Nadaljevanje.) Ta zaznamek od prepovedi podrobnih potovanj izvzetega blaga se lahko vsak čas potom ukaza trgovskega ministra predrugači, odnosno dopolni. V) Obrtnikom in njih trgovinskim potovalcem je nadalje dovoljeno, iskati naročb za vse vrste blaga pri trgovcih, tvorničarjih, obitnikih, sploh pri takih osebah, v katerih obratu se ponuđeno blago uporablja (§ 59. odst. 1. obrtnega reda), Torej smejo obrtniki in njih trgovski potovalci, obiskati tudi kmetovalce in goz-garje in pri njih na vse blago, katero se v njih obratu uporablja, zbirati naročbe, posebno torej na kmetijske stroje in kmetijsko orodje. Jednako velja primeroma tudi za naročbe zdravilstvenih in ranocelskih inštrumentov, obvezila in jednakega po zdravnikih. c) Pri osebah, katere ponude-nega blaga ne uporabljajo v njih poslovnem obratu, je iskanje naročb na kolonijalno, špecerijsko in materijalno blago sploh prepovedano in glede drugega blaga, katero ni (glej zgoraj 2 o) izrecno izvzeto, samo v posameznih slučajih, vsled izrecnega, pismenega in na gotovo blago se glasečega, na obrtnika naslovljenega poziva dovoljeno (§ 59. odst. 2 obrtnega reda). Obrtnikom in njih trgovinskim potovalcem ni dovoljeno, razim na semnjih, pri iskanju naročb tudi blago prodajati in izročevati, smejo temveč le vzorce imeti saboj (§ 59., odst. 1. obrtnega reda). Samo v prid izdelovateljem ur, zlatnine in srebernine, veletržcem s temi predmeti, potem tržcem z biserji in dragimi kameni, kakor v njih neposredni službi stoječim pooblaščencem, ako se nahaja sta-jališče obrti v inozemstvu je dovoljena izjema. Ti smejo pri svojem poslovnem potovanju imeti sabo ne le uzorce, marveč blago samo, katero imajo na prodaj, ako je po naravi blaga prodaja po vzorcih izključena, vendar z omejitvijo, da se sme to blago samo na pooblaščene prodajalce prodajati (§ 59 a obrt. reda). Tudi morajo biti preskrbljeni s puncevno uradno legitimacijo (§ 13. min. nared, z dne 27. decembra 1902). (Konec prihodnjič.) ZADRUGA ZvrSitveni predpisi k zakonu o reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug. I. Revizijski zaznamek. § 1. V svrho nadzorovanja perijodične revizije imajo sestaviti sodišča prve instance po posebnem uzorcu pregleden zaznamek o vseh v lastnem zadružnem registru vknjiženih pridobitnih in gospodarskih zadrugah. V zaznamek upisati je imena pri tem sodišču registrovanih zadrug in pri tem pojasniti, katere zadruge pripadajo kaki zvezi, uradno pooblaščenej v nameščenje revizorja za pripadajoče jej zadruge in društva in za katere zadruge je deželni odbor revizijo prevzel. Vsakoje premembe, koje nastanejo bodisi radi uvedbe ali pa radi prenehanja revizije po zvezi — 247 ali po deželnem odboru, kakor tudi ustanovitev novih zadrug in odpad zadrug (radi napovedanega konkurza, radi dovršene likvidacije) vknjižiti je takoj v zaznamek. Vsakojemu je na zahtevo za časa uradnih ur dovoliti pogled v zaznamek. § 2. Enak zaznamek mora imeti tudi vsaka politična deželna oblast in vpisati v istega ista društva svojega okraja, katera imajo društveni namen označen v § 1 zakona od dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, katera so pa bila ustanovljena predno je bil upeljan ta zakon in niso bila vknjižena v zadružni register. § 3. Ali pripada posamezna zadruga (društvo) kakej v revizijo pooblaščenej zvezi ali pa da ima pravico do revizije deželni odbor, upisati je v zaznamek na podlagi tozadevnega poročila od strani zvezinega načelništva (§ 4 zakona od dne 10. junija 1903 drž. zak. št. 133) in od strani deželnega odbora (§ 14, odstavek 4 in 5 istega zakona). Eavnoisto velja tudi za vsakoje tozadevne premembe. Da se prva naprava zaznamka lažje vrši, imajo vrhu tega kakor hitro se uveljavi zakon od dne 10. junija 1903, drž. zak. št. 133, sodišča pozvati zadruge vknjižene v zadružni register in ravno tako deželne politične oblasti društva svojega okraja, da tekom štirih tednov javijo, kake vrste revizija se bode pri istih vršila. § 4. Pri zadrugah (društvih), ki se podvržejo reviziji po kakej zvezi, kakor pri istih, kojim določi revizorja sodišče ali deželna politična oblast, vpisati je še tudi v zaznamek čas, v kojem se je po revizorju kaka revizija vršila. To vknjiženje vrši se uradno, kakor hitro poroča revizor o izvršenoj reviziji (§ 7, odstavek 1. zakona od dne 10. junija 1903 drž. zak. št. 133). Revizijsko poročilo predložiti je najkasneje 14 dni po dovršenoj reviziji. § 5. Ako se za kako zadrugo (društvo), ki pripada kakej v revizijo pooblaščenej zvezi, ne predloži revizijsko poročilo v teku druzega leta po uveljavljenju revizijskega zakona ali v prihodnje po zadnej reviziji, javiti je to nemudoma dotičnej v § 2. odstavek I. revizijskega zakona označenej oblasti. Ta določi zvezi primeren rok v svrho revizije in obvesti o tem tudi sodišče ali politično oblast, kojih dolžnost je, ako tudi ta rok brezvspešno poteče, da nemudoma po preteku roka poročajo oblasti, katera je po revizijskem zakonu § 2, odstavek 1. v to kompetentna, da se zamore odločiti o odvzetju pravice do nameščenja revizorja. (§ 5 revizijskega zakona). § 6. V isto svrho poročati ima sodišče ali deželna politična oblast pristojnej, v § 2. odst. 1. revizijskega zakona označenej oblasti, ako se glede na poročila o izstopu zadrug (društev) iz zveze, koja je v revizijo pooblaščena, zamore domnevati, da zvezi ne bode več mogoče plodonosno delovati. § 7. Poročila, označena v §§ 5 in 6 na deželno politično oblast izostanejo, ako je ravno ta v posameznem slučaju kompetentna k nadzorovanju revizije ali k odločitvi o odvzetju pravice do nameščenja revizorja. II. Nameščenje revizorja po sodišču ali po deželnej politične) oblasti. § 8. Po sodišču prve inštance (§ 1. te naredbe) ali po deželnej političnej oblasti (§ 2. te naredbe) vrši se nameščenje revizorja navadno le tedaj, ako posamezna zadruga (društvo) za to prosi. Uradno imajo te oblasti za zadruge (društva), koje niso po revizijskem zaznamku podvržene niti zvezini reviziji niti reviziji po deželnem odboru, namestiti revizorja le tedaj, ako se ni predlagalo nameščenje revizorja narkasneje šest mesecev pred pretekom dvoletnega roka (§ 4., odst. 1. te naredbe). § 9. Revizorji, za nameščenje določeni, vpisani so v posebni imenik, kojega sestavi in vodi vsako višje deželno sodišče za svoj okoliš. Imenik, kakor vsakoje premembe istega, dati je na znanje sodiščem prve inštance in deželnim političnim oblastim višje - deželno-sodnega okoliša. V imeniku navesti je razun stalnega bivališča revizorjevega tudi njega morebitna posebna sposobnost za revizijo gotovih vrst zadrug in — ako treba — tudi katerih jezikov je isti vešč. § 10. V imenik sprejeti so revizorji zvez z revizijsko pravico v višje - deželnosodnem okolišu in sporazumno z deželnim odborom tudi revizorji deželnega odbora istih dežel, koje se nahajajo v okolišu višje-deželnosodnega okoliša. Ako treba, sprejmejo se v imenik tudi drugi veščaki. Ali in v koliko se taki sprejemajo, določi višje deželno sodišče glede na število in vrsto zadrug (društev) nahajajočih se v njega okolišu, za koje namešča revizorja sodišče ali deželna politična oblast, glede na število zvezinih in deželnih revizorjev in na njihovo delo in bivališče, in slednje uvažuje potrebo posebnih znanosti v kakej gotovi stroki zadružništva ali potrebno znanje jezikov. Posameznemu revizorju ni naložiti preveliko število zadrug (društev) in ni mu preredko nuditi prilika k reviziji. — Njega popolna strokovna sposobnost mora biti brezdvomna in paziti je na to, da se po možnosti osobe iz vsili delov višje - deželnosodnega okoliša sprejmejo v imenik, da se revizijski stroški vsled daljnih potovanj revizorjev nerazmerno ne množe. § 11. Da se vpišejo zvezini in deželni revizorji v imenik, javiti imata zvezino načelstvo ali deželni odbor iste takoj po njih name-ščenju višjemu deželnemu sodišču. Ravno tako se ima javiti tudi njih L odpust iz službe. Ali se dotični radi odpusta iz službe v imeniku črtajo, določi višje deželno sodišče po lastnem izprevidu. § 12. A ko treba v imenik sprejeti tudi druge veščake (§ 9, odst. 2. te naredbe) poživljati ima višje deželno sodišče zadružne zveze svojega okoliša, da podajo nasvete. Pri tem navesti je število oseb, kolikor jih treba nasvetovati ; imenujejo se tudi lahko kraji, koder bi se znale revizije največkrat vršiti. Višje deželno sodišče pri vpisovanju v imenik ni vezano na te nasvete. § 13. Sprejem v imenik vrši se vedno le sporazumno z dotičnim! osebami. Osebe, ki niso niti revizorji kake zveze niti revizijski organi deželnega odbora, obljubiti morajo, predno prično prvikrat revizijo, v roko istej oblasti, katera jim je revizijo zaukazala, da bodo revizijo vestno izvršili in natanjko spolnovali postavno naložene dolžnosti. O danej obljubi izročiti je revizorju uradno spričevalo. § 14. Pri nameščenju revizorja za revizijo kake posebne posamezne zadruge (društva) je treba ozir jemati na vrsto zadruge (društva) na njen sedež in na njen poslovni jezik. Predno se namesti kak zvezin revizor ali kak revizijski organ deželnega odbora, vprašati je zvezo ali deželni odbor ali zamoreta revizorja za ta čas pogrešati. Sklep je v posebnem prepisu dostaviti zadrugi in revizorju. Zadnjemu služi to ob jednem tudi za legitimacijo. Ako je revizor član zadruge, v koje revizijo je bil pozvan, ali v tesnem sorodstvu ali sovraštvu s kakinf članom načelništva tako, da bi radi tega zamogel kedo dvomiti o njega nepristranosti, poročati ima to nemudoma pristojnej oblasti, da imenuje ista druzega revizorja. (Konec prih) Bilance. Hranilnica in posojilnica v Hrenovici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1902. Člani: 160. Denarni promet: K 62.567‘69. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 45129 29 Deleži 800 Naloženi denar 404 — Hranilne vloge s kapilallzova- Inventar premični .... 210 48 ni mi obrestmi 13.749 48 Zaostale obresti posojil. . . 520 29 Izposojila 33.600 — Vrpdnost tiskovin 100 — Predplačane obresti posojil 288 05 Vrednost kolekov .... 127 61 Rezervni zaklad 25 70 Nepovrnjeni uradni stroški . 7 61 Cisti dobiček 100 12 Gotovina 31. decembra 1902 . 2.064 07 48.563 35 48.563 35 1 Buzetsko društvo za štednju i zajmove, registrovana zadruga na neograničeno jamčenje. Članovi: začetkom g. 1902, 530, pristupilo 64, odstupilo 14, koncem g. 580. Dijelovi: koncem g. 1901 K 2.124, u g. 1901 primljeno K 200, koncem g. K 2.324; odpovedano: 0. Novčani promet: K lOT.SlO’Sd. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Gotovina 31 decembra 1902 . Zajmovi kod zadrugara. . . Zaostali interesi Zaostali int. na tekući račun Zaostali utjerivi troškovi . . Vrednost rezervnog fonda . . UIož. novac kod družili zavoda Tekući račun Inventar Preplaćen interes na zajmove nam dane 1.132 95 553 2.942 239 2 3.097 401 14.494 237 100 06 30 16 43 05 77 09 20 Uložci i posude Zadružni dielovi Preplaćeni interes od zadr. . Rezervni fond Čisti dobitak 112 498 2 324 56 3.097 222 86 14 77 29 118199 06 118.199 06 Hranilnica in posojilnica za Blejski kot, registrovana zadruga z neomejeno zavezo na Bledu, za prvo upravno leto 1902. Člani: vi. 1902 pristopilo 33, izstopilo 0; koncem leta 33; odpovedano : 0. Denarni promet: K 136.302 99. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 40149 12 Deleži 66 Naložen denar 9.331 95 Hranilne vloge s kapit. obrest. 52.714 51 Inventar premični 20°/o odp. . 236 69 Predplačane obresti posojil . 232 27 Zaostale obresti posojil. . . 20 90 čisti dobiček 77 45 Gotovina konec leta 1902 . . 3.351 57 ! U 53.090 23 53.090 23 II Hranilnica in posojilnica v Škriljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1902. člani: vi. 1902 pristopilo 29, izstopilo 4; koncem leta 93; odpovedano: 0. Denarni promet: K 51.497-11. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Inventar po odbitku 5'Vo . . Posojila Naložen denar pri druzih zavodih Gotovina konec leta 1902 . . 425 22 491 205 310 60 87 Deleži Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi Izposojila Rezervni zaklad čisti dobiček 930 5.396 17.000 53 52 38 54 55 23.432 47 23 432 47 | ' | Hranilnice in posojilnice v Srednjivasi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1902. Člani: začetkom 1. 344, v upravnem 1. pristopilo 20, odpadlo 8, koncem 1. 356. Deleži; začetkom leta K 688, v upravnem letu prirastlo K 40, odpadlo K 16, koncem 1. K 712; odpovedano: 0. Denarni promet: K 405.94037. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 205.052 97 Deleži 712 Naložen denar 75.370 65 Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar premični .... 116 64 nimi obrestmi 276.359 95 Zaostale obresti posojil. . . 692 98 Predplačane obresti posojil . 1.465 46 Gotovina 31. decembra 1902 . 2.216 83 Rezervni zaklad 2.319 97 čisti dobiček 2.592 69 283.450 07 283.450 07 || Hranilnica in posojilnica na Rovih, registrovana zadruga z neomej. zavezo, za šesto upravno leto 1902. Člani: koncem 1. 1901 192, v leta 1902 prirastlo 10, koncem leta 202. Deleži: začetkom 1. K 386, v upravnem 1. prirastlo K 20, koncem 1. K 406; odpovedano: 0. Denarni promet; K 118.177-75. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 55 349 21 Deleži 406 Naložen denar 32002 11 Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar premični .... 142 56 nimi obrestmi 92.131 88 Zaostale obresti posojil . . 281 65 Predplačane obresti posojil . 531 44 Vrednost tiskovin 119 55 Rezervni zaklad in °/o . . . 874 55 Vrednost kolekov 18 51 Čisti dobiček 156 37 Delež pri Gosp. zvezi . . , 1 000 — Delež pri Zadr. tiskarni . . 1.000 — Gotovina 31. decembra 1902 4183 65 ...... 94.100 24 94100 24 1 I Predpogoji za uspevanje pro-dajalnih in produktivnih zadrug. (Bistričan.) (Dalje.) Zato je popolnoma nasprotno od zadružniškega smisla, ako zadružniki oddajajo blago tudi pre-kupcem, ali celo, ako dajejo boljše blago trgovcem, slabše pa prepuščajo zadrugi. , Zadružna smisel tirja, da oddajajo udje vse svoje blago, ki je objekt kake zadruge, tej zadrugi in sicer v najboljši kakovosti; kjer se kmetje tej nujnosti nečejo podvreči, tam naj se na vsak način opusti ustanovitev prodajalne zadruge. Sicer se skušajo tu in tam zavarovati zoper prestopke v tem smislu z globami, toda vspeh tega sredstva je dvomljive vrednosti, deloma ker so take kazni sploh sovražena reč, ki napravlja veliko prahu in jezikanja in obrekovanja mej prizadetimi, deloma je pa tudi kontrola od strani zadruge težavna. Najboljša varstvena znamka je vedno živa zadružna smisel kmetovalcev samih. Malo zadružnega smisla spričuje tudi, ako zadružniki pri najmanjših težavah, katerih je zlasti prva poslovna leta povsodi dovolj, precej zgubljajo pogum in zapuščajo svoje zastave ali nastavljajo celo voljna ušesa agitacijam raznih prekupcev. Tudi v tem oziru imamo poskuse, odpomoči nadlogi s tem, da določajo pravila, da je za neko vrsto let izstop nemogoč. Toda pravega zadružnega smisla take sta-tutarične določbe nikakor ne morejo nadomeščati. Eno hudo preskušnjo imajo skoro vse prodajalne zadruge prestati, namreč boj z monopolističnimi prekupci in od teh zapeljanimi zadružniki. Samo ob sebi je umevno, da se čuti prekupec, zlasti tam, kjer je imel doslej vso moč v rokah, oškodovanega v svojih interesih in da nikakor ne gleda križem rok, kako se razvijajo stvari krog njega. Ker agitacija z besedo na- 250 - vadilo le malo pomaga, zato prieno prekupci dejanski boj z najvplivnejšim orožjem s tem, da nastavijo visoke cene. Večinoma bogatemu veletrgovcu ne škoduje ravno veliko, ako ima pri tem počenjanji tudi naravnost izgubo, vsaj vč, da, če se mu posreči z višjimi cenami zadrugo uničiti, postane zopet gospodar si-tuvacije in se more zopet bogato odškodovati za vse to, kar je bilo treba žrtvovati za upropastenje zadruge; kajti tam, kjer je enkrat kaka zadruga propala, ne nastane tako z lepa druga. Take in podobne manevre je sicer kaj lahko prodreti in jih pregledati do dna, ravno tako težko pa je bojevati se proti njim, ker so kmetje le preradi in prepogosto dovolj kratkega pogleda, da padejo v nastavljeno past. Da, celo marsikak gospodar, ki izprevidi celo zanjko, je vendar toliko nespameten, da misli, da dela le v svoj lastni dobiček, ako prodaja trgovcu za visoke cene. Prekupci seveda znajo svojo luč postavljati na svečnik in skrbijo, da se njihove agitacijske cene razbobnajo čim dalje po svetu. Kmetu pa plešejo neprenehoma te agitacijske cene kot mamljive vešče pred očmi, mesto da bi se rajši ozrl nekoliko po tržnih dnevnih cenah, ki se glasijo popolnoma drugačno. Tudi ne pomisli kratkomislec, da bi bilo teh cen, ki se plačujejo le v posameznih slučajih v enem mahu konec, ako bi moral trgovec vsem producentom plačevati enako visoke cene. V takih razmerah morajo prodajalne zadruge veliko trpeti. Udje hočejo od zadruge izsiliti istotako visoke cene, češ: drugače zadruga nima za nas nobene vrednosti in bolje je prej kot slej prodajati trgovcu, ki plačuje boljše cene in pri katerem ni treba prevzemati nobenega poroštva in se v svojih dejanjih nič omejevati. Neredkokrat se dajo voditelji zadrug zapeljati, da posnemajo trgovce v visokih cenah, da bi na Hranilnica in posojilnica v Zireh, regislrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: začetkom letu 226, v 1. 1902 pristopilo 26, odpadlo 4, koncem 1. 248. Deleži: začetkom 1. K 452, v upravnem 1. prirastlo K 52, odpadlo K 8, koncem leta K 496; odpovedano: 0. Denarni promet: K 212.01 M8. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 133.845 Deleži 496 Naloženi denar 50.141 49 Hranilne vloge s kapitalizo- Inventar premični in °/o . . 226 96 vanimi obrestmi .... 185.883 05 Zaostale obresti posojil. . . 231 10 Predplačane obresti posojil . 1.136 26 Delež pri Ljud. posojilnici 4 — Rezervni zaklad 1.365 52 Gotovina 31. decembra 1902 . 5.644 12 čisti dobiček 1,211 84 190 092 67 190 092 67 Hranilnica in posojilnica v Šinčivesi, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, za trinajsto upravno leto 1902. Člani: v upravnem 1. prirastlo 37, odpadlo 20; koncem 1. 777 s vplačnimi deleži K 7.831; odpovedano: 0. Denarni promet: K 272.112’58. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 317.147 61 Deleži 7 831 Zaostale obresti posojil. . . 7.060 61 Divid. obresti prejete , . . 2.049 60 Naložen denar 23.4-08 71 Hranilne vloge 315.885 41 Nevzdignjene obresti istega . 225 — Kapitalizovane obresti . . . 11.261 55 Prehodni znesek 450 89 Predplačane obresti posojil . 1.256 39 Inventar po odbitku 10°/o . . 279 78 Rezervni zaklad 13.715 84 Gotovina konec leta 1902 . . 5 224 86 čisti dobiček 1.797 67 353 797 46 353.797 46 || Posojilnica v Sevnici, registrovana zadruga z neom. zavezo, za dvajseto upravno leto 1902. člani: v 1. 1902 pristopilo 255, izstopili 163; koncem leta 1626 s vplačanimi deleži K 3.946'74; odpovedalo: 0. Denarni promet: K 348.343 96. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 299.574 60 Deleži 3.946 74 Zaostale obresti posojil . . . 8.760 40 Hranilne vloge s kapitalizova- Naložen denar 6.793 24 nirni obrestmi 257.740 83 Predhodni znesek 1.000 — Za 1. 1903 predp. obr. posojil 683 74 Inventar | 168 96 Izposoji la 47.818 30 Za 1. 1903 predp. obr. izpos. j • 501 52 Hektificirana rezerva 1. 1901 Gotovina konec leta 1902 . . I 5 919 31 in vstopnina 1. 1902 . . . 9.771 88 čisti dobiček 2.756 54 322.718 03 322 718 03 I || | 1 251 — Hranilnica in posojilnica v Leskovcu pri Krškem, registrana zadruga z neom. zavezo, za drugo upravno leto 1902. člani; začetkom 1. 96, v 1. 1902 pristopilo 75, odstopil 1; koncem 1. 170. Deleži: začetkom 1. K 192, v 1. 1902 prirastlo K 150, odpadlo K 2, koncem leta K 340; odpovedano: 0. Denarni promet: K Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 23.954 91 Deleži 340 Naložen denar 200 — Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar nepremični, °/o • • 214 48 nimi obrestmi 24.820 Zaostale obresti posojil. . . | 5 50 Predplačane obresti posojil . , 130 42 Gotovina 31. decembra 1902 . 1.152 93 Rezervni zaklad, °/o . . . . 58 38 Cisti dobiček 178 95 25.527 82 25.527 82 II Posojilno in konsumno društvo v Ricmanjih, vpisana zadruga z neomejenim poroštvom, za tretje upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 12, iztopil 1; koncem 1. 163 s vplačanimi deleži K 2.920; odpovedano: 0. Denarni promet; K 315.161-48. Imetje (Aktiva) K li Izguba (Pasiva) K h Gotovina 31. decembra 1902 . 1.680 10 Deleži 2.920 Delež pri „Gosp. zvezi“ . . 200 — Izposojila pri „Gosp. zvezi1 . 20.144 03 Vrednost blaga v zalogi . . 6097 90 Zaostale obresti izposojil . . 1.103 61 Posojila 15 492 27 Dolg na blagu 3.299 50 Vrednost inventarja .... 5.329 64 Preplačane obresti posojil . , 136 33 Zaostale obresti posojil. . . 278 40 Rezervni zaklad 1.782 54 Zguba 307 70 29.386 01 29 386 01 1 J ta način odbili sovražno agitacijo in zadrugo kolikor moč na ugoden način upeljali. Toda ta korak je spravil že nekatero zadrugo, ki še ni imela nikakega rezervnega zaklada in je delovala po večini s tujim denarjem, na rob propada in res smemo imenovati ognjeno preskušnjo, ako je zadruga trdna napram takim agitacijam. Ne dosti menj nevarna skušnjava obstoji v tem, da mnogi kmetje sicer nočejo pristopiti v zadrugo, vendar pa izkoristijo njen obstanek in pritiskajo na trgovce, da nastavi višje cene; na ta način so dotični kmetje tudi in sicer posredno deležni koristi zadružne organizacije, ne da bi jim bilo treba prevzeti najmanjši riziko in se podvreči težavam zadružnega dela. Taki kmetje, ki se imajo za posebno premetene, ki pa nimajo v sebi niti najmanjše trohice plemenitega smisla za skupnost, ampak jih je sama naga sebičnost, taki ljudje, pravim, so največja težava za smotreno organizacijo skupnega prodajanja in se žalibog prepogosto nahajajo. Mislijo, da delajo le v svoj lastni prid, in vendar ravnajo sami proti sebi sovražno, ker pripravljajo bolj nego vsi drugi sovražniki propad zadrugi in ne pomislijo, da v istem hipu, ko se razdere zadruga, je prišel ' tudi konec dobrih cen pri trgovcu. (Konec prih.) Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stockerau. (čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Heid“. Trijerji za laneno seme, deteljo, rž, lečo in bob. Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna izvršitev. Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid1'. Lahek za goniti! Veliko naredi! Nizka cenami Nad šestdeset prvih odlikovanj) 17U 12—10 1 I 1 1 1 :§ 1 v I C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne *r blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Diaj, L, Franz Josephs-Uiiai št, 13. (170) 24—15 00000000300000900000000000000000090000® 252 — ^ ^ IE] <3- 3Li S n> poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec julij 1903. Ime Prejemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila O > r^: o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c 3« K V K V K V K 1 v K I v K 1 V K v Badema Beram ? Blagovica . . . . ? 2204 44 1976 52 4180 96 120 — 1180 42 796 — 1797 40 64 Bled za blejski kot za jun. 18816 81 17375 35 36192 16 3405 50 1189 — 6180 — 4040 — 72 h ji w n za julij 8890 57 8009 — 16899 57 4080 — 696 — 6200 — 1000 — 75 Bloke 19752 23 21092 63 40844 86 12440 — 11427 80 2400 — 1366 — 292 Borovnica Buzet ? Cerklje ? 13213 98 11474 44 24688 42 7745 3589 7850 1300 180 Cerknica (za junij) . . 21780 79 14649 03 36429 82 11722 10 12960 05 1565 — 4788 — 536 Cerkno 38070 14 35147 53 73217 67 25413 — 10449 79 2280 — 1325 11 ? Češnjica 5965 43 7624 54 13589 97 1415 — 1620 22 1000 — 3110 — 134 Crnivrh 21189 05 20013 38 40026 76 2037 3406 89 16550 — 1061 50 162 Dobrepolje (za junij) 28856 49 29374 08 58230 57 14951 50 14652 93 11871 26 5155 — 516 n (za julij) . . Dobrunje ? 48281 10 49068 58 97349 68 25302 80 17033 80 11176 74 9504 — 520 Domžale 29511 85 29079 17 58591 02 13533 42 8014 26 7300 — 5962 — 165 Frankolovo (za I. polletja) 70129 61 68164 37 138293 98 10895 04 21690 58 23729 60 14753 10 131 „ (za julij) . . 7598 92 6956 94 14555 86 461 77 355 52 6553 — 4623 55 135 Gojzd Gore ? Gorica cent. pos. . . ? 1282 15 1220 65 2502 80 404 20 700 830 48 Gorje . 21417 81 21999 34 43417 18 10865 — 10565 54 2775 62 3690 — 292 Horjul 10298 58 10018 36 20316 94 3244 45 3166 71 5851 54 2182 77 296 Hrenovice 2927 74 3770 71 6698 45 2740 600 — 200 — — — 188 Idrija 14983 12 14901 35 29884 47 14347 02 1543 30 1050 — 53 25 55 Ig 6066 97 5961 18 12028 15 3604 1394 45 1550 — 2240 . p Izlake 13355 47 10597 62 23953 09 3524 6519 02 3940 — 1190 — 157 Jesenice Kamnik ? 15619 48 15359 20 31049 68 12505 — 960 — 260 — 1600 — ? Kanal 10185 36 12877 59 23062 95 7955 76 5804 76 2950 — 1372 — ? Kandija Kazaze ? Košana ? 62312 52 66045 19 128357 71 19346 23 6157 70 22764 29586 38 ? Kranjska gora .... 6714 86 9794 03 16509 49 1424 — 2463 98 1300 — 3380 — 230 Križevci (za junij) . . 44923 98 41281 30 86204 28 25457 22 15701 05 21750 — 6591 — 170 „ (za julil) . . . 49045 40 47684 02 96729 42 28378 22 19373 24 24450 — 711 — 175 Laško 11853 81 9254 65 21108 46 3992 97 4453 37 2950 — 1535 04 272 Leskovec (za junij) . . 3647 42 2078 66 5726 08 3120 —— 130 — 1603 — 238 — 187 » (za julij) . . 1389 36 2851 64 4241 — 400 — 1360 — 1439 — 706 74 188 Leskovica Livade ? 2525 93 2601 50 5127 43 2147 — 773 36 820 — 200 ~~ •84 Loškipotok na Taboru . 28394 28 26535 90 54930 18 24732 — 480 — 26048 — 2970 — 25 Ljubljana — ljud. posoj. Ljubno ? 1483723 72 1493375 02 2977098 74 251455 75 173993 36 83120 36 85168 56 1567 Marenberg Marezige ? 32222 12 34886 88 67109 — 2485 50 32575 31 940 — 3906 36 466 Medulin 783 30 3528 50 4311 80 240 — 2610 — 918 50 435 40 283 Mengeš 10074 21 13371 22 23445 43 5787 — 6186 10 3160 — 1284 — 385 Metlika 108728 12 106679 33 215407 45 90512 66 89864 16 7285 — 5661 — p Mošnje 9991 43 9003 04 18994 47 3490 — 2800 — 4726 74 3846 74 120 Naklo Osap ? Pišece ? 1870 70 430 2300 70 1507 3000 8 36 46 Planina 1347 68 1205 8! 2553 49 708 47 248 94 — 77 — 86 Polhov-Gradec .... 5795 28 0223 68 12018 96 2516 — 1316 55 1270 — 1340 — 138 Poljane Pulj ? 18980 21 17593 74 36573 95 10303 90 10679 64 1660 • 4536 — 410 Radeče 12319 22 17441 40 29760 62 1904 70 2176 60 8866 47 4078 88 441 Rečica Renče ? Ribnica ? Ricmanje ? 15076 69 18320 79 33397 48 11908 25 5783 13 4376 38 2400 418 Rob 13017 97 15192 32 28210 29 4244 1179 39 10700 140 165 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posoj ila Število članov I m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Roč ? Rova 9532 35 8870 70 18463 05 2316 48 1623 11 6471 22 200 218 Rovte 4237 64 3599 23 7836 87 3739 81 2474 29 2758 — 2455 38 179 Selce 8707 51 8686 76 17394 27 6049 — 3926 29 660 — 1700 — 302 Semič 12267 13 13694 97 25962 10 8230 88 6420 17 1680 — 2204 55 ? Senožeče 3173 32 3014 52 6029 04 — — 100 — 880 — 2420 279 Sevnica ? Sinčavas ? Skrilje ? Smlednik 2449 19 500 2949 19 435 44 280 15 Sorica 3960 70 3960 70 7921 40 3882 — 1100 — 100 — — — 17 Srednjavas 14732 08 15476 89 30208 97 5764 50 3247 18 9490 — 1800 — 381 Staral oka 14081 38 15193 66 29275 04 4416 — 2563 93 9110 320 — ? Stari grad . . . . ? Stari trg 25759 98 23840 77 49600 75 19539 _ 7411 85 3740 4395 536 Struge 4249 92 4279 93 8529 85 2944 — 1270 — 700 — 700 — 35 Sv. Ema ? Sv. Jakob ob Savi . . 3758 10 3447 22 7495 32 1729 2388 44 440 1030 131 Sv. Jurij ob j. ž 11988 35 12056 67 24045 02 7214 52 2252 15 4249 — 693 — 165 Sv. Jurij pri Kranji. . . 7257 05 6260 83 13517 88 6074 — 610 — 1432 — 490 — 225 Sv. Križ pri Kostanjici . 6313 88 7331 10 13644 98 2738 — 812 59 6460 — 2680 08 ? Sv. Križ p. Litiji (zal.poli.) 32472 67 28852 21 61424 88 16882 34 17997 80 10780 — 7886 34 318 n n „ „ (Za julij) . 6343 57 5489 92 11833 49 1101 — 2199 82 2550 — 1140 319 Sv. Kunigunda .... 2784 39 2261 83 5046 22 1624 — 930 — — — 900 75 „ Lenart . ? Šebrelje 3909 01 5066 26 8975 27 884 32 2190 04 173 38 1216 20 93 Škocijan 11644 93 12825 48 24470 41 9315 38 6507 24 3180 — 1242 466 Škofjaloka 9156 65 7722 76 16879 41 7716 65 1800 — 600 — 40 28 Šmarije 8732 34 8666 15 17398 49 1287 20 6818 77 1730 — 260 190 Šmartno 7601 42 7247 78 14849 20 2938 — 2612 63 2600 — 740 155 Šturije 2439 39 2711 49 5150 88 973 80 566 16 1980 — 1053 19 180 Št. Ilj pod Tur. . . ? Št. Janž 2299 21 2342 89 4642 10 461 76 206 1388 18 457 91 138 Št. Jernej 19873 26 17125 41 36998 67 5083 — 8954 53 7850 — 2774 463 Št. Peter 18728 — 25043 54 43771 54 7079 — 14505 11 5820 — 2290 371 Št. Rupert . . . . ? Št. Vid 9519 63 10048 34 19567 97 7706 3614 77 3900 490 381 Tinjan ? Tomaj 1944 _ 2313 33 4257 33 1100 _ 174 940 480 338 Tomišelj ? Trebelno 10664 12 9046 19710 12 1196 50 6304 87 1675 890 153 Trnovo 45046 99 47375 85 92422 84 7003 17 38168 85 8155 — 3949 665 Tržič 32669 22 29281 49 61950 71 25516 53 18980 24 5600 — 2219 47 117 Tržišče 1228 92 902 40 2131 32 824 — 100 — 586 — 280 ? Tunice 2694 61 1730 63 4425 24 990 — 40 — 900 — 100 45 Velike Lašče .... 7714 81 7487 24 15202 05 2175 — — — 5485 24 44 Vipava 36679 93 41509 30 78189 23 18567 02 15243 21 8265 — 12856 48 1034 Višnjagora 12330 53 13334 48 25665 01 5818 — 2283 27 7944 16 1928 95 ? Vojsko 3625 32 3487 53 7112 85 735 — 2946 19 500 — 414 27 Vrhnika 18993 34 10798 36 29791 70 12001 — 5138 48 1035 59 1532 70 ? Zagradec 7770 38 6748 66 14519 04 1783 — 4086 40 130 — 352 17 80 Zatičina ? Zg. Besnica 2202 15 2186 10 4388 25. 320 820 230 240 45 Zg. Tuhinj 2898 09 2950 01 5848 10 940 — 308 39 1104 — 984 148 Žiri (za junij) .... 7716 79 9218 26 16935 05 6251 — 5403 24 1700 — 1200 ? (za julij) .... 8446 45 9190 28 17636 73 5384 — 6115 61 2450 — 700 ? Zupa Raščane . . . ? Žužemberk 17879 98 15946 63 33826 61 11353 78 697 17 9460 144 19 192 =>£o-8® 8- MIHAEL KASTNER, Ljubljana priporoča svojo najmnogovrstnejšo zalogo vedno sveže napolnjenih tu- in inozemskih mineralnih voda........................ —..........vrelčnih pridelkov. Najcenejša prodaja morske soli in soli za živino, voznine prosto na vsako železniško postajo. = Zgalnica za kavo = vedno sveže žgana kava, vsakdanje pošiljatve po železnici in pošti. 187 ^—7 =Zaloga petroleja in olja = za poljedelske in druge stroje ter mline. Ponudbe, vzorce in cenike na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto. INajpopolnejši perilni stroj, likalnica, ožcmalnica in pinja in sploh vsakršni praktiški stroji za gospodinjstvo in gospodarstvo po naj zmernejših cenah, nedosegljivo trdni. Plačuje se tudi na obroke. Ponuja franco do katerekoli postaje m 10-9 Društvo „Fjospedar" Zahtevajte cenik! V HlIStOpeČicll-HnilliC, MtOVa. Zahtevajte cenik! Egidij Jeglič I vin5lar, načelnik. Pozor! Pozor! daje gotovo pomoč in povraća izgubljeno zdravje HHT- edino prava Germanova zdravilna življenska esenca katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, ž.elodčna oteklina, napihovanje, podrigovanje, zgaga, zlatenica, omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca pomaga proti jeternim in sleznim boleznim, proti hemevoidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi, Germanova ž.i vi jenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s tem, da povraća izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa. Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pemoči več nadejali niso. Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelu-jočih, povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati. — Cena steklenici 1 K 40 vin,, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in in odpravo 40 vin. več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej Glavna zaloga, kamor naj se vse navočbe naslavljajo K. Germana lekarna „pri črnem orlu‘‘ v Belo varu, Hrvatsko. V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke: Ljekarna k „crnom orlu“ K. Germana u Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo šiv-Ijensko esenco; ako pa ti se ponudi druga, za katero bi se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzemi, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. 191 2—1 HF** Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. 'a,3M ISF*" Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih odlikovanj! o -14 o F-i r$ ti e> ti f-4 r$ -14 o S (4 M «2> t> C$ f-. ti, O ti O ti. o PL, Delniška družba Rlfa-Separalor Zaloga za južne dežele: -------v Gradcu, Annenstrasse 26. :.........: .zzz pro5im berite! pre5im berite! 172 12—12 ...........■■r.zszssi- (Zadovoljno $am potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. (Z opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim delOVrŠbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola jar sirarstvo ti ti ti tzi j—*; O T3 ti *S ti ro ti •ti o :/• • Izdajatelj: (Gospodarska Zveza v Izubijani. Odgovorni urednik dr« Viljem Schireltzer, odbornik gospodarske Zveze v Ljubljani. — Tisek Zadružne tiskarne t Ljubljani.