List 7. Tečaj XLVI i I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 15. februarija Obseg: Akordne cene za košnjo, sušenje in spravljenje sena. vori. spieler. Presajanje zelenjadnih rastlin. Kako gnojiti vinograde. (Konec.) Vprašanja in odgo Gospodarske novice. Trgovinska in obrtna zbornica. Nasledki „šnopsa u. Iz državnega zbora. (Dalje.) Naši dopisi. Andrej Ein Novičar. Gospodarske stvari. Akordne cene za košnjo, sušenje in spravljanje sena. Za seneno košnjo jemljimo načeloma le kordalce ker izhajamo s temi dosti laže in boljše. Kordalcem ki so izurjeni kosci, gre delo hitro od i ok To zelo da Le koristno gospodarju ob košnji, ko je delo nujno, vreme pa nezanesljivo. Gospodar pridobi pa tudi s tem kosi s kordalci navadno ceneje nego pa z dninarji je pri akordoi košnji, da kosci ne delajo površno in ne puščajo za saboj grebenov ali celih šopov Marveč mora strogo zahtevati, da kosci kosijo gledati mu trave čisto. to je kar je moči, tikoma tal, ne da bi pri sekavali glavic travnih korenik. Akordne cene za seneno košnjo so kaj različne ) ker jih določujejo azlične krajne in gospodarske raz- mere. Tudi pri nas so te razmer toliko različne da jih je treba gospodarju skoraj za vsak kraj posebe določiti. Sedaj hočem navesti nekaj vzgledov, na katere se lahko opirajo gospodarji, kadar si določujejo akordno ceno za košnjo kakor tudi za sušenje in spravljanje sena Eden kosec pokosi na da lahko 28 do 40 in celo do 50 arov senožeti ali travnika. Da pokosi en cel hektar dni. ha 100 ar), potrebuje torej do 3 V 2 Kosci, kateri kosijo na dnino, dobivajo zmiraj večo plačo, ker delajo utrudljivo 10 do 12 ur na dan. Če dajemo koscu v denarji ali pa v denarni vrednosti na pr. 75 kr. dnine seveda brez vsega druzega stane košnja 1 ha senožeti 1 gold. 50 kr do gold 62 kr., če gre delo pošteno od rok. Ravno tako bi znašala ob istih okoliščinah prava akordna cena za ha košnje tudi 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 62 kr. Ker pa niti misliti ne smemo, da bi opravili košnjo z našimi dninarji tako ceno, marveč je košnja na dnino v tem slučaji navadno dosti draža, in ker je treba kor- dalcu primerno večega zaslužka za njegovo veče delo, bode tudi akordna cena nekaj veča ter utegne 1 gold. 80 kr. do 3 gld. za 1 ha znašati. Koder je dnina za kosce veča nego 75 kr., veča je razmerno tudi akordna . . -r. m I . » cena in utegne znašati od 2 gld. do 3 gld. 50 kr. in celo do 4 gld. Ko plačujejo na Češkem za košnjo 1 ha na pr. v Miličovesu 1 gld. 20 kr., stane ista v Pirglicah 2 gld. 80 kr. do 3 gld. 55 kr., v Črvenem Oujezdu 3 gld. in v Duksu 2 gld. do 4 gld. Z večine pa znaša povprečna akordna cena za košnjo 1 ha senožeti 2 gld. — 2 gld. 50 kr. — 3 gld. Pokošeno seno suše po mnozih krajih tudi v akordu. Cena za sušenje sena na 1 ha je tudi v raznih krajih različna. Odvisno je tudi od tega, na kak način suše seno in vsekakor tudi od vremena, ko se suši. Za posušenje sena na 1 ha je treba povprek 15 žensk, katerih delo stane vkup 4 gld. 50 kr., če jim plačujemo po 30 kr. dnine. Ob zelo ugodnem vremenu zadostuje tudi le 12 žensk, ob slabem vremenu pa jih je do 20 in še več potreba. Zategadel je tudi svetovati, da se gospodar precej pogodi s kordalci, kako da bode, če bode deževno vreme med sušenjem, da ne trpi delavec škode. Miličovesu na Češkem, kjer je delo sicer v ceno, in znaša mozka dnina 40 do 50 kr. *) po leti, plačujejo za sušenje sena na drobno po posameznih delih, in sicer tako-le za 1 ha: za raztrošanje redovja......— gld. 40 kr. ;; prvo obračanje........— „ 50 „ „ vsako drugo obračanje.....— „ 40 „ „ devanje sena v lonice (vršaje, kope) 1 „ 50 „ „ raztrošanje lonic na debelo (v ograbke) — „ 50 „ „ obračanje v ograbkih......— „ 30 „ „ devanje v kupe za nakladanje . . ^ „ „ skupaj . 4 gld. 60 kr. ; __ / __ ». « • . i • ■ i j Ženska dnina je za 20—30% cenejša jgf-j f* mT^ . - -v a/ i* v ? C. Ob jako ugodnem, gorkem in suhem vremenu po- tako gnojenje tudi zaradi tega suši se tamkaj seno na ta način dvakrat obr da se pi dan in je popoludne druzega dne suho » kar nem okopavanji zrahlj zemlj ker se pri vsakokrat-tikoma gnoja, nekoliko je seveda le mogoče pri senu, katero se je dopoludne pomeša z gnojem, in tako odpira pot potrebnemu zraku pokosilo z vkupnimi stroški gold znaša tamkaj akordna cena za košnjo 60 ki ha Ker gld. vlažnosti. Ako podkopljemo gnoj tikoma koreničneg 20 kr > stroškov je za košnjo in sušenje v akordu ob naredimo si res tudi nekoliko škode ugodnem vremenu način po ceni. le 5 gold 80 ki kar a debla tem prisilimo namreč trto, da nam zažene kmalu dosti privršnih ali na vsak rosnih korenik V Ebendorfu na Niže-Avstrijskem, kjer znaša dnina za moške po zimi 50 kr. in po leti 60 kr., *) plaču- stranij tiste pa saj se te pri okopavanju tako od- katere nastanejo po leti > pa podpi- rajo trto v rašči in rodovitnosti za eno leto jejo pa sena na 1 ha. 6 gold. 95 kr. za akordno košnjo in sušenje Ako podkopljemo gnoj še globokeje, vidimo, da se naštete prednosti plitvega gnojenja izgubljajo dr za Posušeno seno se tudi pogostoma v akordu drugo Pred vsem zapazimo na- klada in spravlja. Po mnozih krajih je navada, da se v akordu pokošeno in posušeno seno naloži tudi na glavitno napako globokega gnojenja popolnoma mehanični učin gnoja na in to priznavam za po da izostane zrahlj anj ml j namreč po humusu vozove in še le doma spravi z dninarji in posli. Drugod Vsled te^a ne moreta pa seno tudi v akordu skladajo in spravljajo na se- zemlje prešiniti v kojega se spreminja zrak in vlažnost tako gnoj dobre mco, pod itd. Za nakladanje sena so akordne cene in ne samo gnoj, ampak tudi zemlja tudi različne. Za nalaganje voza s 6—8q sena, računi se povprek 20 do 25 kr. Za skladanje in spravljanje jasne dokaze za to sena pa se računi od enega voza 50 do 60 kr., in od- pavamo zato, da bi okolo njega se ne razkroji zadosti. Seveda se ne mo remo o vsem tem z očmi prepričati, a vendar imamo Kedar kak star vinograd preko- pade teh za skladanje 20 kr.. za spravljanje na se- hajamo mnogokrat tri g* novimi trtami nasadili mco, pod itd. pa 30 do 40 kr. Navadno se pa to slednje delo bolj pošteno opravi z domačimi posli in dninarji. > črno štiri čevlje pod zemlj na- neko šoti podobno tvarino. Kaj je to ? Nič druzega Ebendorfu na Niže-Avstrijskem plačujejo za nakladanje, skladanje in spravljanje sena po 87 kr. od voza, ki je naložen s kakor gnoj, kateri se je morebiti pred petdesetimi leti pa se ni mogel vsled pomanjkanja zraka sena. V. E. podkopal, in vlažnosti razkrojiti Pr vsem tem je pri nas še mnogo vinščakov ka Kako gnojiti vinograde. (Konec.) Zdaj hočemo videti, koliko globoko se podkopani teri se za globoko gnojenje potezajo in plitvo kar naravnost obsojajo za ničvredno. Mi tudi nočemo trditi, da je morda zavrženo delo in gnoj, ako trtam globoko gnojimo; saj je uže to mnogo vredno, da se zemlja zrahlja posebno v takih ogradih, katerih nismo gnoj najbolje obnaša. Ako gnoj kar po vrhu vinograda Pn zasajanju zadostno prekopali raztrosimo ter ga nič ne podkopljemo, raztopi sicer deževnica vse, kar je raztopljivega v njem; pa to se ne Da je zrahljanje zemlje res jako koristno, to nam kažej v malem vrtnarji: kedar jim kako drevo ne pogrezne zadosti globoko r zemlj sama. Drugi del kajti :padše ganski del, ki je plinaste narave, v tem ga zadržuje ga gnoja, to je or- izpuhti neukoriščen V ak Vrhu tega razpada nam le površno potrošeni gnoj zelo neredno, ker ga v tem zavirajo zdaj mraz, zdaj suša, zdaj prevelika moča in enaki vplivi. Prosto z butarico suhega listj mara prav rasti in roditi, zrahljajo zemljo okolo njega in pomagano je. Še jasnejši dokaz nam pa dajejo oni trtorejci, kateri gnoje trtam z jelševino. Oni mislijo, da podajajo trti Bog ve koliko kalija, dušca, fosforove kisline itd. raztrošenje gnoja po vinogradih je po vsem tem malo-uspešno in se ne more nikakor priporočati. Če podkopljemo gnoj le kakega pol čevlja globoko ter ga za-sujemo, ravnamo še vedno v zgubo, kajti plinaste snovi gnojenjem skora odločno gnoja nikakor ne nadomeščajo lesa; zemlj v resnici pa s tem rahljajo, a pravega Iz vsega tega sklepamo, da je najbolje, ako pi gnojitvi vinogradov za en čevelj globoko podkopa pridržuje emlja nekoliko i toplj imajo pa še vamo gnoj, in sicer prav blizu okoli trt po visečih vedno predolgo pot do korenik. Ako pa zasujemo gnoj IeSah> P° ravninah pa med trtami, v čevelj globoke jame, ognemo se takih neugodnih na- sledkov, kakoršne smo našteli pri površnem in plitvem gnojenji, kajti v tej globočini se približamo korenikam, katerih pri okopavanju ne dosežemo, ter položimo gnoj tako rekoč na nje. Vsled tega pridejo raztopljene snovi po kratki poti korenikam v korist; zemlja pa, s katero je gnoj zasut, posrka vse plinske gnojilne snovi > * • predno morejo v zrak izpuhteti. Dalje nam koristi Vprašanja in odgovori. Vprašanje 9. Moji kobili je pričela mececa decembra pokati koža na dveh nogah. Rane so močno krvavele in bilo jih je največ med kopitom in piceljem ter nad piceljem. Kaj je vzrok tej prikazni, in kako jo ozdra- viti? S -v \ \ * ^ ~ 4 V , Ženska dnina za 20-30°/o cenejša Svetovali so mi izpirati rane z mlačno vodo, mazati jih z glicerinom ter obezavati. Rane se celijo sedaj počasi. Da pa odstranim za vselej ki mi je zelo na kvar, obračam se do uredništva to bolezen, da Sadike se hitreje prirastejo in uspevajo bolje, ako ? jih varujemo hude vročine in velikega mraza. ta mi nasvetuje radikalno zdravilo in navod, kako rav- namen jih pokrivajo s preprostimi, iz vrbovja splete- nati s konjem, da se ga ne loti zopet ta bolezen. (j. nimi koški, s cvetličnimi lonci ali pa s papirnatimi G. župnik v S.) Odgovor. Rane ? škrniclji, kateri so namazani z oljem. Pod takim po-o katerih govorite, so mahov- krivalom ne usihajo ob hudi opoludanski vročini nežne niče. Najradikalneje boste pregnali konju mahovnice, rastlinice, ob velikem mrazu (to je, spomladi zjutraj) ujete konja vsega, kar provzroča to bolezen, pa ne zmrzujejo. Tako pokrivanje pa ni v nobenem vsako sejanje obnese dobro ako vai Vsi konji niso enako podvrženi tej bolezni, nekateri so obziru potrata, ker se zlasti pa tisti, kateri imajo bele noge niti ni treba bolj občutljivi, in sicer ne samo bele dlake, ampak tudi v drugič ali celo v tretjič podsajati j i in belo kožo n rastline uspevajo tudi bolje. Taki koški ali škrniclji [ahovnice se narede, ako mora konj stati ali ležati v trpe več let, ako ravnaš ž njimi skrbno. Kedar ni gnojnici in ako se prehladi v noge. Prehlajenje je naj- mraza in vročine, ali kedar * so rastline uže dovolj večkrat vzrok mahovnicam. Konj se pa prehladi v krepke, takrat seveda jim ni treba pokrivala. noge ; ako mora po zimi dolgo časa hoditi po mokrih ; sneženih potih, ako pride s potnimi, ali sploh z mokrimi. blatnimi nogami v mrzel hlev, kjer mu morda še celo prepih hodi čez noge. Najboljši pripomoček proti mahovnicam je toraj suh in primerno topel hlev brez prepiha, ter konju treba vselej, kadar pride v Gospodarske novice. * Deželno sadno razstavo je ukrenil prirediti glavni odbor kranjske kmetijske družbe letošnjo jesen v Ljub- il lev > toliko časa drgniti noge in sploh ves život > da razstavo namreč misli ob enem praznovati ne je suh. Konjem, kateri so podvrženi tej bolezni, smemo vsaj po zimi striči dolge dlake pod piceljem in nad njim. Tudi debelo nastlan nastil ni koristen ker dela noge preobčutljive. Za zdravljenje od ma- bode toliko v ta namen družba štiridesetletnico vladanja našega presvetlega cesarja. Ukrep sam na sebi še ni za trdno storjen, ker je prireditev razstave od marsičesa zavisna, zlasti pa od letošnje sadne letine. Ako bode razstava, ne hovnic rabi pa razen izpiranja s čisto mlačno ali pa milnasto vodo in mazanja z glicerinom tudi petrolej, v vodi raztopljen bakreni vitrijol itd. Ako pa vzraste uže divje meso (polipi), morate je porezati ter mazati rane od noža s kakošno žgočo tvarino. Zastarele mahovnice narede ježevo nogo. Morda vas zanima vedeti, da priporočajo homeopati kot izvrstno sredstvo proti mahovnicam Thujo. da bi kazala podobo našega sadjarstva, ki še živo potrebuje napredka, ampak da m bi natančno pozvedeli, kakošno je naše sadjarstvo, kako naj delujemo v prihodnje v boljši prospeh sadjarstva. * Deželni zbor koroški je ukrenil dajati koroški c. kr. kmetijski družbi od letos naprej vsako leto po 3000 gld za povzdi živinoreje in po 1000 gld za i Presajanje zelenjadnih rastlin. Kedar postanejo rastline na sejalni gredi dovolj močne, presadimo jih na stalno mesto. Imej pa vedno v čislih, da niso slabotne rastline ravno tako za nič kakor starikave. Sadike vzdigni iz zemlje s topim, lesenim ali železnim klincem. Navadno jih kar rujejo, a pri tem poškodujejo korenine. Ako ni treba sadik daleč nositi dobro jim je pustiti kepo zemlje, katera se jih drži. Na stalno mesto sadimo rastline s sadilnim klinom povzdigo sadjarstva. Koroška kmetijska družba prejema torej od dežele vsega skupaj 6500 gld. na leto. Gotovo lepa svota, ako pomislimo, da ima koroška kmetijska družba vrhu tega blizu 70.000 gld. premoženja svojega da dobi vsako leto od celovške hranilnice po 800 gld podpore, da je dežela podarila družbi poslopje za pod i kovsko šolo in prostore za veliko drevesnico da je družba dobila v dar od celovške hranilnice novo hišo, vredno nad 40.000 gld. itd. itd. Kako pa je pri nas na Kranjskem Pr j nas na Kranjskem pa celo tisti i da njim naredimo namreč v zemljo navpično luknjo j v katero postavimo sadiko. klinom pritrdimo potem katere veže častna naloga, ki so jo sami prevzeli bi podpirali družbo, celo tisti, pravimo, ne zaupajo družbi niti toliko, da bi se nadejali, da bode pošteno porabila izročeno ji podporo. Kaj naj mislijo nasprotniki > zemljo od vseli strani k sadiki. Sadika naj pride v zemljo nekoliko milimetrov globoče nego je poprej rasla to sosebno velja za ohrovt, zelje in kolarabe. Sadikam, katere imajo srčno korenino, odščipnemo polovico te naši o nas? In vendar če se oziramo na naše pripo močke in na naš napredek, moramo reči, da v zadnjih letih nobena c. kr. kmetijska družba v Avstriji m na korenine. Kedar sadiš j pazi ? da dobodo korenine na- ravno lego, ne pa, kakor je mnogokrat videti, da so zavite in molijo iz zemlje ven. Rastlinam, katere delajo veliko listja, odščipni pri sajenji polovico listov. Glej, da ne pride nič zemlje na srčne liste. Vsajenim rastlinam prilij dobro, pa ne z močno gnojnico predovala toliko, kolikor je kranjska * Koroška c. kr. kmetijska družba je imela svoj redni občni zbor 14. marcija t. 1. v Celovci. * Gospod c. kr. vladni svetnik Dralka v Ljublj je imenovan za namestnika deželnega predsednika v deželni komisiji za pogozdevanje Krasa. i ker ta več škoduje, nego koristi. * i s • • J Trgovinska in obrtna zbornica. (Konec.) * V Zelo malo je proizvodov manjše važnosti, katerih pošiljanje je ceneje v Ljublj po tarifih južne želez niče, nego pošiljanje do gorenjskih postaj po tarifih državne železnice. 11 - takih odnošajih je jasno, da ne more biti trgo vine v Ljubljani, da nove obrtnostne stroke ne morejo nastati v Ljubljani ter da mora zdanja obrtnost v Ljubljani imeti veliko škodo. Po dozdanjih izkušnjah in mnogih brezuspešnih pritožbah pa še ni pričakovati, da bodo prošnje, južni železnici poslane, imele kaj uspeha; dozdeva se, da veže državo v tem slučaiu peaška pogodba in da država ne bode hotela sprejeti Ljublj tarife državnih železnic Podpi torej ne vidijo nobenega drugega sred stva, kako doseči prenaredbo zdanjih nejednakosti nego to » da državne železnice namesto namenjenega novega kolodvora v Ljubljani zidajo novi državni kolodvor cimo, pri Šiški, kateri kolodvor v Šiški j re- moral biti zidan za osobni in tovorni promet, tako da bi mogli trgovci in obrtniki ljubljanski za sprejemanje in oddajanje blaga posluževati se kolodvora v Šiški in tamkaj imeti tarife državnih železnic. Vižmarje je od Ljublj precej daleč, in vender se prevaža les iz Ljubljane v Vižmarje, da se od tod pošlje Ako bi bil novi državni kolodvor zgrajen v v Trst Šiški j opravlj nih tarifov se vse pošiljatve tjakaj radi zniža in trgovini in obrtnosti v Ljubljani bi bilo nekoliko pomagano; takisto mogl potem državna že T« ^ . leznica tudi druge tarifne nejednakosti odpraviti ali pa vsaj ublažiti, katere uže toliko časa tlačijo Ljubljano. Iz teh razlogov prosijo nujno podpisanci slavno trgovinsko in obrtno zbornico : 4 -fcj J se obrne do visokega c. kr. trgovinskega mi- naj nistra in do slavnega c. kr glavnega nateljstva av atrijskih državnih železnic s prošnjo, da se zgradi na kolodvora v Ljubljani nov dr mesto novega državnega v Šiški in naj se tej postaji dovolijo od Trsta in do Trsta tarifi državnih železnic 2 zbornica naj se pri visokem kr. trgo Slavna zbor naj sedaj odobri Korake, ki jih je storilo zbornično predsedništvo Gospod zbornični svetnik menja, da je uverjen, da mu pritrde vsi gospodj Petričič pripo 3 zbor nični svetniki, ako čestitemu zborničnemu predseduištvu izreče zahvalo za korake storjene v rečeni stvari in priporoča potem gorenji predlog, kazoč na tarifne neied > nakosti radi katerih mesta Ljubija trpi promet deželnega glavnega Gospod zbornični svetnik Ivan B a um ga rt pri stavlja še na to, da bode kranjski zastopnik v držav nem železniškem svetu imel vedno zelo težaven položaj, dokler bodeta trgovinski in obrtni zbornici v Gorici in Ljubljani v prid obema deželama imele skupaj jednega zastopnika. Bilo bi toraj ako vsaka za-se imela svo jega zastopnika. Kar se tiče pristaniških tarifov vdarj govornik, da so ti ki so določeni za izvoz v inozemstvo po proizvode opravičeni 5 nikakor pa ne za one, ki se pošiljajo v Trst, da se od tamkaj zopet proda jajo doma. Cisto opravičeno bilo tem izdatno podpirale Trst, ako bi želez v da se mogli surovi pro izvodi (surovina) za cene tarife razpošiljati na vse po mogočo staje avstrijskih železnic, da bi vendar bilo tekmovati 8 Hamburgom. Gospod zbornični predsednik omenja, da je iz pisma gospoda predsednika goriške zbornice posnel, da je tudi on teh misli, niškem svetu katere je o zastopstvu v državnem želez gospod predgovornik ter da bi po se o tej stvari tem takem bilo priporočati, posvetovati v jedni prihodnjih sej odsekovih Pri glasovanji bil je predlog odsekov jednoglasno sprejet. Podučite stvari. Andrej Kinspieler. (Da J je.) Star je naš Andrej leta Rodil se je ravno istega ko je mogočni Napoleon doživel svoj propad vinskem ministerstvu, kakor tudi pri slavnem c. kr. 13. novembra 1813 v Svečah glavnem ravnateljstvu neposredno in po svojem zastop lini niku v železniškem svetu, poslancih v državnem zboru z nova pritoži, da se od Stariši njegovi tu T) dne v naši krasni Rožni do-pri Mežnarji", bili so ubogi in eventualno tudi po gospodih vendar so po mogočosti, v pravem krščanskem duhu za mnogobrojne svoje otročiče skrbeli Šolal stranijo tarifne nejednakosti, katere so na škodo trgo- v domači šoli in bil jako priden in bister deček kakor tudi kmetijstvu in gozdarstvu pripomoči blagočutnih dobrotnikov vini in obrtnosti na Kranjskem, osobito pa prvima v Ljubljani se je v prvo . Po študiral je potem u Zbornično predsedništvo je to vlogo uže z najto- svoje študij v mestni šoli in v gimnaziji v Celovci. Ko je dovršil prišel je leta 1835 v bogoslovsko semi plejšim priporočilom predložilo visokemu c. kr. trgovin- nišče. Najboljši mladeniči se takrat niso sramovali sto- skemu ministerstvu in glavnemu ravnateljstvu c. kr. av piti v duhovski stan, ampak šteli so si v čast, priti v atrijskih državnih železnic ter tudi naprosilo uda držav- ono hišo, ki mladeniče za ta v izomiko naroda zname- nega železniškega sveta, Karola Luckmanna, naj bi prošnjo rečenih tvrdek priporočal v državnem železniškem svetu. Izvestitelj predlaga potem v imenu združenih odsekov : niti stan pripravlja. Tam je preživel štiri srečna leta in uže kot tretjeletnik posvečen je bil v mašnika, dne 6. avgusta 1837. leta. Od takrat štejemo ravno 50 let do današnje slavnosti. Pol stoletja — in v tem posvetil je naš Andreja vse svoje življenje, da bi koristil milemu našemu narodu sle venskemu. „Kdor zaslug tacih mož spoštovali pa bodete tudi ne časti, njih naslednik vreden biti ni!" Ali pa morda, nosti njihovi predragi, bomo kamnali sivega starčka, ki nam je podal preke druge v pravičnosti in pošte-delo torej! Omika premaga vse za Treba nam vednosti in te zavednosti veselil svojo gorečo ljubezen?! V to nam je odveč omike! reči! krajih po deželi Andrej bil je pastir dušni na raznih se bo v prvi vrsti naš blagi oče Andrej Kdo da ga pokličej škof ne pozna mimo tega Einspielerjevih sa glavni fari v mostojnih del: „Jedro krščanskega nauka", »katekizem Celovec. Od tam nastopil je službo kateheta in učitelja in drugih? Slovensko slovstvo spominja se hvaležno na- slovenščine na celovški realki, kjer je opravljal težavni šega Andreja in kjer se bodo imenovala imena boljših posel celih trideset let. Kot dušni pastir, profesor > spol naših mož, tudi Tvoje, ljubi prijatelj, bode vmes! noval je vse mnogotere dolžnosti svojega poklica. Bil je mož vljuden, pravičen, nepristransk. Leto 1848 in naposled 1849 bilo je tudi za nas Slovence silno znamenito. Druga ustava avstrijska izrekla je načelo, da so jednakopravni vsi narodi, ki živijo skupaj v avstrijski monarhiji. V tem času probudila se (Dalj prihodnjič.) Nasledki V 77 snopsa u Prec drugi dan (Dalje.) pride Lemovec ves objokan in ob je marsikaka domača moč, in tudi v našem Andreju upan z nekakim zaupanjem Plahtaču tožeč mu oživel se je pravi narodni čut. Pero svoje zastavil je v bran svojemu narodu. Sodeloval je pri časopisu Yi Slo svojo neznosno nesrečo. Hudobni in zviti Plahtač posluša ga kaj sočutno. pomiluje ga, oko mu je solz rosno: venija" v družbi s Trstenjakom in Cigaletom, pošiljal vse to skupaj bilo je pa sama hinavska navideznost. svoje sestavke v razne časnike in liste. Postal je v Kar se udari z desnico po čelu svojem in ginjeno reče: kratkem znan rodoljub. ..Nesreča je nesreča; v nesreči je pa hitra pomoč, dva- Dve leti na to vidimo našega Andreja na blagi kratna pomoč." Veste, oče Lemovec, ravno mi je na strani nepozabljivega knezo-škofa Antona Martina misel prišlo, kako ustanovitelja „društva u 1Z katerega za izdavanje sloven-nastala je sedaj ogromna in Slomšeka, skih knjig prekoristna po Štajarskem, Kranjskem, Primorskem in Koroškem se vam hitro in dobro pomagati v družba sv. Mohora u Vsi verni Slovenci dalo. Poslušajte me, nasvet moj vam bode gotovo všeč: v sili je vsaka rešilna bilka dobra. Res, da mi niste do sedaj dali kaj prida zaslužiti, pomagam vam pa iz srca rad. Prodajte vi meni to hišo morajo se vsikdar hvaležno spominjati našega Andreja, bivam > v kateri uže šesto leto ki je izvedel preblago misel Slomšek Hvala ti v last; plačam vam jo, kolikor je vredna sočerna hvala mu! Dokler bo Slovencev rod na svetu, \ ki doider ne pojenja zadnji ud „družbe sv. Mohora", sedaj šteje blizo 35.000 članov, živelo bode ime An drejevo! Einspielerjev trud, Einspielerjeva požrtoval prec; ako bi pa utegnilo vam po vrhu tega, da si svoj dom popravite, še kaj primanjkovati, posodim vam potrebni denar prav rad. Prepričali se bodete, da sem za vas prava sreča v Zalesji. Lemovcu ni druzega kazalo, nego Plahtačevemu na- nost postavila je družbo na tako trdne nogo, da je ne 8Vetu udati se. Še tisti teden bila je veljavna prodajno kupna pogodba med Lemovcem in Plahtačem izgotov bodo podrli, če Bog da, tudi najhujši napori. Na veke naša zahvala Andreju! Leta 1852 izdajati je začel mesečnik Šolski ljena. Lemovc dobil je za prodano hišo 2500 gold.; po pri jatelj u i ki se je leta 1856 spremenil v n Slovenskega prijatelja". prvem listu vidimo Einspielerja pri jatelja šole, napredka in izomike. Njegova načela so prava, pedagogična; on ima svoje velike zasluge za šol- vrhu teh mu je pa Plahtač še 500 gold. proti dolžnemu pismu z dovolitvijo uknjižbe posodil. Plahtač je brez odloga kupljeno hišo raz ime bivšega lastnika odpisati Kasneje izdaval je stvo. Innerosterreich > » Draupost zapored list: „Stimmen aus Vsak in „Karntnerblattu. in na svoje ime prepisati dal. Posojenih 500 gld. je pa tudi Koj na Lemovčevo posestvo uknjižil. Ker je tako _ Plahtač postal v Zalesji samostalni hišni posestnik - trgovec, napravi pravilno prošnjo do županstva, da ga domovinsko sprejme med Zaleščane kot občana. V prošnji obljubil je tudi dvakrat tako veliko sprejemno takso ob-Božičem izdajal je mimo tega „Slovenca", činski blagajnici izplačati, kot bila je tačas v Zalesji in da probudi narod svoj in pribori rojakom svojim navadna, boljšo bodočnost in vzbudi narodno zavest, izdajati začne teh listov bil je v duhu Einspielerjevem, v duhu pravega patrijota in zrelega državljana. leta 1882 n Mir U Prošnja ta se mu je brez ugovorov v prvi sledeči Obširneje mi ni mogoče tukaj o tem seji občinskega odbora ugodno rešila. In Plahtač bil je listu govoriti; reči pa smem i da se je Andreju za tak s tem na podlagi vseh dotičnih pravi Zaleščan po vspeh uže v kratkih letih le čuditi. domovstvu in posestvu. Ti pa, ljubi narod slovenski sezi zaupljivo po Proti koncu šestega leta, kar je Plahtač s svojo w Miru u > saj je poln lepih naukov, poln blagih svetov, Beto v Zalesj bival ) vršile so se tam v drugič občinske poln ljubezni do Tebe in Tvojih otrok! ,Podučevati svet volitve. Do tega časa razcepili bili so se volilci skupne za pravičnost", to je namen „Miru", in komu ne ugaja zaleške občine uže v dve stranki; to needinost prouzročil » pravičnost u Berite n Mir u J dragi bratje, in ljubili bo- je Plahtač sam s svojimi spletkami in s svojo zvitostjo dete v duhu prave naroduosti svoj mE T rod in jezik svoj, Stra katera je štela precejšnjo večino, imenovala se je Plahtačeva, oziroma liberalna. Oni posestniki-volilci Konečno se je prečital še predlog Knotz-ov, v pa, kateri so Plahtača bolj hladnokrvno opazovali in se katerem predlaga, mu niso v njegove mreže vjeti dali ter so ga spoznali, naj se avstrijsko-nem ka z a aali, vezna pogodba predloži državnemu zboru v ta na da s svojimi spletkami namerava Zalesju pogubo in ma- men, da se sprejme med državne temeljne postave terijalni propad, zbrali so se v posebno stranko; imeno- -— vali so se konservativce. Ta stranka bila je v manjšini. V • Plahtač imel je v rokah tudi vsa sredstva, s katerimi je večino Zaleščanov na-se priklenil. Denar, šnops igrali so pri tem poglavitno ulogo. Ti umazani pripomočki pa še dandanašnji tu in tam ob enakih pri-likah mnogo neznačajnikov na napačno pot pogube iz-vodijo. Res prava sramota za devetnajsto stoletje, ki so vino in uže svojemu koncu nagiba ter se zove čas napredka V seji dni 8. februarija prečitalo se je najprej naznanilo, da je dobil zakon o 8 začasnih plačah pravoslavnih duhovnikov dalmatinskih najvišje potrjenje; dalje o dodatnem kreditu, katerega zahteva za tekoče leto deželno-brambovsko ministerstvo, in to redne potrebščine za brambovce več izredne potrebščine........ 331.340 178.790 gld. in svobode! Prava poštena volitev, naj bode uže ka- za žandarmerijo pa izredne potrebščine 24.092 » koršnega xoli imena, mora biti prosta in brez pritiska na volilce. Vsak tak, ki more in sme po postavi in svojem prepričanji prosto voliti ne oziraje se niti na desno, niti na levo, a se po umazanem pritisku od prave poti zapeljati da, ni več mož, ampak prava metla, ki ne zasluži več, da moške hlače in moški klobuk nosi. Potem odgovoril je naučni minister Gautsch na interpelacijo Zallinger-jevo zarad naredbe glede onih Vsak profesorjev srednjih šol, ki so državni poslanci. Odgovor pravi, da naredba nikakor ne naklada profesorjem poslancem dolžnosti sposobnosti za poduče-vanje dokazati z novega, ako tudi šest ali več let ne tak neznačajnik je pravi izdajalec resnice, postave in pravice ter domovine svoje » je pravi Iškarijotovi brat. podučavajo, ker to velja samo za kandidate. Po tem sprejel se je zakon o davku na sladkor v Sramota in zaničevanje vsakemu takemu! (Dalje prihodnjič.) tretjem branji, poročal je baron Schwegel. trgovinski pogodbi z Laška razpravi sta proti govo- Pollikite stvari. rila, izrekoma dalmatinski poslanec Borčič in isterski Vitezič za to, ker se v pogodbi ni dosti varovalo morsko ribarstvo naše v jadranskem morji in tako ne obbrežno domače brodarstvo (kabotaža). državnega zbora. Prav zanimiva bila je V 187. seji tega zasedanja dne februarija t. seja državnega zbora dne 9. februarija ? nadaljevala se je razprava o sladkorskem davku in to o v kateri se je razpravljala podaljšana avstrijsko 28 do konca. Govorili so Bohaty, Wenzlizke, Ple- nemška trgovinska pogodba. ner, Proskovec, Schaup, Kreuzig, Kronawetter, Jaques, Razprave vdeležili so se: Velikonemec B ar e u t h er, vladni zastopnik, sekcijski načelnik vitez Baumgartner Menger, Tur k, dalje minister Baquehem in grof in poročevalec dr. vitez Meznik Koncem seje odgo- Taaffe, za tema pa še Chlumecky, Mladočeh He- voril je trgovinski minister marquis Baguehem na inter pelacije poslancev Heilsberg, Derschatta, Klun Mil- rold, Neuwirth, Knotz in poročevalec SchwegeL Bareuther govoril je v smislu Knotzevem, da naj se livoi glede vožnine izredno znižane za premog ostrovski. Avstrijska glede gospodarskih vprašanj ožje združila z Odgovor ministrov naglašal je v prvi vrsti, da šte- Nemško v eno skupno carinsko ozemlje, in je mnogo vilke o zgubah do sedaj iz južnih premogokopov južni kvasil o nemško-avstrijski zavezni pogodbi, očitaje vladi železnici prodajanega premoga niso tako visoke, kakor Taaffejevi, da je ta oni pogodbi zapreka. - se je trdilo v nekaterih interpelacijah dalj da mi voril je večinoma stvarno — Menger go-Mladočehom priporočal je Baquehem govoril je izredno mora za tarifalno pogodbo z železnici sme za vožno premoga zahtevati enako nizko Nemško še le nastopiti čas, sedaj še Nemška stoji strogo vožnino: da je toraj vlada po vsem postavno izrekoma na tleh brambe svojih pridelkov in izdelkov. nisterstvo ono izjemno nizko vožnino razglasilo, kar ima zakon pameti z Nemško, posledico, da sedaj pri enakih pogojih vsakdo na tej nepristransko, rekoč, da v smislu severni železnici dane koncesije ravnala da Taafle odgovoril je Bareutherju, da se je avstrijsiio-nemška za- je pa vlada prizadevala, množino premoga, katerega na- vezna pogodba sklenila prav za čas njegovega minister- ostrovskega premogokopa sprejemati južna stva in se gojila do sedaj; on je ministerstvo prevzel merava iz železnica, znižati in to z vspehom; konečno, da si je dne 12. avgusta, pogodba pa se je sklenila dne vlada prizadevala tudi delavcem južnih premogokopov tobra istega leta. Dostavil se, da se on strinj ok-po drugod priskrbeti dela, in da si tudi glede tega priza- vsem z željo Bareutherjevo, da bi se na Češkem sporaz- devanja obeta vspeha. Po tem odgovoru stavil je Pickert umeli Čehi z Nemci; prav tako gorko pa želi, da bi se predlog, naj bi zbornica sklenila, v prihodnji seji raz- tudi sporazumeli Nemci s Čehi govarjati se o tem ministrovem odgovoru. Ta predlog bil je z podporo kluba Lichtensteinovega in Hohenwar-tovega tudi sprejet. Zanimiv bil je govor Chlumeckyj ki je rekel Ki i obrtnija morala plačati stroške ožje avstrijsko da nemške gospodarske zveze; prav ojstro pa je zavrnil f* F* 55 ■ y • - *' - z njegovim predlogom glede avstrijsko-nem- dolici, kamor je bil premeščen minuli mesec, za kozami Knotz-a ške zavezne pogodbe rekoč, da se mora le obžalovati, da se tako silno važna pogodba v tako resnem času zlorabi za politično demonstracijo v zbornici. Dr. Herold je nepripravljen odgovarjal Bareutherju in Mengerju rekoč, da noben avstrijski državni zbor še 27 let star. Vse obžaluje prerano smrt nadepol 4 4 nega, uradnika. nadarjenega, in za blagor našega naroda unetega Osepnice v Ljubljani še niso ponehale, vendar pa se more reči, da zadnje dni vsaj nekoliko poje nikdar ne bode pritrdil predlogu, kakoršen je oni maj o. Dne 11. t. m. kaže nam uradni izkaz, da je Knotzov, ker bi po njem Avstrija postala podložna ostalo kozavih bolnikov 188, ko jih J3 bilo prejšnje dni Nemški dobrem svetu Mengerjevem odgovoril uže nad 200. je prav dobro kazaje na ravnanje Nemcev s poljskimi Od začetka novembra minulega leta kaže uradni Poznanci (o poljski debati v nemškem državnem zboru izkaz 465 obolelih, katerih se je ozdravilo 202, umrlo poročali smo ne zdavnej obširno) rekoč, da je to zveza 95, zdravi pa se jih še 168. Izmed obolelih umrlo jih je e, ne pa zveza pameti. Koncem govora pa je He- toraj petina, obolelo pa jih je od 100 prebivalcev sile, rold tako neukretuo zagazil z besedami, da si Češka želi tolike avtonomije, ko Saksonska na Nemškem da je vsa desnica obžalovala, da je sploh govoril. Seja dne 10. februarija minuli petek bila je v resnici seja za obstanek naših južnih premogokopov, ker v razpravi bil je dotični odgovor trgovinskega ministra. — Zanimivi pa so bili v razpravi samo trije govori, vsi namreč Derschatt in vladnega zastopnika W it tek-a, ki sta bila vsaj v obče stvarna in pa Pattai-ov, ki je govoril ognjevito proti Rothschildu, najbogatejšemu j udu, ki je pri tej in Derschatta zagovarjal je, kakor kranjske premogokope, Wittek severno železnico, stvari zelo prizadet naravno, štajerske branil je, deloma še preveč, južno kakor naravno pa se ve da, ravnanje vladino. Pattai pa je dokazoval, kako se judovski bogataši nič ne ozirajo na blagor 1000 in 1000 ljudi, kako skušajo zapovedovati bolj in bolj v vseh krogih in izrekoma en del našega nekdaj ponosnega plemstva bičal je stro rekoč: en del našega nekdaj tako ponosnega plemstva uklanja in sladka se cesarju zlatega teleta, mar naj bi oni od svojih grbov strgali cunje da bi si z njimi pokrili svojo sramoto je tudi ter si je nika P lene rja. tej seji izvolil se odsek 36 členov za zakon o davku na žganje izvolil za načelnika Javorskega, za namest- Naši Iz I^jubljane dopisi. Predpust Ljubljani letos zelo pošten. Zavolj epidemije osepniške peša obrtnija in trgovina, zato pa je lahko opazovati povsod tudi pešanja v javnem življenji moči dotike z Mnogo drugimi ljudmi, da bi ljudi pa se rado varuje po ognili nevar- se nosti nalezljive bolezni, zato pa je naravno, predpustne veselice ne morejo biti sijajne. vsemu pri pomorejo še zaprte šole, ki so meščanom ljubljanskim s svojimi 1000 in še več unanjimi dijaki važen del kon-gumentov, ki enako vplivajo na plačevanje stanarine, kakor na porabo drugih potrebščin življenja. Nadejamo se, da nam bode moč, prihodnji teden poročati še ugodnejšega. Stritarjevih zbranih spisov prišel je na svitlo snopič 33. Dr. Karol tednika „ Parlamentark na Dunaji izhajajočega zatožen je zarad veleizdajstva in Živnv, vrednik pride pred dunajske porotnike dne 23. in 24. t. m. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Cesarjev dvor preselil se je za tednov na Ogersko, pa tudi cesarjevič Rudolf in njegova soproga podala sta se za nekaj dni v Budapešt. Cesar vrača se vkljub temu kolikorkrat treba zarad važnih opravkov ali zarad prihoda odličnih gostov na Dunaj. Akoravno pa cesarjevega dvora ne bode na Dunaji, pri bodo vršile v čakovati je pomenljivih dogodeb, ki se bližnjem času polagoma, ne skokoma. Razglašena avstrijsko-nemška zavezna pogodba na-pravila je uže z predlogom Knotz-ovem osodepolen raz-por med levičarsko nemško stranko, kakor nadrobno poročamo na drugem mestu današnjega lista. Enako hudo nasprotstvo kaže se v leviških krogih glede načela naših trgovinskih pogodeb v obče, eni namreč zahtevajo načeloma prosto trgovino, eni pa zahtevajo, da se domače predlog delo brani proti vnanji konkurenci. Jutri pa čaka zopet levičarje nov trd oreh, Gautschov o omejitvi prostosti akademiške mladine Da se ta prostost mnogokrat zlorabi in v veliko škodo dijakov, o tem ni dvomiti in to dokazujete tudi dve do-godbi zadnjih dni: Na Dunaji zbral je zopet Schonerer akademiško mladino k pijančevanju, da bi bili pri polnih kozarcih uže za naprej ugovarjali postavi, kakoršna je predložena. Navzoč policijski komisar trpel nekaj časa bombastične govore, ko je pa to postalo predebelo ? da tudi opominjal pa to ni nič pomagalo, toraj pokliče na pomoč še3t policisto sklene družbo in zaukaže, naj se oči razidejo. Temu na ;i obsede, toraj ne ubo proti zaukaže Schonerer, naj ;ajo povelja gosposke. Vsled dijaki tega bilo je zaprtih več dijakov in tudi Schonerer bode se imel zagovarjati pri sodniji zarad nepokoršči na Božidar pl. Terbuhovič, konceptni praktikant sproti ukazom gosposke deželne vlade kranjske, sin znanega narodnega grajščaka Gradcu veje pa primeroma še slabeji sapa med v Mali Vasi poleg Trebnega, umrl je dne t. m. v Ra- v8eučiliško Pri komersu zahtevali so nekateri dijaki da se iz dvorane odpravita kipa cesarja in cesa rice, kar se je s tem v zvezi godilo, bilo je tolike po- govorih ki še niso objavlj ugodnejše, kasneje pa se je to morebiti, zgodilo v do- Državnl zbor dovolil meuljivo8ti, da je bilo pet dijako za od vseučilišča in vrh tega prišel je v discipl elej odgnanih je brez razprave vojni kredit 280 milijonov pre iskavo profesor, ki je bil komersu. tudi Novo predložen načrt poojstrene postave zoper so navzoč pri glasovitem cijaliste se je že v odseku odklonil, enako so se od očigled takih dogodeb ne more noben človek tajiti, da je to v srečo šolske mladine, zabranijo izgredi, kakoršni so zgoraj omenjeni razumen ako se klonile tudi polajšave, katere je priporočal Windhorst, mesto vsega tega podaljšala seje dosedanja socijalistična postava nespremenjena za dve leti in državni zbor volji pritrdil je temu predlogu minuli ponedeljek v drugem Ogerska. — Madjarskim časnikom ni nikakor po branji z 164 glasovi zoper 80. Ruski poslanik Schuvalov kar so predlagali Knotz in tovariši v našem dr žavnem zboru glede avstrijsko-nemške zavezne pogodbet je še isti dan vrnil se je v nedeljo s Petrograda nazaj v Berolin in popoludne imel po pravici prašajo, ako bi po tej pogodbi morala Av- knezom Bismarkom dalj posvetovanje s strija. postati nemška, kako bi potem v to zvezo prišla Ogerska. — Ako bi se svet vrtil po kopitn Veliko- Angleška. Parlament pričel je zopet svoje zbo nemcev", potem bi morala nemška postati tudi Laška, ki je tudi v zvezi z Nemško, in enako bi morala biti že nemška tudi Rusija, ker je bila tudi že dalje v zvezi z Nemško. rovanje in vlada izjavila se je, da se nadja ohranenja miru. Zopet so zaprli irskega poslanca, ki je ljudstvo Prav nepričakovano nagloma začeli so peštanski nagovarjal, ne udati se sili. govorico, da da n Morningpost" imenuje se razpravljalo z Angleško v ta namen r se Angleška pridružila francosko-ruski zvezi, po politični krogi govoriti o ostavki pravosodnega ministra Fabiny-a, ki je bil za to mesto imenovan še le pred dobrim letom. Pritožil se je zoper njega izrekoma grof Karoly, in ministerski predsednik Ti s za branil ga je zelo mlačno, tako ia sodijo, da ga čez nekaj časa vsem neutemeljeno. Tako ravnanje pomenilo je resno nevarnost za evropejski mir, kateri ni v nevarnosti, dokler trozvezo srednje-evropsko podpirata Augleška in Turška. „Standart" dogo pa pravi, da z Angleško da kar se spusti in namesti z drugo osebo. Poglavitno, mu očita, je velika podkupljivost in nezanesljivost pri kot ta stara ma- ni treba posebnih laško in avstrijsko bregovje branila proti sovražnim napadom. Angleška ne more sklepati zvez v vzajemno brambo toda pripravljena je v ve tamošnjih sodnijskih krogih bolj roga ogerska pa na ministra Fabiny-a leti očitanje, da je on imenoval do sedaj s preziranjem druzih ver- ljavnosti ohraniti pogodbe, katere je podpisala. Dokler je trozveza poroštvo za ohranenje miru, dajala ji bode Angleška podporo. Ako bi se mir kalil po vlasti, kate- skih krogov izključno protestante. Tisza, ako ravno sam pa bi ne mogel ostati glava seda, vladajoče stranke in vlade, ako bi se kaj tacega godilo z njegovem pritrjenjem. ra ni v zvezi, porabila bode Angleška svojo zoper napadnika, to je politika Salisbury-jeva. veljavo Ponudba. Nemška. Iz St. Remo prihajale so o zdravju Domačim v • • prestolnika nemškega jako žalostna poročila. Oteklina v dušniku naraščala je tako nagloma, da živinorejcem ponudim za pleme sedaj so bili ta- mošnji zdravniki na enkrat primorani prestolniku pod otekline prerezati dušnik od zunaj, da se ni zadušil. Od onega časa trdijo, da je zdravje princevo boljše ali vsaj primeroma dobro, pa iz vseh poročil videti je, da je to z drugimi besedami rečeno samo toliko, da v trenutku in po primerno vspešni operaciji ni smrt K ne nevarnosti. Bolezen sama pa hodi svojo pot in sedaj ni lahko več misliti drugače, kot da je res neozdravljiva. tri tedne starega ; belega ) malo črno marogastega jun čeka od posebno dobre> mlade krave holandskega ple- } katere samo li dni pred teletenjem niso molzli. mena Junček proda se čez tri tedne po poprečni mesarski ceni ljubljanski. Na Dobrovi dne 15. februarija 1888. Dr. Poklukar. j Poleg žalosti nemškega dvora pa obsipajo železnega kanclerja Bismarka hvale in priznanja od vsih strani, najnovejši tudi iz Ruske. Žitna cena ■ w v Ljubljani 11. febrnarija 1888. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr. 7 gold. 80 kr. kr. tursice 5 gold. 36 kr. banaške soršice 5 gold. rži 4 gold. 6 kr. ječmena 3 gold. 41 kr. prosa 3 gold. 74 kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold. Eno se mu priznava po pravici, da je Z govorom 44 kr. — Krompir 2 gold. 67 kr. 100 kilogramov. svojim hotel pripomoči k ohranenju miru in vse kaže, da se ta namen tudi doseže. Prav tako se sme soditi tudi, da je zavezna pogodba z nemškega stališča osnovana izgledno, zato pa mnogo manj ugodna za Av- V Kranj i 13. februarija. Hektoliter: Pšenica 6 gold. kr. Rrž 5 gold. 4 kr. Oves 2 gold. 76 kr. Turšica 4 gold. 70 kr. Ječmen strijo, pa zarad tega ni še treba trditi, da bi bilo mo- goče objavljeno pogodbo 4 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr. Ajda 4 gold. 39 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr dogovoriti takoj 1879. leta 54 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.