. __—A R m jrri •IvÄV.v.wffl SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio 'Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu m da sc dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da vse to ^žc veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo RADIA SLOVENIJA Dogodki in odmevi ter od 19.00 do 19.30 Večerni radijski dnevnik. Naša poročila so na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in" 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.(X) in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45 in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah sc nas da slišati med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia. RADIJSKI POZDRAVI SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! Najboljši v Zasavju v najboljšem zasavskem časopisu, bi lahko rekli ob zaključku izbora najboljših športnikov za preteklo leto. Veseli smo, da se je kar precej povabljenih odzvalo na našo anketo in izbralo najboljše za preteklo leto. Rezultati so objavljeni na športnih straneh, javno prireditev pa časopis pripravlja. Nanjo že sedaj vabimo vse, ki jim je šport blizu. Zal se vse premalo mladih ukvaija s športom, pa kulturo, pa drugimi dejavnostmi, ki bi jih polno zaposlile. V zadnjih letih kar pozabljamo na mlade, ki so vse bolj prepuščeni sami sebi. Celo v zgodnji pubertetniški dobi,ko so najbolj dovzetni za razne vplive. Tudi takšne, ki jim lahko še kako zagrenijo življenje. S tokratno temo skušamo opozoriti na takšne pojave. Prepričani smo, da tema nikogar ne bo pustila hladnega. Zasavc kot štirinajstdnevnik seje lepo prijel. Morda zaradi lepih Zasavk na naslovnicah, s katerimi je Zasavc seveda vedno rad sodeloval. Tudi tokrat smo skušali ujeti utrip življenja v krajih ob Savi upamo, da boste z našim trudom zadovoljni. O olimpijskih igrah ne pišemo, čeprav vemo, da mnogi držijo pesti in spremljajo športne boje po televiziji. Svojega dopisnika v Franciji nimamo, prežvečene slame pa nočemo prodajati. Marko Plaainc Matjaž Švagan / Naslovnica: Maja Simončič iz Trbovelj, foto: Branko Klančar M11* »*18; 8!il!|§!! * ______I «Äs?:; iV8X;X;.': m 88:8:8:8^8 Funšterc: S srcem v osrčju Slovenije, Prebujeni muzej, Podporo bodo zapravili v isti hiši, Kje so zastave, Ljubljanski pepel na Dolu, Sramotni steber, Piti vodo-ali raje špricer?, Vprašaji odpuščenih STT-jevcev, Pariamentarije, Kratke iz Zasavja, Koledar dogajanj, Jetmice Vaš zelnik: Pisma bralcev (So invalidi družbeno zlo?, Ne bi bil rad policaj, Odgovor na jetmico) Tema: Osnovnošolska mafija Pogovor: Boroš: "Zasavje je Etiopija" Kšajt glavce: Milanova kost, Nandetov priboljšek, Valentinovo-ljubezen moja, Pust pod masko Anketa: V banko ali v nogavico? Reportaža: Tudi tako se da preživeti, Pod polnočnim soncem, Namesto moje-njihova dežela Križ kraž: Nagradna križanka z lepimi nagradami Miš maš: O šoli v naravi trboveljskih četrtošolcev Žuriramo: Ansambel s strehe, Oldtajmerji, Zagorski pohod, HOT, HOT, HOT, Lestvica, Marke za znanje, Horoskop, Odgovor vedeževalca, Kšefti: Od igle do traktorja ..., Kaj vse potrebujete za davčno napoved dohodnine, Plače, plače, plače .... Kmetijstvo kar uspešno, Njegovo veti č ans tv o-domači gost, Kratke iz firm, Mali oglasi, Naša bodočnost, Preganjamo dolgčas Zdrav duh...: ... Jubilej Zarjanov, Čas slikanja in čas razstav, Zabeleženo (nagrajenci ob kulturnem prazniku) ... v zdravem telesu: Najboljši športniki Zasavja 91, Najboljši trboveljski športniki, Kako sta pripravljena prvoligaša, Rokometne vesti, Rezultati, Kratke športne Kronično: Promet-spet smrtna žrtev, Aufbiks, Telički v bloku, Ukradli Marijo, Zasegli aparate S srcem v osrčju Slovenije Mineva 10 let, odkar smo izdelali projekt, izračunali težišče naše mlade države (takratne republike), poimenovan središče ter v močan temelj vgradili oblikovan granitni steber - pomnik GEOSS. Lep jubilej z dostojnimi rezultati! Ko mi je leta 1981 tedanji litijski župan Jože Dernovšek rekel, daje tu domnevno središče Slovenije in me nagovoril, da izdelam projekt, so me spremljali mešani občutki. Ker ne znam odreči, sem se lotil dela: proučil literaturo, se pogovarjal s poznavalci, iskal težišče. In se navdušil, saj so prvi rezultati potrjevali domnevo. Jeseni je bil projekt pripravljen, zbrala se nas je desetina in začeli smo, praktično iz nič. Imeli smo le obilo dobre volje in energije, projekt pa je bil zahteven Prvi sofinancerji, občine Litija, Zagorje, Domžale in Lju-bljana-Moste-Polje ter geodetske delovne organizacije so zagotovili začetna finančna sredstva. Vsa strokovna in večino fizičnih del smo ljubiteljsko opravili člani odbora in domačini. Vsak je prispeval tisto, kar je znal. V skupini pa smo znali marsikaj. Pridobivali smo sponzorje: Gradmetal, Kroj, Lesnina, pozneje MI - moderni interieri, Geodetski zavod, Kovina. Industrija usnja Vrhnika, Slovenijales, tiskarna Slovenija in podporne člane ... Pomnik GEOSS je bil svečano odprt 4. julija 1982. Ob pomniku smo kmalu zasadili macesnov drevored, napeljali električno razsvetljavo, zasadili lipo, na drog pripeli slovensko zastavo, ki odslej tu stalno plapola, kasneje dodali prvi ter letos še nov slovenski grb, postavili posebno ploščo z napisom ŽIVIMO IN GOSPODARIMO NA SVOJI ZEMLJI, ki smo jo izročili javnosti ob prisotnosti vseh slovenskih županov. Povečano kopijo situle z Vač smo postavili na Kleniku ter ob njej spominski plošči dr. Francetu Staretu in na rojstni hiši najditelju situle Ivanu Grilcu. Ob cesti z Vač proti Kleniku je nastala Aleja ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh - vrsta skulptur v hrastu. Obeležili smo GEOSS sprehajalno pot, prazgodovinsko naselbino in vsa doslej, znana arheološka najdišča. Na Vačah smo odkupili rojstno hišo Matevža Ravnikarja in Antona Lajovica, jo temeljito adaptirali in opremili. Letos bomo v njo (imenovala se bo Dom GEOSS) postavili zbirke: arheološko, geološko, pomembnih Vačanov in projekta GEOSS. Obnovili smo staro sušilnico lanu in vodnjak, postavili vrsto informacijskih tabl. Organizirali smo vrsto kulturnih in športnih prireditev, ki so že tradicionalne: počastitev slovenskega kulturnega praznika, kulturni dnevi, mladinski raziskovalni arheološki tedni, slikarske in kiparske kolonije, planinski pohod na Geos, kolesarski vzponi, vzponi s kotalkami... Pripravili smo vrste spominkov in literature ... Ob projektu smo asfaltirali ceste z Vač na Geoss in na Klenik, v Kandrše in na Zg. Slivno, kjer so MI zgradile sodoben po-čitniško-rekreativni dom. Staljenega je precej več, kot smo načrtovali v projektu. Tudi načrtov je še veliko: razgledni stolp, obnova sušilnice sadja, otvoritev Doma Geoss, plošča ob sprejemu RS v ZN. proglasitev območja za protokolarni park ... Želimo, da vsak Slovenec vsaj enkrat obišče GEOSS in Triglav. Iz osrčja naše države simbolično širimo srčno kulturo in mir na vse strani neba! Peter Svetik Prebujeni muzej Zagorski muzej revolucije, pred leti tako svečano odprt in pospremljen v življenje z velikimi načrti, je že nekaj časa žalostno sameval v sicer naj živahnejšem delu mesta. Le red-kokdo ga je obiskal, nanj pa so s časom pozabili tudi tisti, ki so dejali, da so zanj odgovorni. Tako je ostal muzejev edini prijatelj zob časa, ki pa gaje bolj jedel kot pital. Z novimi predpisi je lastništvo nad stavbo prevzela občina, čeprav prejšnji lastnik, odbor borčevske organizacije, s tem še ni čisto zadovoljen in to tudi dokazuje z listinami in finančnim ovrednotenjem. O vsem naj bi se oba tako imenovana »lastnika« pogovorila na seji vlade v začetku februarja, pa so borci sporočili, da jih na sejo ne bo, ker da niso prejeli napisanega vabila. Kljub njihovi abstinenci je bilo sklenjeno ugodno zanje ali skorgj tako kot so v gradivu predlagali. Za muzejsko zbirko bodo namenjeni prostori v zgornji etaži, občinski odbor ZB bo imel pravico do souporabe skupnih prostorov’, vse skupaj pa v brezplačni uporabi toliko časa, da bo izkoriščena revalorizirana vrednost kupnine, s katero je leta 1980 to stavbo odkupil. Rudarski muzej bo prestavljen v prostore ki-sovškega rudnika, z muzejsko zbirko iz NOB pa bo upravljal Revirski muzej iz Trbovelj. Kaj pa je stavbi dalo novo vsebino? Podjetje Elektroprom iz Izlak je v glavnem delu stavbe, odprlo glasbena šolo Yamaha in prodajo teh inštrumentov. Podjetništvo si danes utira pot s krepkimi in hitrimi koraki, pa zgodovino prehiti kot bi trenil. V nove organizacijske zadeve dolgoletni lastniki in upravljalci seveda niso bili vključeni, pa smo bili priča nepotrebnim zdraham, ki jih ob (v preteklosti imenovanih) tovariških ali pa (danes prisotnih) poslovnih pogovorih ne bi smelo biti. Prizadeti borci se tako niso prišli pogovaijat; šef muzeja je na dan, ko je hotel za arhiv poslikati muzejsko zbirko, ostal z dolgim nosom pred vrati, ker je bila na njih že druga ključavnica; ko je čez nekgj dni le prišel v prostore (ključ je dobi-1), ni vedel, kje n^j išče zbirko. Res je, da pot vodi naprej. Toda tudi tisto za seboj ne smemo brez vesti podirati. Morda pa bo vsa nerodnost zbrisana z novo vsebino stavbe sredi Zagorja, ki bo ob prijetnih zvokih Yamahinih inštrumentov dala tudi preteklosti svečano noto. Ivana Laharnar Z AS AV C Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan. odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Manca Ocvirk (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik. Reportaže). Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Borut Markošek, Jože Bertole (Kšefti). Nande Razboršek (Zdrav duh ...), Sašo Fabjan (... v zdravem telesu), Polona Malovrh (lektoriranje). Oblikovanje in računalniški prelom: Milan Derenčin, Litija in Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Časopis Zosauc, Cesta zmage-33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013: Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopis je oproščen davka na promet proizvodov in storitev na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421/72 z dne 27. maja 1979. Podporo bodo zapravili v isti hiši Bo okrogla hiša v Trbovljah postala igralnica? Bodo ljudje, ki bodo v gornjih nadstropjih prejeli socialno pomoč, le-to lahko zapravili povsem blizu - kar v kletnih prostorih na igralnih avtomatih? OGORČENO PISMO ZASAVCU V uredništvu Zasavca smo dobili pismo z ogorčeno vsebino. Poslal nam gaje Peter Siegel iz Ljubljane. Takole piše: "Kot nekdanjega občana in pokojninskega referenta v Trbovljah me je hudo prizadela namera solastnika poslovnih prostorov v pritličju in kleti poslovne zgradbe bivšega Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v ulici Sallaumincs 2 ABC Tehnohit, da svoje kletne prostore odda v najem za določen čas zasebniku Igorju Černoga iz Pirana za dejavnost, ki nikakor ne sodi v to zgradbo. Gre za zabavne igre na igralnih avtomatih in biljard. Ljubitelj teh iger je pretežno srednješolska mladina, kateri nikakor ne odrekam pravice do takšne vrste zabave, vendar lokacija za tovrstno dejavnost mora bili izbrana kje drugje v Trho\l jah. Običajno nameščajo igralne avtomate in bil jardne mize v mladinskih klubskih prostorih in \ gostinskih lokalih, kjer obiskovalci neizbežno uživajo tudi alkoholne pijače. Torej lahko pričakujemo, da sc bo to in še marsikaj drugega dogajalo tudi znotraj in zunaj nove igralniccv ulici Sallaumincs 2, ki je v središču frekvcnlnih cestnih križišč in gosto poseljenih stanovanjskih sosesk. Zgradba nekdanjega Komunalnega zavoda /a socialno zavarovanje v Trbovljah, katerega prvotna soinvestitorja in solastnika sta bila Zavod za zaposlovanje in Obrtno podjetje Zlatarstvo Trbovlje, je bila zgrajena v pretežni meri iz pris pevkov trdo prigaranega zaslužka v rudniških ja mah rudarjev in drugih delovnih ljudi vseh treh zasavskih občin izključno z namenom, da v lej hiši poiščejo svoje socialne pravice za utrujeno jesen življenja ali ob drugih tegobah in dogodkih, kot m ■ upokojitve, invalidnina, nadomestila plače ob bolezni ali brezposelnosti, otroški dodatki in druga denarna povračila. Čeprav so se v preteklih letih razmere in predpisi spreminjali, pa so službe v stavbi k sreči ohranile večji del nekdanjih pristojnosti inzatojevnjej obiskstrankšcvednovelik. Upam, da bo tudi v bodoče, zlasti če imamo v mislih nastajajočo novo zdravstveno in pokojninsko zakonodajo, s katero si lahko občani Zasavja spel priborijo nekdanji samostojni status zavoda za zdravstveno zavarovanje in druga zavarovanja. Poslovna zgradba - okrogla hiša ni mogočna in razkošna stavba v soseščini velikih stanovanjskih stolpnic, je pa častitljiva, ne brez pomena s tem-nosivimi fasadnimi pasovi in okrogla. Saj so šaljivi Trboveljčani ob zgraditvi znali povedati, da je zrastla na zlati podlagi (Zlatarstvo Trbovlje), ok- rogla pa je zato, da ne bi mogli upokojenci za vogali hiše "šinlati". Zakaj omeryam vse to? Zalo, ker hi rad opozoril stanovalce v neposredni bližini Trbovelj in Zasavja, da lik pred izdajo dovoljenja občinskega upravnega organa za gospodarstvo dvignejo svoj glas proti takšnemu nepremišljenemu početju, ki ima za edini cilj dober zaslužek lastnika igralnih avtomatov iz Pirana in visoko najemnino lastnika prostorov. Za posledico pa nepopravljivo škodo zaradi pričakovanega kaljenja dnevnega in nočnega miru v stavbi in njeni okolici, zaradi molenja dela in obiskov strank v stavbi in nenazadnje zaradi skrunitve ugleda lega poslopja, kije bil zgrajen strogo namensko za približanje socialnih služb ogroženim ljudem in vsem zavarovancem Zasavja. Za ceno začasnega dobička zainteresiranih podjetnikov ni mogoče žrtvovati vsakršnih poslovnih prostorov ki so ob vseli drugih v lej stavbi /a obstoječo trgovsko dejavnost še primerni, /a igralnico pa nikakor ne. Okrogla hiša pred 30 leti. Sprašujem vas, Zasavčatti. ali se boste ob letošnjem 30-letncm jubileju te hiše s ponosom zazrli v prihodnost, v kateri bo skoraj sleherni prej ali slej prestopil prag te ustanove ali pa boste veseli udeleženci skorajšnje otvoritve nove igralnice in sramežljivo zamahnili z roko rekoč: biznis je biznis. Kolikor se strinjate z mojim mnenjem, potem imate tudi pravico javno protestirati zoper izdajo dovoljenja za opisano sporno dejavnost pri pristojnih občinskih upravnih organih, zlasti pa prek predstavnikov krajevne skupnosti in vaših predstavnikov v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine. Upam, da igralnice v tej stavbi ne boste dovolili!" Vaš nekdanji pokojninski referent Peter Siegel KAJ PRAVIJO NA OBČINI? V nekaj besedah: pravno formalno se igralnica v okrogli hiši najbolj verjetno lahko odpre. Po besedah Silvestra Kožarja skuša občina podpirati razvoj podjetništva, saj prinaša nove zaposlitve in dejavnosti. Prednost pri odpiranju novih dejavnosti imajo občani Trbovelj. Seveda poznajo primer okrogle hiše. Inšpekcije so si že ogledale lokal, napisale svoje pripombe in najemnik pom-ankljivosti odpravlja. Vprašanje je, če lahko občinski organi po sedaj veljavnih predpisih preprečijo obratovanje takšnemu lokalu v okrogli hiši. Na občini so se na skupnem sestanku okrog tega že dobili vsi, ki jih nova dejavnost zadeva. Padla je ideja, da bi Republiška uprava za zdravstveno varstvo odkupila te prostore. JE RES BIZNIS LE BIZNIS? V Trbovljah je prav gotovo lahko nekaterim malce nerodno ob tem, kako ravnajo s še vedno družbeno lastnino. Trboveljčani bi pravzaprav potegnili precej kratko z odprtjem tega lokala. Pokasiral bi pravzaprav daleč največ najemnik, potem pa Tehnohit (za najemnino bi menda dobili okrog 1400 nemških mark mesečno - torej dvojno ceno običajnih najemnin v trboveljski občini). Lep denar za plače v družbenem podjetju. Še posebej, če se ni za to treba nič truditi, kot so se morali prej, ko je v teh prostorih delala knjigarna. Namesto knjig torej fliperji in biljard. Kruha in iger. Osnovna šola je blizu, naj se mladi za bavajo. Torej - nova igralnica sploh ni sporna, vse bo po predpisih, pravno formalno in birokratsko v redu. V redu ni le to, da lahko nekateri delajo s še vedno družbeno lastnino kot svirya z mehom, da trboveljska občina od lokala ne bi imela nič (obrije prijavfjcna v Piranu in davki bodo odšli na morje), da bodo lahko pubertetniki kar blizu šole (tako osnovne kol sredryih) zapravljali denar. Da se bodo v višjih nadstropjih trudili, kako pomagati ljudem v stiski, v spodnjih pa bodo te stiske pomagali delati. In celo to, da pravno formalno ni razloga, da bi morali takšno igralnico zapreti, denimo ob desetih zvečer. Odlok o javnem redu in miru velja namreč le za gostinske lokale, igralnica (če ne bodo kalili nočnega miru) je lahko odprla celo noč. Pa bo pravno formalno vse v redu. Da bo le birokraciji zado-vofjeno, za ljudi tako nikomur več ni kaj dosti mar... Marko Planinc P.S. Bojim se, da čez nekaj časa ne bo pravno-formalnih zadržkov za to, da odprejo npr. na podstrešju okrogle hiše javno kurbišče. Tako bi v hiši odprli novo dejavnost za pomoči potrebne. M.P. KJE SO ZASTAVE? Trboveljčani so javno pokazali, da smo (ali pa želimo biti) država zase. Kot da državni praznik 8. februar za njih ne velja, so ga pozabili obeležiti z zastavami. Še sreča, da niso pozabili, daje to dela prost dan. Mnogi so se na zastave spomnili šele, ko so se v soboto zapeljali v Hrastnik, Zagorje ali pa kam dlje in sojih v oči zbodle izobešene zastave. In kdo je kriv? Po starem in preizkušenem socialističnem načelu nihče. Predsednik trboveljskega IS Franc Bcravs je povedal, daje občina s Splošnim obrtnim podjetjem (SOP Trbovlje) sklenila pogodbo, po kateri je SOP ob državnih praznikih dolžan izobesiti zastave na obcestne drogove, posamezna podjetja pa na svoje poslovne in druge zgradbe. V SOP-u pa Franc Zupan pravi, da ima občina sklenjeno pogodbo z nekdanjim KOP Trbovlje. Z njimi niso sklenili nobene pogodbe, niti niso prejeli ustreznega naročila za izobešanje zastav. Dodal je še, da je bilo v Trbovljah za obcestne drogove kupljenih le 18 zastav, vendar pa so tri že ukradli in da tako vsega skupaj premorejo le 15 zastav. Kar pa ob dejstvu, da je v Trbovljah 200 drogov, ne pomeni nič. K temu naj pripomnim, da je KOP Trbovlje prenehala obstajati v začetku leta 1990, sedaj pa se piše leto 1992. Kdo je v vmesnem obdobj u izobešal zastave in po kateri pogodbi, ostaja uganka. Zakaj zastav ni, je verjetno že druga zgodba. Zmešnjava. Zvedeli smo, da ni tistega, ki bi se spomnil izobesiti zastave, da zastav njti nimajo, če pa so, j ih kradejo. Lepa (ne)kultura za kulturni praznik. Suzana Sivka Ljubljanski pepel na Dolu Nemalo začudenja je pred dnevi povzročilo prekladanje elektrofilterskega pepela iz tovornjakov v jamske vozičke na Novem Dolu. Tudi v uredništvu smo prejeli nekaj klicev, naj ugotovimo, za kaj gre. In začeli smo ugotavljati. Tehnični direktor Rudnika Hrastnik Brane Šikovec nam je dejal, da v hrastniški jami že približno tri tedne gori. Kot je povedal, je v zadnjem času gašenje požarov z elektrofilterškim-pepelom ena najučinkovitejših metod gašenja. Pepel vozijo iz ljubljanske Toplarne, 20 do 30 ton na dan. Na vprašanje, zakaj potem niso začeli gasiti s pepelom že na samem začetku, je Šikovec odgovoril,"da je potrebno požar najprej omejiti in pripraviti vse potrebno, šele kasneje lahko uporabijo pepel. Požarje izbruhnil na črpališču -v kotnem polju. Po besedah sogovornika tam ni večje materialne škode, niti izpada proizvodnje. Gašenje s to metodo naj bi bilo hitro končano, čeprav je v ponedeljek ob zaključku redakcije, torej peti dan gašenja s pepelom, še gorelo. Tisti, ki so vedeli za prevoz pepela v Hrastniku, so kar malce preplašeni, saj so se razširile govorice, da bodo pepel odlagali na Blatah. Brane Šikovec nam je zatrdil, da elektrofilterskega pepela ne mislijo odlagati nikjer na površini, tudi na Blatah ne. V uredništvu imamo seveda nekaj pomislekov ob tem, vendar jih zaradi prostora in stiske s časom hranimo za prihodnjo številko. Borut Markošek Z- Sramotni steber Tisti, ki sevozijo iz Hrastnika proti Dolu, ali pa obratno, morajo imeti pri vožnji izkušnje, ki si jih lahko pridobijo z gledanjem olimpijskih iger. Mislim na smučarske skoke. Odsek magistralne ceste, ki ga domačini poznajo pod imenom "pod skalo", namreč voznika preseneti s takšno skakalnico, ki se je ne bi sramovali niti na kakšnem bolj zahtevnem smučišču. Zaenkrat avtomobili tam skačejo še v bolj klasičnem slogu, hudo bo, ko bo kdo letel kot smučarski skakalci - netopirji. To se kaj lahko zgodi, kajti udor na cestišču je vse globji. Vsekakor lahko čudi odnos upravljalcev ceste, ki sc prav gotovo vozijo po cesti, da se ne lotijo in popravijo spornega odseka, ki postaja vse bolj nevaren. Res je, da vozniki tam ne morejo pripeljali preveč hitro, vendar tudi ob počasni vožnji avtomobili lepo poskočijo. Morda upravljale! čakajo, da se bo ta odsek pričel urejati, kar je sicer res načrtovano. • Vendar se kaj lahko zgodi, da bodo do takrat vozniki rabili že planinsko opremo, če bodo hoteli priti iz Hrastnika do Dola. Upamo, da bomo enkrat le prišli do živega upravljal-ccm magistralnih cest, ki sc do Zasavja prevečkrat obnašajo brezbrižno. Kot, da zasavske ceste ne bi bile tudi slovenske. Zalo tokrat (spel) pribijamo na naš sramotni steber Republiško upravo za ceste in Cestno podjetje Ljubljana zaradi malomarnega odnosa do zasavskih magistralnih cest. V pretekli številki smo opozorili na neurejeno cesto signalizacijo pri novi bencinski črpalki v Zagorju. V štirinajstih dneh nepravilnosti odgovorni še niso odpravili. Republiška uprava za ceste torej visi na stebru tokrat kar zaradi dveh neurejenih stvari. Poleg nje pa v zagorskem primeru še Petrol in Sekretariat za prostorsko urejanje občine Zagorje. Pa še to: v današnji številki smo nameravali na sramotni steber nabiti odgovorne, ki so začasno uredili promet na Kranjskem v Hrastniku. Tam so namreč morali vozniki voziti praktično skozi tovarniško dvorišče skladišča Steklarne, če so hoteli priti v Podkraj. Avtomobili so se srečevali z viličarji, vozniki le - teh pa so se obnašali, kot da skozi dvorišče ne poteka cesta. Bolje rečeno: kot da dvorišče -skladišče ni na cesti.Ob asfaltiranju nove ceste so enostavno pozabili urediti staro, po kateri ni bil možen prevoz. Glej ga zlomka - ko smo hoteli to obelodaniti v našem časopisu, so nenadoma obvoz uredili. Kot, da bi nekdo izvedel, kaj nameravamo. Pa ne, da "Ozna še vedno vse dozna". M.P. Piti vodo - ali raje špricer? V nedeljo, 2. februarja dopoldan, je nekatere krajane iz zgornjih Trbovelj (Keršičev hrib) prestrašil vonj vode. Nekomu je smrdela po bencinu, drugemu po nafti oz. kurilnem olju. Dva klica sta prispela do trboveljskega radia in občinskega štaba za obveščanje in alarmiranje. Tisti dan dežurni občinski mož Silvo Kožar se je v preventivne namene odločil predlagati po radiu prebivalcem, naj porabo omejijo, dokler se dejansko stanje ne bo ugotovilo. Na teren so takoj odšli tudi inšpektorji in strokovne analize so pokazale, da je voda neoporečna. Obvestilo o tem je bilo na trboveljskem radiu posredovano že isti dan popoldan. Tudi tistim, ki so prej vohali, ni več smrdelo. Vodna zajetja so neoporečna Takoj po klicu občanov so bili pregledani zbiralniki Prapreče, Klek in R6 - Keršičev hrib. Narejena je bila senzorična ocena pitne vode, ta pa je bila po vonju, okusu in barvi neoporečna. Na Zavodu za socialno medicino in higieno Celje so opravili kemijsko analizo in ugotovili le ostanke mineralnih olj, vendar v mejah normativov, ki jih dovoljuje zakonodaja o pitni vodi. Naj višja dovoljena meja je 0,10 mg/l, v odvzetih vzorcih pa je bilo 0,01 mg/l, v enem celo le 0,005 mg/l. Ta mineralna olja pa niso pridana le v omenjenih zbiralnikih, pač pa jih je moč najti povsod. To ni opravičilo, kajti zdrava voda jih ne bi smela vsebovati. Industrija, kmetijstvo, obrt, promet pa vendar skozi zrak in še kako drugače dajejo zemlji svoj pečat. Vsebnost le-teh bodo stalno ugotavljali z redno laboratorijsko analizo. V inšpekcijskih službah ocenjujejo, da so vodna zajetja izjemno čista in urejena, voda se pri nas napaja iz višinskih vodnih zajetij, ki imajo ustrezne zaščitne pasove. Zaščita glavnih zbiral- Suhe pipe. Foto: N.N. nikov in zajetij je dobra, ta so tudi pod dnevno kontrolo upravljalcev. Higiensko opidemiološka služba v povezavi z upravljale! vodovodv redno jemlje vzorce po vseh zasavskih občinah, ob izrednih epidemioloških razmerah pa tudi večkrat. Vzorce jemljejo tudi pri strankah - iz vodovodnih pip. Cevi so ponekod kot sita Kaj nam pomeni, če so zajetja čista in neoporečna, ko pa so pod zemljo speljane luknjaste cevi. Naj slabše se godi prav Trboveljčanom. Zaradi možnih okvar na cevovodu je bil prav tisto kritično nedeljo pregledan odsek med zajetjem Prapreče in zajetjem Klek. Tu je plazovit teren, v zemlji pa stare cevi. Inšpekcija je ocenila, da se lahko pojmuje kot tisti kritični del, kjer lahko pride do onesnaženja pitne vode. Komunalno podjetje je takoj uredilo novo napeljavo, sedaj še začasno, spomladi pa bo zadeva dokončno sanirana. Že lani novembra je republiški sanitarni inšpektor ugotovil, da so v tej občini vodi izjemno dotrajani. Na podlagi njegove odločbe je bil izdelan sanacijski program, ki pa naj bi bil uresničen približno v petih letih. Zalogaj je izjemno velik, po prvih ocenah 150 milijonov tolarjev. Trboveljski izvršni svet je program že potrdil, v kratkem pa bo pripravljena prioritetna lista del in predvidene bodo možnosti financiranja. Da je stanje kritično, pričajo tudi okvare na samem vodovodnem sistemu. Predlani na primer so jih v Trbovljah zabeležili okoli sto, lani že 170, torej se letos obeta le še večja številka. Zagorjani so na boljšem. V letu 1990 so bile njihove cevi še zelo slabe. Onesnažene vode sicer niso imeli, so bile pa izgube tako velike, da jim je že grozilo, da bo vsa voda ušla v zemljo. Znani strokovnjak Andolšek iz Ribnice je ugotavljal okvare in te so odpravili. Glavni vodi so obnovljeni skoraj v ce- loti, sekundarni pa delno. Problem še vedno predstavljajo hišni priključki, ti pa niso slaba vest komunalnega podjetja, pač pa lastnikov stanovanjskih hiš oziroma blokov. Vodovodi, ki jim je kaj tudi očitati Problem predstavljajo individualni, pa tudi nekateri vaški vodovodi. Skrbništva nad njimi ni, denarja za drage kemične analize pa tudi ne. Najboljša voda iz vodnjaka? Foto: Branko Klančar. Iz Rakovca na Dolu na primer je uradno s strani inšpekcije uporaba vode dovoljena, vendar pod pogojem, da se čisti in razkužuje. Voda je redno klorirana, žal vanjo pride do vdora gnojnice iz kmetijskih površin. Ta sistem je redno kontroliran in je največkrat v skladu z normativi. V času padavin pa se kvaliteta vode poslabša, ta pa se tudi skali. V Ravenski vasi se na primer občani oskrbujejo s kapnico. Tu talnice ni, odvzeti vzorci pa skoraj nikoli ne ustrezajo organoleptičnim zahtevam za čisto vodo zaradi močne vsebnosti žveplastih primesi, sajastih delcev, mastnih madežev in vonja. Iz zdravstvenih razlogov so izpraznili vse zbiralnike in jih temeljito očistili. V gradnji je sistem, ki bo zagotavljal tem prebivalcem redno oskrbo z zdravo pitno vodo, ki bo speljana iz Zagorja. Ivana Laharnar Vprašaji odpuščenih STT-jevcev Predstavniki odpuščenih delavcev Strojne tovarne so se sestali s trboveljskim županom in predsednikom izvršnega sveta, v pogovoru pa so sodelovali tudi predstavniki svobodnih sindikatov. Odpuščeni niso dobili obljub', da bodo dobili zaposlitev ali da se bo njihov gmotni položaj njihovih družin izboljšal. Na svoja vprašanja pa so od obeh občinskih predstavnikov dobili nekaj odgovorov, ki bi lahko veljali tudi za večino tistih, ki v Trbovljah iščejo delo. Teh je že kar okrog 1500 in ta zasavska občina se po stopnji nezaposlenosti uvršča v sam vrh slovenskih občin. Občinski parlament je že lani sprejel socialni program, izvršni svet v okviru svojih pristojnosti s sejema sejo sprejema sklepe, s katerimi skuša blažiti socialne stiske. Z vlaganjem sredstev od občinskih obveznic naj bi ohranjali čimveč sedanjih delovnih mest in odpirali nova v drobnem gospodarstvu. Učinkov teh vlaganj še ni in po besedah obeh občinskih predstavnikov, jih tako kmalu tudi ni pričakovati. O položaju v občini priča podatek, da naj bi letos za različne socialne posege namenili kar tretjino proračunskega denarja. Z njim naj bi zagotovili najosnovnejšo socialno varnost tudi tistim odpuščenim, ki se jim bo iztekel rok za preje-, manje nadomestil za čas brezposelnosti, še posebej skrbno pa naj bi pomagali družinam, kjer sta oba zakonca ostala brez zaposlitve, samohranilkam, invalidom... Vprašanja, kdo lahko popravi krivice delavcem, ki so po dveh desetletjih ostali brez zaposlitve in so odvisni od različnih podpor, kdo lahko zagotovi objektivnost tistih, ki po stečajih izbirajo delavce in jih zaposlujejo v novih firmah, kdo lahko zagotovi, da na cesti ne bodo le delavci, vodilni, ki so podjetje spravili v stečaj, pa še naprej zasedajo svoje položaje, so ostala brez odgovorov. Zato, da bodo glasno opozarjali nanje, zato da se ne bi ponovila tudi pri drugih, se bodo, kbt so dejali, odpuščeni iz Strojne tovarne še bolj povezali in organizirali. Manca Ocvirk Ljubo doma, kdor ga ima Pred približno štirimi meseci je stopil v veljavo stanovanjski zakon, ki je hkrati prinesel nekatere bistvene spremembe. Med njimi so zlasti pomembne določbe o odkupu stanovanj. Kako je z odkupi v zasavskih občinah? Po začetni evforiji in navalu na odkup stanovanj (temu so se prilagodile tudi banke z odkupi deviz in z ugodnimi obrestmi za tolarsko vezavo) je bil odkup stanovanj vendarle manjši, kot je prvotno kazalo. V občini Trbovlje je bilo od skupno 5414 stanovanj odkupljenih 600. Občinskih stanovanj je v Trbovljah 741, vlog za odkup le-teh je bilo podanih 105, prodanih pa 90. Za enkratno odplačilo, ki pomeni hkrati tudi 60 odstotkov nižjo ceno od dejanske, se je odločilo 66 ljudi, ostali pa bodo plačevali ceno stanovanja na obroke. V Hrastniku je bilo od 2262 stanovanj odkupljenih 164. Občinskih stanovanj v občini je (bilo) 311. Za odkup le-teh je bilo podanih 52 vlog, od katerih je pogodbe podpisalo 33 občanov, na koncu pa je stanovanja odkupilo 28 od njih. V zagorski občini je vseh stanovanj 2366, od tega je bilo že do novega stanovanjskega zakona 40 etažnih lastnikov, do sedaj pa je vseh odkupljenih stanovanj v občini deset odstotkov. Občinskih stanovanj je v Zagorju 373, le-te pa je sprva želelo kupiti 80 občanov, na koncu pa jih je odkupilo 65 občanov. Borut Markošek Krajevni praznik v Jevnici Jevnica ni prav veliko naselje, krajevno skupnost tvorijo še zaselki pod Jančami in Kresniške Poljane. Njihova posebnost pa je, da so ljudje med seboj zelo povezani, da imajo svoj kraj radi in so za njegov razvoj in prijetno življenje v njem pripravljeni veliko storiti. Tako so zgradili nova teniška in nogometno igrišče, imajo šolo, vrtec, lep gasilski dom in kulturno dvorano, kjer poteka skozi vse leto živahno kulturno življenje. Za svoj krajevni praznik so letos pripravili več prireditev, od športnih do kulturnih, ki so bile vse dobro obiskane. Člani Kulturnega društva Jevnica so pripravili svojevrstno ateljejsko razstavo likovnih del s kolonije Jevnica 91 na temo kulturna dediščina ruralne arhitekture v dvesto let stari Balantinovi hiši v Zgornji Jevnici. Ker je bila pot do Balantinovih težje dostopna zaradi snega, je Športno društvo Jevnica organiziralo pohod po poti kulturne dediščine do Balantinove hiše. Na otvoritvi razstave se je zbralo veliko domačinov in gostov. Za kulturni program so poskrbeli pevci domačega mešanega zbora, domačini lastniki hiše Jerantovi pa so za vse pripravili čaj, domače žganje in kruh z orehovimi je-derci. V kulturni dvorani v Jevnici so predvajali diapozitive o ohranjeni kulturni dediščini v teh krajih, razvil se je pogovor o tipologiji naših naselij. V naslednjih dneh so v počastitev praznika pripravili več športnih tekmovanj, praznovanje pa so zaključili s prireditvijo, kjer so svoja snovanja predstavili mladi plesalci plesne skupine Rondo KUD Jevnica in pevski zbor. V zahvalo za delo na različnih področjih so nekaterim krajanom podelili krajevna priznanja. R.M. Modernizacija ceste Trbovlje - Prebold Cesto Trbovlje - Prebold, ki poteka od Gabrskega preko Podmeje v Prebold, že nekaj let modernizirajo. Dela na regionalni cesti potekajo počasi v glavnem zavoljo pomanjkanja denarja v republiškem Žaklju. Za to zimo je značilno, da na cesti delajo, čeprav napredek del otežujeta mraz in sneg. Delajo predvsem na trboveljski strani, na območju Podmeje pri odcepu za vas Zgornje Svine. Zemljišče na tem območju je v geološkem pogledu zelo zahtevno. Republiška cestna uprava je tokrat namenila za nadaljevanje del 8,5 milijonov tolarjev, občina Trbovlje pa je imela obveznost, da reši lastninska vprašanja, povezana z modernizacijo te ceste. Do vrha podmejskega sedla bi potrebovali najmanj še toliko denarja. Dela potekajo tudi na -savinjski strani Preboldu, vendar s precej manjšo zagnanostjo. Zavoljo del na tej cesti bo do 1. aprila oviran promet. T.L. V Svibnem nove ceste V Svibnem je ostalo še nekaj neasfaltira-nih cest, kljub temu, da tudi obstoječa ni v najboljšem stanju. To so pred nedavnim delno uničili težki tovornjaki, ki so skozi Svibno vozili les in je njihova nosilnost daleč presegala dovoljeno težo. Denar, ki ga bodo zbrali v naslednjih petih letih s samoprispevkom, bodo namenili manjšim odcepom cest in prestavitvi zajetja Štembal. na centralnem vodovodu in za vodovod na Ma-golniku. Skupaj naj bi v tem obdobju zbrali tri milijone tolarjev, mesečno pa zaposleni Svibnega od osebnega dohodka plačujejo po dva odstotka. Poudariti velja, da je Švibno ena tistih krajevnih skupnosti, v kateri so krajevni samoprispevek krajani izglasovali letos ob izteku občinskega. F.K. Ljubezen je iznajdljiva Po vzoru že nekaterih župnijskih uradov v Sloveniji je bila tudi v Zagorju ustanovljena župnijska Karitas. Gre za organiziranje konkretne pomoči v različnih oblikah. Kdor more, pomaga tistemu, ki je pomoči potreben. V zagorskem župnišču so novi obliki dela namenili posebno sobo, utanovili pa so tudi delovni odbor. Tisti, ki darujejo in ostali, ki so pomoči potrebni, se lahko oglasijo vsak torek in petek med 16. in 18. uro. Pri hranilno kreditni službi KZ so odprli tudi -žiro račun: 52720-625-25003-807210/1/21. K sodelovanju so povabili vse ljudi dobre volje. I.L. :jj&m Parlamentarije V drugi polovici februaija se bodo sešli vsi občinski parlamenti, ukvarjali pa se bodo predvsem s svojimi proračuni. Najprej, 20. februaija, se bosta sestali hrastniška in litijska skupščina. Prva točno opoldne, druga v zanjo standardnih večernih urah. V Hrastniku so s tretjo renominaci-jo, ki jo je izvedla republiška vlada, dobili še dodatne slabe štiri milijone tolarjev, s katerimi naj bi predvsem pokrili decembrske plače v upravi in šolstvu. Kljub dodatnim sredstvom in višjim prihodkom iz ekološkega prispevka, pa jim je zmanjkalo denarja za pokritje plač šolnikov v decembru in za sofinanciranje obnove cest po programu samoprispevka. Manjkajoči denar bodo zagotovili v proračunu za letošnje leto ali pa ga skušali, kar je seveda manj verjetno, pridobiti iz republiškega proračuna. Dokončna višina lanskoletnega proračuna tako znaša 121 milijonov 690 tisoč tolarjev. Več kot polovica denaija (65,8 mio) je bila namenjena družbenim dejavnostim - ngjveč (39,4 mio) izobraževanju. Za splošno porabo so namenili 32,3 milijona tolar-1 jev, od tega dve tretjini (22,7 mio) za delo občinskih upravnih organov. Naložbam je bilo namenjenih 13,5 milijona tolarjev, gospodarski infrastrukturi pa 9,3. Ti milijoni so seveda le del sredstev, ki so jih investirali. V ceste so lani v Hrastniku vložili petdeset milijonov tolarjev, od tega so jih dobrih devet zbrali s samoprispevkom, dobrih trinajst je proračunskih oziroma zbranih med krajani ali v podjetjih, sedemindvajset milijonov pa je bilo republiškega denaija. Več pozornosti bodo poslanci verjetno namenili osnutku proračuna za letošnje leto. Ker prihaja do sprememb, ni pa bila pravočasno sprejeta vsa potrebna zakonodaja, in ker še ni sprejet osnutek republiškega proračuna, je tu še precej nejasnosti. Prihodkov naj bi bilo približno 180 milijonov tolarjev, nekako pol več kot leto prej, odhodkov pa še za 18 milijonov več. Denaija za vse bo torej premalo, določiti bo treba prednostne naloge. V Litiji so v osnutek odloka o proračunu zapisali znatno višje številke. Prihodke so ocenili na 293,6 milijona tolarjev, kar je nominalno za dve tretjini več kot lani, realno (upoštevali so 250-odstotno inflacijo v lanskem letu) pa pol manj. Odhodkov naj bi bilo 399,6 milijona tolarjev (skoraj enkrat več kot leto prej), vendar so pri odhodkih upoštevali tudi izobraževanje. Njihov proračunski primanjkljaj bi tako znašal več kot sto milijono tolarjev ali trikrat več kot lani. Pri odhodkih je največja rast pri naložbah; zanje ngj bi namenili štirikrat več denaija kot lani oz. tudi realno skoraj polovico več. Med bolj vročimi točkami bo verjetno iskanje odlagališča. S tem, ko so pri Ponovičah izkopali novo jamo, so problem preložili za eno leto. V tem letu verjetno ne bodo uspeli prepričati prizadetih o usteznosti lokacije Resenik, regijsko reševanje brez deponije za prehodno časovno obdobje tudi ne prinaša rešitve, ko pa se bodo začeli pogovarjati o mogoči lokaciji Maljek, pa je odziv predvidljiv. Poslanci bodo govorili tudi o delu vlade in upravnih organov v preteklem letu. Glede na to, da se število delegatskih vprašanj na njihovih sejah vrti okrog nekaj deset, jih verjetno tudi tokrat in o tem ne bo manjkalo. Tudi 26. februaija, ko se bosta sestali skupščini v Trbovljah in Zagorju, bosta v ospredju proračuna. V Trbovljah so izračunali, da je na področju gospodarske infrastrukture prednostnih zahtevkov za 216 milijonov tolarjev (lani 65), na področju splošne porabe in družbenih dejavnosti pa za 185 milijonov. Proračunski global pa ngj bi znašal le 208 milijonov tolarjev, kar pomeni probleme na področju splošne porabe in družbenih dejavnosti, v veliki meri pa so nerealni tudi namenski prihodki za komunalno področje. Sicer pa se je trboveljska vlada zadnje časa ukvarjala še z reorganizacijo osnovnega šolstva, saj koncentracija vseh otrok v starosti od 11 do 15 let na eni šoli ni ustrezna - slab je učni proces, pojavljata se nasilje in kriminal ... Za reorganizacijo bi potrebovali 35 milijonov tolarjev. Iz Trbovelj še razveseljiv podatek. Ko so analizirali onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom v januarju, so ugotovili, da je povprečna imisijska koncentracija za 40 odstotkov nižja kot januarja lani. Dnevne koncentracije niso nikoli presegle kritične meje (lani petkrat), maksimumi pa se še vedno pojavljajo okrog 13. ure, so zelo izraziti in kratkotrajni. Tudi v Zagorju se bo parlament ukvarjal z vprašanji ekologije. Poslanci bodo sprejemali dva odloka; prvega o varstvu zraka, drugega o zagotavljanju sredstev za to. O slabem zdravstvenem stanju zraka v Zagorju govore decembrske meritve žveplovega dioksida. Povprečna dnevna koncentracija je kar štirikrat presegla kritično mejo, mejna vrednost pa je bila presežena praktično vsak dan. Osrednja točka bo tudi na seji v Zagorju proračun - zadeve so enako nejasne kot drugje. Dokler ne bo znan izid dvoboja med vojaško-policijsko porabo in razvojno-socialnimi programi v republiški skupščini, toliko časa bodo občinski proračuni bolj ugibanja. Je pa s tretjo renominacijo znan dokončen obseg proračuna v prejšnjem letu. Gre za 190 milijonov tolarjev ali za približno 30 milijonov več od obsega dogovorjene porabe proračuna - večina tega presežka so kratkoročni in dolgoročni krediti za gospodarsko infrastrukturo. Kljub povečanemu obsegu in visoki zadolžitvi pa je bilo decembra premalo denaija za kritje plač v upravi in šolstvu in delno tudi za zapadle obveznosti infrastrukture. Primanjkljaj naj bi znašal približno 18 milijonov tolarjev, kijih bodo enako kot Hrastničani skušali pridobiti iz republiškega proračuna ali pa jih bodo morali zagotoviti v proračunu za to leto. V Zagorju bodo poslanci ob občinskem grbu sprejemali še podobo zastave, podaljšali n^j bi veljavnost odloka, ki predvideva zbiranje dodatnih sredstev za zdravstveno varstvo, enako kot Litijani pa naj bi se informirali tudi o mogočih regijskih povezavah in lokalni samoupravi. Roman Rozina Doma brez službe Človeka kar zmrazi ob spoznanju, koliko ljudi je v f-luveniji brezposelnih. Le nekaj let naz^j seje fa številka sukala okrog 12 do 15 tisoč, trenutno trka na šestmestno številko, vse skupaj pa naj bi po predvidevanjih do sredine leta doseglo številko 120 tisoč. Tudi v Zasavju ne zaostajamo za tem trendom. Tako je bilo v občini Trbovlje decembra 1991 že 1348 delavcev z delovnimi knjižicami v rokah, od tega 592 žensk, vseh zaposlenih v občini pa je bilo ob koncu lanskega leta 8200, leto poprej pa je bila ta številka višja še za 1731. V Zagorju je bilo v lanskem decembru na delo čakajočih 902, še leto dni nazgj pa je bila ta številka več kot enkrat manjša, 443. Zaposlenih je bilo takrat v zagorski občini še 4951, medtem, ko jih je bilo ob koncu lanskega leta le še 4445. V hrast niški občini so sicer skupne številke nekoliko manjše od sosednjih dveh občin, pa zato vseeno skrb zbujajoče. Tako je bilo brezposelnih v lanskem decembru 546, že januarja letos pa 566, kar pomeni 257 več kot v enakem lanskem obdobju. Vseh zaposlenih v hrastniški občini je bilo decembra lansko leto 3956, leto dni nazaj pa je bila ta številka večja za 540. B.M. KOLEDAR DOGAJANJ ▼ 28. januarja - Nov izdelek podjetja Epsi - osem razglednic, ki kažejo tisto lepšo podobo središča revirjev - je v tem tednu na prodgj pri trboveljskem PTT podjetju. Cena ene znaša 20 tolarjev, komplet osmih z ovitkom vred pa 20-krat toliko. Čeprav je v prodaji za sedaj najti le 5000 izvodov razglednic, pa sojih vendar natisnili več kot trikrat toliko. Presenečenj v okviru projekta razvoja obrti in podjetništva v občini Trbovlje pa s tem še ni konec ... ▼ 30. januarja - V teh zadnjih dneh januarja se v Zagorju upravičeno sprašujejo, kaj bo z njihovo Revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Glede na to, da bi v mgju to bila že 13. Revija po vrsti in da se težave z zvezo kulturnih organizacij Slovenije vlečejo že nekaj časa, postajajo v tem mestu ob Savi nekolikanj vraževerni. Toda če vzame nekdgj še republiške, zdaj pa nič več in nič manj kot državne zadeve v roke občinska vlada, ki v Ljubljano napiše tudi karseda odločno pismo, da Revija bo, pa četudi bodo morali zanjo sami zbrati okrog 800.000 tolarjev, potem se mora vse skupgj izteči ugodno celo za Zagorjane. Kgjti v Velenju jih Revija že nekaj časa mika. ▼ 31. januarja - Pred natančno enim mesecem in enim tednom, to je 23. decembra, se na dnevnem redu skupnega zasedanja trboveljske občinske Skupščine znajde tudi točka Razrešitev in imenovanje sekretarja Skupščine. Žal zaradi nesklepčnosti z njo ni nič, nič pa ni tudi slab mesec in še več kasneje. Odborniki upajo, da bo februar bolj uspešen. Ta pa se začenja že dan kasneje... ▼ 1. februarja - Z njim začnejo veljati tudi nove cene premoga, po katerih je za kosovec npr. treba odšteti od 5242 do 6353 SLT, za Orehovec pa nekaj manj - od 5143 do 5869 SLT. Vreče po 30 kilogramov odslej stanejo 265 SLT. ▼ 1. februarja - v prostorih os novne šole v Jevnici spet postavijo raz-tavo del, nastalih v njihovi poletni slikarski koloniji. Na slikah in tudi fotografijah so upodobljeni tipični stari objekti s tega območja. Obiskovalce razstave presenetijo tudi s popisom jevniških starih stavb. ▼ 1. februarja - z 18-odstotno devalvacijo tolarja postane tega dne nemška marka vredna 44,11 tolarja (prej 37,32). Od 8. oktobra je to že njegova tretja devalvacija, s katero pa izvozniki še vedno niso povsem zadovoljni - tudi zasavski ne. ▼ 3. februarja - V enotah Ljubljanske banke po Zasavju se v štirih urah tega ponedeljkovega dopoldneva »zgnete« kar 157 varčevalcev - lastnikov deviznih računo oz. hranilnih knjižic. Z banke odnesejo vsega skupgj 63.000 nemških mark, le okrog 10.000 pa jih še nadalje zaupajo banki. Če bi po svoje devizne prihranke prišlo vseh 18.000 zasavskih varčevalcev, ki pa jih ima večina privarčevanih le do 500 nemških mark, bi banko osiromašili kar za dva milijona mark. ▼ 4. februarja - Deponija v Uničnem še kar buri zasavske, laške in litijske duhove. Hrastničani je kot regijske ne bi želeli videti niti začasno, prav to pa bi potrebovali ostali vse do časa, ko naj bi na lokaciji Orlek - Slač-nik zrasla nova, skupna, trajna, moderna, neoporečna in kar je še podobnega - deponija. Časa za dokončno odločitev imajo le še malo, partnerji Hrastničanov oz. hrastniške neodločnosti pa že ugibajo, kdo daje tisti, ki se v Hrastniku za skupni projekt petih občin ne more odločiti. ▼ 5. februarja - Organizacija Karitas deluje tudi v Zagoiju. Sedež si izvolijo v tamkajšnjem župnišču, pri kreditni službi zasavske kmetijske zadruge pa odprejo tudi svoj žiro račun. Nanj kot prva nekgj več kot 18.000 tolarjev nakažejo zagorska mlada krščanska demokracija. ▼ 5. februarja - Na območnem svetu Zveze svobodnih sindikatov točno opoldne sestankujejo predstavniki odbora za energetiko iz Zasavja. Zaradi nespoštovanja panožne kolektivne pogodbe s strani vlade, zamrznjenih OD in pa še vedno nedorečene energetske politike se odločijo opozorilno stavko delavcev elektrogospodarstva in pre-mogoništva, napovedano za 18. februarja, podpreti in se ji pridružiti. Pa bo spet mrk... ▼ 5. februarja - Zaradi okvare v jedrski elektrarni v Krškem začneta ob nekaj minut čez 15. obratovati t.i. havarijski elektrarni - plinski enoti s skupno močjo 60 megavatov v Trbovljah. Obratujeta pa le do 19. ure, kajti v eni sami uri porabita 20 ton dragega kurilnega olja. Spet ju za nekaj ur poženejo naslednji dan. ▼ 6. februarja - Polovica Slovenije je v temi, Trboveljčani pa imajo še težave z vodo. Menda je v nedeljo (tega dne je četrtek) le-ta v zgornjem delu mesta čudno zaudarjala. Skrivnost pa razjasnijo inšpekcijske službe: analize pokažejo, da je voda v redu, da so vsi parametri v mejah normalnega. Po enem tednu pa ja, pripominjajo ob tem »prizadeti«. ▼ 8. februarja - Kulturni praznik prvič postane tudi državni, in kar je najvažneje - dela prost dan. Škoda je le, da je tega dne sobota. Kljub vsemu ob tej priložnosti v vseh treh zasavskih občinah podelijo tudi nagrade, priznanja oz. plakete. Kot bi po vzoru na skupino Novi kolektivizem lahko, pa jih tu vendarle nihče ne odkloni. ▼ 9. februarja - Na tradicionalni prireditvi ob kulturnem prazniku, ki se odvija v Geossu na Vačah, akademik Ciril Zlobec Slovence pokara, da si preveč domišljajo, kako so kulturni že po rojstvu - genetično torej in kako to svojo kulturnost veliko raje kažejo, kot da bi jo v resnici tudi živeli. Sicer pa je v slovenski vladi menda preveč takih, ki bi kulturo obdavčili strožje kot alkohol za šankom. ▼ 11. februarja - skupščina ob čine Zagorje je tega dne gostiteljica posveta na Izlakah. Komisija za strategijo nacionalnega in regionalnega razvoja z Emilom Milanom Pintaijem na čelu in pa Ministrstvo za planiranje Igorja Umka ves dan razpravljata o razvojni politiki RS ter o demografsko ogroženih območjih, o regionalizmu in lokalni samoupravi. In sklep: preveč je želja, pa premalo denarja. Od nekaj čez 60 občin ima demografsko ogrožena območja kar 58 od njih. ▼ 12. februarja - Predstavniki nekdanjih delavcev Strojne tovarne v stečaju tega dne zaupgjo svoje težave tudi občinskemu vodstvu. Pri tem pade nekaj obtožb, nekaj opravičil, konec koncev pa bi 280 brezposelnim iz STT vsi radi pomagali. Zato bodo karseda hitro proučili njihov položgj in določili tiste, ki bi bili pomoči ngjbolj potrebni. ▼ 13. februarja - Janez Drnovšek, nekdanji bančni direktor, je tega dne na obisku v Trbovljah - pri sedanjem direktorju banke Zdenku Fritzu. Tema pogovora: bančne zadeve. Polona Malovrh me ,e.vK#.vX* jVWW.'.a jeTüniCEi^ ■ Parnas ali Kapitol. Akademik, pesnik in politik Ciril Zlobec - Hudogled., se nikakor ne more odločiti med pesnikovanjem in politiziranjem. Očitno pa je ocenil, da se mu izide tudi oboje, saj je na Vačah, ko je govoril ob kulturnem prazniku, vseskozi poudarjal, da ne smemo ločevati države od kulture in kulture od države. I Časovni pasovi. Neodvisni senčni vladar Emil Milan Pintar - Marija je med odmorom za kosilo (vse skupaj se je dogajalo na,posvetu o demografsko ogroženih regijah na Izlakah) požel vrsto pohval, da je tokrat govoril jedrnato, strnjeno in kratko. Na Marijino razočaranje se je zadeva kmalu izkazala za nesporazum; večina poslušalcev je prišla ob desetih, kot je pisalo na vabilih, senčni vladar pa je svoj referat začel prebirati že pol ure prej. ■ Odcepitev ali izgon. Predsednik litijske vlade Slavko Rokavec - Govornik se strinja, da Šmartno postane občina. Na proslavi ob 40-letnici tamkajšnje Kovine so mu namreč zamenjali plašč - za povsem novega je dobil že dodobra izrabljenega. Menda se je odločil že tudi to, da bo Šmarčane, če se ne bodo odcepili, nagnal. ■ Republika Kisovec. Prvi Kisovčan Jože Medija - Ugovor vesti je prepričan, da bo Kisovec občina. Zato je v nekdanjem samskem domu že rezerviral prostore za občinsko upravo. Zaradi pomanjkanja ustreznih ljudi se bodo od drugih občin ločili po tem, da n,e bodo imeli vojaškega ministrstva. H Lipčeve lipe. Zagorskemu izvršniku Janezu Lipcu - Lipetu so šteti njegovi vladarski dnevi. Liberalni demokrati, ki so ga ustoličili, so namreč opazili, da že dve leti ni plačal članarine. Ker inflacijskih tolarjev nočejo Jim zdaj Hamurabi njegov dolg preračunava v lipe. Če ne bo plačal, ga bodo odstavili in mu doživljenjsko prepovedali nositi liberalne metuljčke. M Višja matematika. Dnevi so šteti tudi hrastni-škemu premieru Stanetu Kirnu - Formuli. Kakorkoli se odloča okrog deponije, se mu ne izide. Če jo obdrži kot občinsko, jo bo izgubil, ko se bo odcepil Dol, če jo naredi regijsko, ga bodo odžagali še prej. Vladarstvo si lahko podaljša le, če nagovori parlament, da sprejme odlok, s katerim se strogo prepove ustvarjanje smeti in promet z njimi. ■ Tožbarjenje. Litijski republiški poslanec Janez Lukač - Beograjčan toži Delovega Vinka Vasleta -Uhana ker je zapisal, da Lukač po prebegu v Ljudsko stranko nima baze. Tožbo bo Lukač zagotovo dobil, saj je že bil v dovolj strankah in ima torej baze več kot dovolj. Z denarjem, ki ga bo iztožil od Vasleta, se bo najverjetneje včlanil v Gobarsko družino Zagorje. ■ Tomo še kar ostaja. Po tem, ko je šef zagorskih prenoviteljev Tomo Garantini - Lekarnar komaj rešil svoj stolček, saj je v cerkvi obešal slike, se je zdaj rešil že drugič. Trboveljski šef Božo Marot - Tipps ga je hotel odžagati, ker je liberalnim demokratom izdal podatke iz skrbno čuvane in strogo tajne skupne raziskave o predvolilnem utripu Zasavja. Lekarnar se je namreč pokesal, odpovedal cigaretom in s tem denarnemu podpiranju vlade in zapovrh še zagrozil, da bo članstvu povedal, koliko so raziskavo plačali. ■ Izganjalka hudiča. Radijska dopisnica iz Zasavja Manca Ocvirk - Radio se je te dni hudo zamislila. Med vsemi ministri menda v Zasavje nista prišla le še dr. Andrej Ocvirk - Petrol in Izidor Rejc - Industrija. Ona pa rojena Rejc, poročena Ocvirk ... ■ Raziskovalno novinarstvo. Delova zasavska dopisnica Polona Malovrh - Ministeriozna pa je skoraj prestopila prag raziskovalnega novinarstva. V pisarni zagorskega prvega rudarja oz. prvega števca huntov Janeza Vovka - Vaneka je odkrila električno peč. Za sekundo je pomislila, da bo naredila zgodbico za aferic vedno lačne Slovenske novice, nakar je stoično ugotovila, da tudi ona ve, kako je, če človeka zebe. Na novicah so se že odločili, da bodo njene delnice odprodali za star papir. MEHURČEK Nekdo se kot zamorc Težko mu ritem gre, tu matra z epigrami, še težja zanj je rima, pa ngjbrž mož ne ve, a z dreto zvezan verz da mlati bolj po slami. poante jasne nima. Luka Svojo občino bodo imele tudi Izlake. Ker bi bila pot do priznanja vijugasta, so se odločili za preizkušen recept in že razglasili SAO Izlake. Grafični znak, kot se vidi, so že preizkušeni štirje ’s’ -samo sloga st. jurije spašava. Foto: Tomo Brezovar. ^-'iV.V-V«.V.V.%V-V-%SV-NV.%V-V-V.|.V-V.V-V.V.V.%V.V-!-V-V-^1.%VV.WA'.SW.WAy.%V.,1 Pisma bralcev Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogeyanju v Zasavju. Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Uredništvo So invalidi družbeno zlo? Invalidske organizacije sodijo v nadstrankarsko skupino. V dnevnih časopisih jim iz dneva v dan grozi nesprejemljiva zakonodaja o plačevanju dohodnine že od tako skromnih, v velikih primerih sramotno odmerjenih invalidskih dohodkov, s katerimi invalide postavljajo v obupen položaj. Podražitve pri participacijah, povečanje cen zdravil, davki od osnovnih, za preživetje nujnih živil, vse dražje plačevanje elektrike, komunalnih storitev, bivalnih prostorov, ogrevanja, vse to spravlja invalide v obup. Ali se pristojni vladni organi namenoma nočejo prebuditi ter začeti trezno in preudarno razmišljati o svojih potezah, ki potiskajo ljudi v vedno večjo revščino. Ta bo kmalu izenačena z beračem, ki dviga kvišku svoje uboge in izčrpane roke, proseč usmiljenja za skromni košček vsakdanjega kruha. Invalidi Posavja - Zasavja, ki zajemajo invalidska društva Brežice, Krško, Sevnica, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija, le-teh je skupaj 5361 registriranih članov, so po svojih izvoljenih predstavnikih na koordinaciji regije dne 10.2.1992 v Trbovljah protestirali proti vladnim odločitvam, ki se jim zdijo nerazumljive in nesprejemljive. Zatorej spoštovani v vladi Republike: Zbudite se in razmišljajte o vseh tistih, ki jim krajšate osnovne dobrine, ki so si jih s poštenim dolgoletnim delom sami pridobili. Zahtevajo tudi oprostitev prijav davčnih napovedi pri dohodnini. Skušajte prisluhniti prizadetim ljudem, ker se vam drugače na obeta nič dobrega. Ljudje, čeprav preprosti, so sposobni pravično pretehtati, kaj je prav in kaj je nesprejemljivo. Koordinator društev invalidov posavsko-zasavske regije Rado Češnovar Zdravo! Zahvaljujem se vam za prejeto sobno uro, ki sem jo prejela za nagrado. Tudi Zasavče-va priloga LIST mi je všeč..Se mnogo delovnega uspeha želi Tanja Šuligoj, Kanal Spoštovani! Iskrena hvala za prejeto nagrado - kalkulator. Želim vam mnogo uspeha vaša zvesta bralka Betka Škufca, Klek nad Trbovljami »Ne bi bil rad policaj« V vašem mesečniku sem prebral intervju 'g. Helene Kastelic z gospodom ing. Dušanom Krambergerjem. Zelo pozorno sem pregledal njegova razmišljanja o kulturni dediščini v Zasavju. V pogovoru je bila omenjena tudi graščina Potjorik pri Prusniku. Ker sem bil dolga leta sosed Potjorko-vih, bi rad vprašal nekaj stvari, ki bodo gotovo zanimale tudi ostale bralce. Dobro sem poznal zadnjega lastnika Oskarja Potjorika, ki je moral po drugi svetovni vojni kot neza-željen človek oditi iz naše dežele. Dobro poznam stanje objektov, graščine in drugih gospodarskih poslopij in koliko gozdov so imeli. Zakaj je moral gospodar vse pustiti in oditi, naj povedo drugi, ki imajo gotovo to kje zapisano (razen če niso uničili). Sprašujem se pa, zakaj so novi gospodaiji pustili vse propasti. Dobro vem, daje bilo posekanega na stotine in stotine kubičnih metrov lesa v Potjorkovih gozdovih - teh pa ni malo. In vendar se ni našlo toliko denarja, da bi graščino in ostale objekte vsaj pokrili. Gospodar, kateremu pušča streha, je slab gospodar. Zato je tudi prišlo do tega, da danes ni več graščine, ob cesti pa ne lepe kapelice. Nad kapelico pa se še danes lahko vidi skelet kozolca - dvojnika, ki je od nekdaj biser domače arhitekture. Pa še nekaj bi rad povedal, kar ve malo ljudi. Potjorkovi (seveda skupaj z delničarji) so dali narediti most preko reke Save v Zagorju. Mostje bil med vojno porušen (porušili so ga partizani). Potjorkovi so pobirali mostnino in seveda vzdrževali most. Danes se pri nas spreminjajo stvari. Veliko pa se še piše o Bosni in Hercegovini. Stric zadnjega gospodarji Potjorik je bil general in komandant avstroogrske vojske v Bosni, ko se je začela prva svetovna vojna. Zato prosim, če bi kak zgodovinar iz Zasavja ali iz Slovenije malo obširneje opisal to rodbtno Potjorik. Tone Juvančič, Podkum Spoštovani »ZASAVC«! Spoštovano uredništvo! Prisrčen pozdrav vsem in mnogo uspehov v nadaljnjem izhajanju vašega lista. To je dejansko moja druga številka, ki jo imam v rokah in to šele po informaciji, ki sem jo dobil, da je GREBENČEK v njem. Če me že tako imenujete - naj bo - toda to nisem JAZ.! Napišite takole: Jože Greben - NEŽA. To je ta pravo. Tistemu, ki pa na moj naslov do dne 18. marca 1992 pošlje izvirno besedilo besede NEŽA - javno poklonim 10.000,00 SLT-jev. ; Kaj pravzaprav hočem? 3 Prosim, da pod »Koledar dogajanj« napi-’ šete sledeče: 11. februar - Predsednik na novo izvoljenega Občinskega odbora Demokratov Hrastnik Jože Greben - Neža dobi v roko drugo številko »Zasavca« z dne 6.2.1992. Prelista ga - ogleda in želi listu srečno pot -istočasno pa pri Funštercu in Jetrnici nekaj godrnja. Gre mu na smeh in jok obenem -toda poziv v Zelniku ga potolaži. Sicer pa ima funšterc in jeternice rad. zato poglejte Pisma bralcev. Ta »zaresni« in »ta usrani demokrati« 1. Oceno uspeha nekega sestanka lahko poda samo tisti, ki je na njem navzoč. Ne po telefonu ali »čenči« marveč samo na licu »mesta«. Če kdo misli, da bo privedel v dvorano 500 ljudi, se moti - najbolj pa taki. ki imaj radi »pavšalne« ocene. Pa to bili novinarji ali drugi akterji »foušije«. Za nas je uspeh, daje bilo 59 navzočih, pa še dve eminentni osebnosti smo imeli. Suzano Gale - predsednico Mladih demokratov Slovenije in mag. Igorja Omerzo. Na plakatih ni bilo napisano, da pride predsednik Igor Bavčar, bil pa je seveda gospod Rupel ... Zakaj ga ni bilo. smo zvedeli. Mi ga razumemo. 2. Kar se ene ali dmge »distance« tiče - pa raje vprašajte Luja Šproharja, ki stalno nekaj »kuha«. Če je on pristopil v Demokrate, naj dokaže - toda, da bi mu mi sedaj dajali po 10.000,00 SLT in še več za nek večer, se hudičevo moti. , 3. Predlagam vam dialog ali trialog o tem. kaj je in kako se je ustanovila Demokratska stranka oziroma Občinski odbor Hrastnika. Nam je v glavnem šlo. da ustanovimo Občinski odbor Mladih demokratov in to smo uspeli. Lahko pa vam pisec teh vrstic postreže še z mnogimi podatki o tem. kako se dela v strankarskem življenju Hrastnika, in kdo meče polena pod noge in zavaja javnost. Jože Greben-Neža, Predsednik Občinskega odbora Demokratov Hrastnik Spoštovani! Kot občanka Trbovelj sem ogorčena nad semaforji na Njivi. Ko se prižgejo rdeče luči, ni konca ne kraja delovanja. Ko pa se prižgejo zelene, bi starejši občan potreboval kar rolko, da bi pravočasno prišel čez cesto. Saj nimamo vsi dvajset let iri ptičjih kril. Pa še naša železniška postaja. Vlak. ki pelje proti Ljubljani, tako visi. da človek s kratkimi nogami ne more nanj. Kaj. če bi prej vse skupaj popravili, da slučajno vlak ne bi poiskal tire kar v Savi. Lep pozdrav Helena Trošt, Trbovlje »J 1S®§01® |F Socialdemokratska stranka Slovenije INICIATIVNI ODBOR SDSS ZAGORJE OB SAVI C. Zmage 33 61410 Zagorje ob Savi VABILO Vabimo Vas na Socialdemokratski večer, ki bo v četrtek, 5. marca 1992 ob 18.00 uri v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju. Tema: KAKO NAPREJ? Gost: dr. JOŽE PUČNIK - predsednik SDSS Podpis: VLJUDNO VABLJENIJ SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE PRISTOPNA IZJAVA Ime in priimek Datum rojstva.................... Kraj rojstva..... Stalno bivališče................................... Kraj............................ Poštna številka. Krajevna skupnost in občina Začasno bivališče.................................. Kraj.............................Poštna številka Krajevna skupnost in občina......................... Zaposlen v Poklic Izobrazba ......................................... Telefon (doma): (v službi) Podpisani sprejemam program in statut Socialdemokratske mladine in pristopam k Socialdemokratski mladini (velja le za mlajše od 30 let). , dne............................. Pristopne izjave pošljite na naslov SDSS, Komenskega 11, 61000 Ljubljana jmmmwmmmmmmmmmmmwmmmmMwwmmmtmm,,. ~ 1 1 lil lili TRGOVINA BARV IN LAKOV NA DEBELO IN DROBNO, d.o.o. 61270 LITIJA, Cankarjeva 1 V LITIJI pri restavraciji POŠTA Vam trgovina Colorex nudi poleg barv in lakov tudi - gradbena lepila - lamelni parket - veliko izbiro avto lakov (slntol, moblmel) F ODPRTO: od 8.00 do 12.00. od 15.00 do 18.00 eiFTIKA DANICA FRIŠKOVIC Jerebova ul. LITIJA NUDIMO VAM - VSE VRSTE okvilijcv, doMAČE iN UVOŽENE - OpRAvljAMO okolistiČNE pREqlEdE - izdElAMO očaIa po poseBnI želji in po kONkuRENČNl" CENi - pOSEbl\i popusri ZA OIRokE, UpokojENCE SE PRIPOROČAMO DELOVNI ČAS: od 9.00-12.00, od 16.00-1 9.00 sobcHA 9.00'! 2.00 pONEI+I+X<^^^ -napajalne enote -grafične kartice rngj/gm ^=d. o. o.~ PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE -tipkovnice -vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-NET KARTICE Tudi tako se da preživeti Na pragu enaindvajsetega stoletja smo. Civilizacija že prehiteva samo sebe. Dosegli smo veliko. Slovenci smo pokazali svojo moč, voljo in potrpežljivost. Imamo svojo državo, svojo neodvisnost. Toda večina ljudi se je tako odločila v upanju na boljše življenje, kot so ga živeli doslej. Verjeli so predsedniku naše mlade države, ko je rekel: »Nikoli več ne bo tako, kot je bilo...« Družba se vse bolj deli na dva sloja. Na sloj bogatih in revnih. Tistega srednjega sloja pa je vedno manj. Država potrebuje denar in dobila ga bo na najbolj grotesken način, in sicer z zviševanjem cen osnovnih življenjskih potrebščin. To pa so dobrine, brez katerih ljudje pač ne morejo zadovoljevati svojih osnovnih eksistencialnih pogojev. In vprašanje je, če bo družba sploh lahko preživela. Vsak dan ostane brez dela prece„ ljudi. Tovarne propadajo, ljudje pa izgubljajo delo. Nihče ne pomisli, da se lahko oz. da se dogaja, da ostaneta brez dela v družini oba - oče in mati. Kako naj preživijo takšne družine? Vedno se zgodi tako, da delo najprej izgubijo tisti, ki niso izobraženi. Ampak mnogi od njih so bili kaznovani že s svojim rojstvom. Rodili so se namreč v revni družini, ki ni bila sposobna plačevati stroškov šolanja za svoje otroke. Tako so bili mnogi talenti pokopani, še preden so ugledali luč belega dne. Potopili so se v temne globine neznanih morij. In takšne ljudi je življenje neusmiljeno udarilo še z druge strani. Družina Novak živi v rudniški vili v Zagoiju. Ob besedi vila vsakdo pomisli na bogastvo in prestiž kapitalističnih družin prejšnjih obdobij. Sedaj tega bogastva že dolgo ni več. Že res, da ima vila muzejsko vrednost, toda temu nasprotuje žalostno dejstvo: da je zelo stara. Zato ni čudno, da ima vse lastnosti, ki bi jih človek pripisal takšni stari hiši. Toda v njej si je družina ustvarila skromno, a prijazno bivališče. Ta družina, ki ji največje veselje verjetno prinašata dva prijetna otroka, pa je na žalost ena izmed tistih, kjer sta brez dela ostala oče in mati. Ko sta si Irena in Ivan ustvarjala družino, verjetno niti v tistih najbolj morastih sanjah nista verjela, da se bo zgodilo tisto, kar se pač je. Nista verjela, da bo enkrat prišel dan, za katerega sta mislila, da ga je družba že davno prerasla, namreč ko bosta svojim otrokom težko zagotovila vsakdanji kruh. Toda človek še vedno ni izgubil svojega naravnega nagona po samoohranitvi in razmere včasih lahko delajo čudeže. »Nekako že gre, vendar je zelo težko,« pravi Ivan, »tudi ceste bi pometal, samo če bi mi kdo plačal.« Ivan je star 32 let in je že dve leti brez dela. Opravljal pa je delo, ki je tipično za Revirje, torej v rudniku. Na zavodu za zaposlovanje je stalni gost. Vedno znova pa mu govorijo, da lahko delo pričakuje enkrat v naslednjih treh letih. Zaposlitev najprej vedno dobijo izobraženi. Za izobrazbo pa v Ivanovi družini ni bilo denarja. Navajen je na skromno življenje. Podobna pa je tudi Irenina usoda. Pri svojih 28-tih letih je že štiri leta brez dela. Nazadnje je bila zaposlena v litijski Predilnici, in sicer za določen čas. Štiričlanska družina životari s 6900 tolarji socialne podpore. Ta edini dohodek pa jim je zagotovljen samo še do marca. Kaj pa potem? »Še ne veva,« mi odkrito odgovorita Ivan in Irena, »nekako se bomo pač morali znajti«. Položnice za plačilo različnih stroškov spravljajo v omaro, kjer ostajajo pozabljeni. »Nekaj vendar moramo jesti!« Ivan pravi, da zelo rad obišče svoje starše, ki živijo v Trbovljah. Zgodi se celo, da ni denarja za avtobus. Takrat se odpravi v Trbovlje kar peš. Starši mu vrečko s hrano vedno napolnijo. Otroka imata v šoli brezplačne obroke. Maja hodi v tretji razred osnovne šole, Blaž pa je v mali šoli začel odkrivati skrivnosti šolskega življenja. Njegove nagajive črne oči še ne dojamejo problemov, ki tarejo njegove starše. Za Majo pa starša ponosno povesta, da je odličnjakinja. Je to morda še eden tistih talentov, ki bo zašel kot sonce na obzorju? Kako bosta starša družbi dopovedala, da s svojim sistemom ubija talente? Družini je nekajkrat pristopil na pomoč Rdeči križ. Dobili so pakete s hrano, oproščeni pa so tudi zdrastvene participacije. Prijatelji jim pomagajo z majhnimi uslugami, ki pa jih morajo včasih tudi vrniti. . Ni človeka, ki poleg tistega resničnega sveta v svojem srcu ne bi skrival še skrivnostnega domišlijskega sveta. Svet, v katerem nastajajo iluzije in upanja. Seveda pa so tudi ljudje, ki jim je kruto življenje ukradlo iluzije in živijo samo še za jutrišnji dan. Kakšna upanja pa ima družina Novak za svojo prihodnost? »Preživeti!« pravi neizrečeni klic njihovih oči. Katja Božič Pod polnočnim soncem Konec junija in v začetku julija lani sem se udeležila odprave Ljubljanskega geografskega društva na Sval-bard -norveško Arktiko. Trije od štirih udeležencev odprave smo bili iz Zagorja, zato bi lahko rekli, da je bila to prva odprava iz Zasavja in obenem prva slovenska, saj smo odpotovali na dan razglasitve slovenske suverenosti. Otočje Svalbard leži med 74 do 81 stopinjami severne zemljepisne širine in med 10 do 35 stopinjami vzhodne zemljepisne dolžine. Obsega približno 62000 kvadratnih kilometrov (to je velikost Belgije in Nizozemske skupaj). Drugo ime za otočje je Spitsbergen. Po strmih gorah na zahodni obali je tako poimenoval otoke William Barents leta 1596. Zahodna obala Svalbarda ima relativno ugodno klimo, saj so povprečne zimske temperature v treh najbolj mrzlih zimskih mesecih od minus 11 do minus 12 stopinj Celzija, na isti zemljepisni širini na kanadski Arktiki so temperature za 20 stopinj nižje. Tudi poletja so blaga. Povprečna julijska temperatura je štiri do pet stopinj Celzija. Temperature so se v času našega bivanja na Svalbardu gibale med nič in tri stopinje Celzija, ves čas je tudi močno pihalo in dvakrat snežilo. Bolj ko gremo od polarnega kroga proti polu, daljša so obdobja, ko je sonce ves čas nad obzorjem - polnočno sonce ali pod njim - polarna noč. V Longyerb-yenu, glavnem mestu otočja, sonce ne zaide od 21. aprila do 21. avgusta, polarna noč pa traja od 28. oktobra do 14. februarja. Na Svalbard smo prispeli z letalom. Prve dni smo bili v kampu v Longyerbyenu. V Induplatih v Jaršah so nam naredili šotore. Longyebyen je rudarsko mesto, ki ima približno 1200 prebivalcev. V zadnjih letih je postalo bolj podobno »normalnemu« industrijskemu centru matične dežele. V mestu je tudi radijska postaja, šola, bolnišnica, restavracija in trgovine, imajo tudi telefonsko povezavo z Norveško. Spremljajo lahko televizijske oddaje matične domovine. Po mestu vodi nekaj kilometrov cest, na robu mesta se prične brezpotje. Pota vodijo po rečnih dolinah, ki so poleti zaradi naraslih voda včasih težje prehodne, po pobočjih gora in po širnih planotah. Markiranih poti tu ni. Marsikje ima človek občutek, da pred njim še ni hodil nihče. Obiskovalci Svalbarda večinoma zelo pazijo, da ne puščajo sledov v obliki praznih konzerv, polivinilastih vrečk itd. Štiri dni smo prebili tudi v Barentsburgu - to je rusko mesto, približno tri ure vožnje z ladjo oddaljeno od Longyerbyena. Tu smo bili gostje Polarnega raziskovalnega inštituta. Približno 60 odstotkov površine otočja pokrivajo ledeniki. Zaradi nizkih povprečnih temperatur je zemlja zmrznjena do globine 150 - 300 metrov. Poleti zgornja plast odmrzne od pol do dveh metrov globoko. Ker je tudi podnebje relativno blago, če primerjamo druga območja na isti zemljepisni širini, je vegetacija zelo pestra in bujna. Raste približno 164 vrst rastlin brez mahov, lišajev^ in alg. Sezona rasti je kratka -šest do deset tednov. Življenje rastlin je karseda intenzivno -le nekaj dni zatem, ko se sneg umakne, že cvetijo. Rastlinstvo lahko primerjamo z našim alpskim na višini okrog 2000 metrov nad morjem. Dreves in grmičevja v običajnem pomenu besede ni. Pritlikava breza je visoka le nekaj centimetrov, tudi polarna vrba je nizek grmiček s plazečimi se vejami. Rastlinje raste močno skupaj v gomilah, kar mu daje zaščito pred mrzlimi in močnimi vetrovi. Od živali je na otočju ogromno ptic. Tu so čigre, njorke arktične gosi, galebi, race ... Od kopenskih sesalcev so tu od nekdaj živeče polarne lisice, beli medvedi in polarni jeleni. Tgko medvedi kot jeleni so zaščiteni. Medvedi so tudi resna nevarnost za obiskovalce. Velik del otočja pokrivajo narodni parki in rezervati, velika večina živali je zaščitenih, prav tako so zaščitene rastline na določenih območjih. S temi ukrepi želijo ohraniti ta del Arktike tudi zanamcem in verjetno je Svalbard eno redkih še dokaj nedotaknjenih predelov na Zemlji, ki prav zato vsako leto privablja več in več ljudi. Metoda Drnovšek Peter KOLANDER 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel. : (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19.00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 l Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom VENE FRANC & BOJAN Pod Gozdom 1, 61420 TRBOVLJE telefon: 24 266 TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO NUDIMO VAM VSE VRSTE TALNIH OBLOG: (parketi, itisoni, tapisomi, p/astificirane plule iz uvoza, stenske plute, ladijski podi, vinf/ex podi, topli podi in se...) -BARVE, LAKI, ČISTILA -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE: PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE, PRODAJAMO TUDI NA KREDIT! VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ VAM NUDI TAPI d.o.o. KISOVEC, NASELJE NA ŠAHTU 31, TEL. (0601) 71 827 TRGOVINA JE ODPRTA NON- STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEL.. (0601) 73 705. | ANITA BREMEC LOG 28-E 61430 HRASTNIK tel. 0601-41-587 trgovina na drobno SOBOSLIKARSTVO - FASADERSTVO Prodaja ter mešanje avtolakov STANDOX, disperzijskih barv in lakov ter prodaja tapet in slikopleskarska orodja. v NOVI specializirani trgovini na TRŽNICI Itbovlje telefon: 24-066 ODPRTO: - vsak dan 8.00-11.30 16.00-19.00 - sobota 8.00-12.00 masam vito daj a žarne pon.-pet. 7.00-11.30, 13.30-19.00 sobota 7.00-15.00, nedelja 8.30-11.30 mladinska knjiga eseesijsb ljubljana, ti tov a 3 knjigarna in papirnica 61410 zagorje ob savi cesta zmaga 27 g GLASOVNICA GLASUJEM ZA: Domači del: .......... Tuji del: Predlog: Kupončke nalepite na dopisnico in pošljite na Radio Trbovlje - za Mladinski val, ■ Trg Svobode lla, Trbovlje. Veljajo kuponi, ki bodo prispeli do 27.2.1992. HOT, HOT, HOT • Klub Mesečina nas preseneča z vedno novimi gosti. V bližnji prihodnosti bo imela zasavsko publiko možnost očarati nekdanja pevka skupine Novi fosili Sanja Doležal, ki se je odpravila na prvo samostojno turnejo po državi Sloveniji. V Mesečini jo lahko pričakujete 22. februarja. Obeta pa se tudi nastop skupine U'redu. ki je očarala publiko s svojo Malo teraso. • Tudi iz diskoteke Super Li imamo novice. Za nastop se dogovarjajo z nastopajočimi iz oddaje TOP LISTA NADREALISTA. Izvedeli smo, da so odstranili vse avtomate za igre na srečo, ob petkih pa vas še vedno vabijo na mladinske plese. • V petek, 7. februarja, je Mladinski val Radia Trbovlje obiskal pevec in vodja skupine California. Skupina s svojim nastopom še ni uspela očarati zasavske publike, toda to napako bodo v prihodnje poskušali popraviti. Skupino California boste prepoznali po skladbah: V menije California, Punca bistre glave. Rad letel bi, Ne pozabi me ... K.B. Lestvica Zasavca in Mladinskega vala Lestvico Zasavca smo malce spremenili. Od sedaj naprej bo nastajala v sodelovanju z oddajo Mladinski val, ki jo lahko poslušate ob petkih od 17. do 18.30 ure, na valovih Radia Trbovlje. Lestvica je sestavljena iz petih domačih in petih tujih skladb. Oblikujete pa jo lahko z nami tudi vi, in sicer tako, da glasujete za eno domačo in eno tujo skladbo ter da dodate tudi svoj predlog. Glasovnice pošljite na naslov Radia Trbovlje - za oddajo Mladinski val. Prvič do sedaj pa vam predlagamo lestvico najbolj uspešnih skladb oddaje Mladinski val. K.B. DOMAČI DEL: 1. MALA TERASA - U’redu 2. ZATE SLOVENIJA - Pop design 3. PARADA - Tomaž Domicelj 4. V MENI JE CALIFORNIA - California 5. RDEČA MAŠNA - Čuki TUJI DEL: 1. DON’T CRY - Guns’n’roses 2. THE SHOW MUST GO ONE -Queen 3. SEND ME AN ANGEL - Scor-pions 4. THE SHOOP SHOOP SONG -Cher 5. HOLE HEARTED - Extreme Od igle do traktorja... Spomnim se, da sem nekoč vzkipel ob dogodku, za katerega verjamem, da se marsikje ponavlja tudi danes. Na tehtnico so vrgli nekaj korenin peteršilja in še preden se je jeziček umiril, sem imel na vrečki že napisano ceno, za katero še danes mislim, daje bila previsoka... Se, Valentin Medved, to lahko zgodi tudi v vaši trgovini? Zaenkrat se to še ni zgodilo, saj bi sicer izgubil cenjene kupce, za katere vsaj v moji trgovini velja geslo, da je kupec kralj. S takšnim načinom prej izgubiš kot dobiš. Saj veste, key mislim. Zaupanje za zaupanje. Tolar je pač tako malo vreden, da kupci trikrat premislijo preden se odločijo, kaj in koliko bodo kupili. Je trgovina družinska tradicija? Ni. Je pa res, da sta bila v dalj njem sorodstvu dva trgovca, ki pa me nista navdušila. Sicer takrat, ko sem sam začel, ni bilo ne vem kakšnih možnosti. Ali Papirnica ali železnica ali pa ... No, ja, odločil sem se za trgovca. Najprej sem delal v radeškem Merksu, zatem v kmetijski zadrugi. To je trajalo kakšnih osem let. Na to obdobje imam lepe spomine. Vse kar znam predvsem tisto, da ni stvari, ki je kupec ne more kupiti, pa okrog uslužnosti. Vse to sem se naučil od trgovcev, kot so bili Ivan Kosem, pa I . an Petauer, pa Pintarič, Grahek, Gorenjak ... To so lepi spomini. Včasih smo v zadrugi prodajali vse od kmetijske mehanizacije do delov za centralno kuijavo. Bili smo center za nakup centralnih kurjav. Vsa vzhodna Slovenija nas je poznala. Dnevno smo prodali tudi po tri komplete za centralno kuijavo. Kdaj ste začeli na svoje? Leta 1984 sem v Svibnem odprl trgovino in bife. Bil sem prvi zasebni trgovec v celjski regiji in med prvimi v Sloveniji. Najprej so ljudje prihajali iz radovednosti, potem pa je steklo. Zanimivo, da sem prodal ogromno bele tehnike, zastavil pa sem povsem sistemsko. Od igle do traktoija. Kaj pa ob nedeljah? No, ja, odprto je bilo vedno, saj veste - na kmetih si ljudje vzamejo čas po maši: Bilo je kar težko. Ne zaradi konkurence, ampak zaradi dejstva, da enostavno nisem mogel zaposliti nove moči, ker presežnih kadrov ni bilo. Danes je to povsem drugače. Zakaj ste zapustili Svibno? Ne zaradi ljudi. Hotel sem nekaj več. Hotel sem večjo trgovino. Večji krgj, večji promet, večja kupna moč ... Tako sem začel v Radečah. Ngjprej so ljudje spet prišli iz radovednosti. Danes pa imam stalne kupce, predvsem starejše. Najbrž zaradi klasičnega načina prodaje, starejši se v velikih samopostrežnih trgovinah preprosto ne znajdejo. Se vam ne zdi, da je Merxova samopostrežna trgovina preblizu? Mislim na Merx. Sploh ne. Vzel sem jim tretjino prometa. Mogoče zaradi konkurenčnih cen, o ostalem pa bi najbrž več povedali kupci. Pa ste zadovoljni s prometom, lokacijo in vsem kar sodi k sodobni trgovini? Nisem. Razlogov je več. Moja želja je samopostrežna trgovina in trgovina z mešanim blagom. Potreboval bi 200 kvadratov prodajnih poršin. S tremi trgovci bi to lahko kakovostno pokril. Že tri leta iščem lokal. Ponujali so mi Njivice, pa industrijsko cono, ampak to ni to. V Radečah že sedem let sameva nekdanja trgovina pohištva. Umazana, zanemar- jena... Tako je pač. Rekli so, da bodo ta lokal podrli - menda zaradi elektrarne v Vrhovem. Kaj pa inšpektorji? Če je v trgovini vse v redu, potem je lahko obisk inšpektorja čisto prijazna zadeva. Sicer pa, trgovina mora biti čista, cene na vidnih mestih, prijazen kader, pa je vse v redu. Če ne bi bilo tako tudi trgovine ne bi imel. Imate blazno voljo in elan, od kje to? To je čisto normalno. Ali ni najlepši občutek tisti, ko stranka zapusti lokal zadovoljna. Pa stranko kdaj tudi »pocrkljate«? No, če mislite dostavo pijače v avto, pa pomoč pri nošenju vrečk. To že. Samo sam temu ne pravim crkljanje. To je čisto običajen postopek. Kaj pa modernizacija? Če mislite na računalnik, potem se gotovo. Vanj vnašam podatke, potem je tudi delo lažje, več pregleda, kgj imaš, kaj nimaš. So Radečani zahtevni kupci? Niso zahtevni, ampak čisto običajni. Ne mislim, da zaradi kakšnega posebnega vzroka, mogoče so se skozi ta leta tega navadili. Je radeška trgovina tisto, kar bi morala biti - se pravi mesto, kjer človek lahko kupi vse, kar potrebuje? Mislim, da še zdaleč ne. Dokler še slišimo tisto, »žal gospa, tega pa nimamo«, potem trgovina ni tisto, kar bi morala biti. Problem je ngjbrž tudi v kupni moči prebivalstva. Ta se je znižala kar za 40 do 50 odstotkov. Osnovna živila še, potem je pa konec. Pa mislite, da se bo kaj spremenilo? Želim se pripraviti na ta trenutek. Do takrat bi rad imel takšno trgovino, o kateri sanjam vsa leta. Da bo kupec resnično kralj, da ne bo čakal v vrsti, da bo dobil, kar bo želel in, da bo trgovina del njegove prijaznejše plati življenja. Zmerne cene, dobra založenost in predvsem lepa beseda. Ja, te je gotovo premalo ... Še to napišite. Moje geslo bo vedno prijaznost, uslužnost, pa tudi konkurenčnost. Ngjbrž bi še lahko pisali, pa tudi razpredali misli o dobri trgovini. Ampak sam sem bil zadovoljen. Že dolgo namreč nisem videl tako založene in pregledne trgovine, kot je trgovina V alentina Medveda iz Radeč. Franci Kadunc Kaj vse potrebujete za natančno izpolnjevanje davčne napovedi za dohodnino - 2. del Poglavje B.I Za vpis podatkov o olajšavah potrebujete potrdila o nakupu obveznic in delnic. Za vsa druga plačila stroškov za namene iz 7. člena Zakona o dohodnini potrebujete dokazilo o plačilu v 1. 1991, sami računi pa se morajo glasiti na vaše ime, na njih mora biti opisano kupljeno blago, datum nakupa, znesek, žig in podpis prodajalca. Edini stroški, ki se ne nanašajo na vas, se pa upoštevajo, so stroški vašega vzdrževanega družinskega člana, ki ste ga vzeli s seboj v zdravilišče, če ste bili tja napoteni od zdravnika. Stroški za nakup gradbenega zemljišča, prispevka za spremembo namembnosti, stanovanja ali hiše ter za vzdrževanje stanovanja ali hiše lahko za olajšavo koristijo vsi solastniki zemljišča, hiše ali stanovanja ali vsi podnajemniki, ki so sklenili najemno pogodbo, ne glede na to, kdo je na dokazilu o plačilu naveden kot plačnik. Znesek stroškov se lahko koristi le enkrat. Potrebujete tudi seštevek plačanega zneska samoprispevkov in odločbo SPIZ, Centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, ki vam je potrdilo 100 % telesno okvaro in pravico do tuje nege in pomoči. Poglavje B.III Za vpis podatkov o vaših vzdrževanih družinskih članih potrebujete njihovo pravo ime, enotno matično številko občana, vašo izjavo o morebitnem začasnem bivanju vaših otrok v kraju šolanja (če ne živijo z vami), potrdilo oz. izjavo o njihovi morebitni telesni ali duševni prizadetosti oz. o trajni nezmožnosti za delo, podatek o znesku lastnih dohodkov vzdrževanih članov in znesek preživnine, ki jo morebiti plačujete za svojega otroka ali razvezanega zakonca. Če je v vaši družini kakšen od članov, ki ga kot vzdrževanega v svoji davčni napovedi navaja že kdo drug, pa vse olajšave za tega vzdrževanca ne bo mogel porabiti sam, potrebujete še ime in enotno matično številko takega vzdrževanega družinskega člana, kakor tudi njegovega vzdrževalca. Janez Kopač Svea ustavlja proizvodnjo Novi zakon o prometnem davku je tudi za zasavsko lesno industrijo prava katastrofa. Zakon določa, da se plačuje prometni davek od vsakokratnega prometa z lesom ali lesnimi izdelki (10 odstotkov) in davek za dodatne storitve (5 odstotkov). Enak davek pa je predpisan tudi za uvoz hlodovine oz. gradbenih sortimentov,. Strokovno navzdržna je odločitev, da od vseh surovin ali materialov za industrijsko predelavo samo les ni reprodukcijski material in se tako obdavčuje vsak promet z njim. Kako bo ta zakonska obremenitev vplivala na zasavsko lesno industrijo? Miro Štrgjhar, direktor zagorske Svee, pravi: »Ustavili bomo proizvodnjo, pa nam ne bo potrebno plačevati nobenih davkov več! Key pa hočemo drugega?« Očitno smo ga ujeli v hudo nasršenem razpoloženju. M.J. Plače, plače, plače... Sindikat delavcev, zaposlenih v slovenski energetiki, je želel s splošno opozorilno stavko od vlade doseči takojšnje spoštovanje kolektivnih pogodb, odpravo zakona o zamrznitvi plač in pametno dolgoročno energetsko politiko. Najbolj jih žulijo plače, saj so precej nižje od dogovorjenih s kolektivnimi pogodbami. Glede na to, da so bile povprečne decembrske plače v Elektro Sloveniji 28.454 tolarjev, v zasavskih premogovnikih pa 27.775 tolarjev, se postavlja vprašanje, ali je stavka kljub vsemu upravičena? Za nekaj informacij v zvezi s stavko, ki se jo bodo (so se jo) udeležili tudi zasavski premogovniki, smo zaprosili Iztoka Cilenška, predsednika sindikata Rudnika rjavega premoga Slovenije. Kakšno je odstopanje plač od dogovorjenih s kolektivno pogodbo? V premogovništvu plače odstopajo za 27 odstotkov. Ali je bilo zmanjševanje števila zaposlenih v premogovnikih tudi določeno s kolektivno pogodbo? Kakšno je bilo to število? To zmanjšanje ni določeno s kolektivno pogodbo. Je pa res, da smo število zaposlenih zmanjšali za 700, kar ni povezano s postopnim zapiranjem nekaterih premogovnikov, ampak z neopredeljeno energetsko politiko. Zato se zavzemamo za trdno energetsko politiko. Se vam zdi moralno zahtevati še višje plače glede na to, da so bile povprečne novemberske bruto plače v zasavskih premogovnikih za 11 odstotkov višje, kot v povprečnem slovenskem gospodarstvu? Mi imamo s kolektivnimi pogodbami urejeno, da odstopamo od povprečnega gospodarstva glede plač. To pomeni, da v tem primeru plače v premogovništvu za 24 odstotkov zaostajajo za predpisanimi. Zavedamo se, da smo del tega gospodarstva in del te družbe. Na Zahodu imajo odnose urejene s kolektivnimi pogodbami, ki jih vlada in delodajalec spoštujeta. Čfe v naši kolektivni pogodbi vlada ni zmožna izpolniti vseh obveznosti se lahko za določen procent plače znižajo. A dialoga o tem ni bilo. Sedaj se zavzemamo za dosledno izpolnitev pogodbe. Kje naj vlada dobi ta denar? Bodo potrebne nove podražitve? To ne načrtujemo mi. Specifika naše kolektivne pogodbe je ta, da smo jo v premogovništvu pripravljali dve leti - od leta 1989 do 28. oktobra 1991, ko je bila podpisana. Ta pogodba je šla skozi ministrstva za delo, finance ... Tako so imeli dovolj možnosti ugotoviti, kako bo z izvajanjem te pogodbe. Mislite, da so bile to le obljube vlade, da bi si s tem zagotovila socialni mir, še zlasti med rudarji? To vprašajte gospoda ministra. Mija Južina EUROTRADE TEHNIČNA TRGOVINA & POSREDNIŠTVO Prešernova 37, 61410 Zagorje, tel.: 61 575 VAM NUDI: * veliko Izbiro TV sprejemnikov * videoplajeije * videorekorderje fi * glasbene stolpe * HI-FI komponente PIONNER, TECHNICS, DENON * avtoradije, satelitske antene * vse vrste telefonov * video, andio kasete * male gospodinjske aparate * izposojevalnica CD PLOŠČ PRODAJAMO NA OBROKE M§= Vabljeni! ODPRTO: ob delavnikih od 15.30 do 19.30, ob sobotah od 9.00 uo 13.00 mesnica-delikatesa ferdi MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 ODPIRALNI torek, četrtek: 1 petek: 730-14.30 730-17.00 I nedelja: 9.00-11.00 sreda: 7.30-16.00 sobota: 7.00-13.00 .J KOVINSKA GALANTERIJA _______ SERVIS IN PRODAJA ALEKSANDER LUNAR, KOLODVORSKA 8 61410 Zagorje o/S, tel. 0601-63-430 V PRODAJALNI NA C. ZMAGE 12A NUDIMO: (prodaja artiklov za val dom, varnostni siste?ni; prodaja in montaža, izdelava ključev, komisijska prodaja, popravilo čevljev-sprejein) V OBRATOVALNICI KOLODVORSKA 3: (expres izdelava ključev^ popravilo in montaža ključavnic ter okovja, Tp^očatsg»^ DELAVNICA; od 15 0048,00 v _ TRCDVINA. sobota od 9.90*12.00 odpiralni CAS: 9-d°-,2-do «od sobota od S.OO-1Z.OO imenujmo. Z- «ttr- Äk ^ ?“*• -y ■«* F*«»*«'" Ä'-fc,,*» druSäne. na . v* f .Tv? . . . . v.v.v. . . . ■ «üfÄ*äf“ 2Ä&1 m KJjll-a o&li. nazdravljamo. KUM wmmmmmmssmm 88888888888 ORGANIZIRAMO IZOBRAŽEVALNE TEČAJE ZA UPORABO RAZLIČNIH PROGRAMSKIH PAKETOV NA OSEBNIH RAČUNALNIKIH (WORDSTAR, SYMPHONY, AUTOCAD ...) POKLIČITE! O RIA Zagorje Polje 4, 61410 Zagorje, telefon: (0601) 61 Ali Kmetijstvo kar uspešno V primerjavi z ostalim gospodarstvom se ta veja dejavnosti lani ni tako slabo odrezala, vseeno pa vsa predvidevanja niso izpolnjena. Po besedah v.d. direktorja kmetijske zadruge Izlake Franca Šešlja so kmetovalci lani oddali 2,2 milijona litrov mleka, en odstotek manj kot leto prej ter pripeljali v odkup okoli 910 glav živine, kar je za devet odstotkov m; vij. Mleko in živina sta najpomembnejši sestavini kmetijskega pridelovanja v zagorski občini. S tolikšno prodajo mleka in živine pokrivajo kmetje skoraj tri četrtine vseh potreb v Zasavju. Zaradi nesoglasij s prejšnjim podjetjem Meso pa kmetijska zadruga Izlake že nekgj časa večino živine proda podjetju Meso v Kamnik in le manjši del drugam. Kmetje so prepričani, da v odkupni politiki cen (zlasti živine) še vedno marsikaj škripa. Zdgj sicer dobijo malce več za kilogram mesa. Vendar dobro vedo, da se cena, ko pride do potrošnika, tako zredi kot nikjer v Evropi. Po drugi plati ne pozabljajo na sedanje zadrege, ko se poraba mesa hitro zmanjšuje - predvsem zaradi njegove cene. Po vsej veijetnosti kaže iskati manjši odkup živine v vse manjši porabi umetnih gnojil, ki so zadnje čase pretirano draga. Zeleni so sicer zadovoljni, ker prihaja na livade manj umetnih snovi, kmetje pa ne, ker pridelajo manj krme, to pa pomeni tudi manj glav živine in manjši dohodek. Glede tega je težko napovedovati kaj več. V kmetijskem pridelovanju prihaja do težjih vprašanj in problemov, četudi so nekatere razmeroma uspešno rešili. Nujnovejša uredba slovenske vlgde o zaščiti domačega kmetijstva, zlasti pri uvozu kmetijskih pridelkov in živil kaže, da gre za popuščanje zahtevam kmetov. Toda kmetje opozarjajo na svoje minule izkušnje. Razlike v cenah so doslej vedno spravili v žep uvozniki. Milan Vidic Radeški Metalles v tujini Lanskoletni izkupiček tega 50 članskega podjetja je bil v letu 1991 2 milijona mark, kar predstavlja 90 odstotkov njihove proizvodnje. Največ so prodali na nemškem tržišču, njihova ogrodja za episkope pa poznajo na Švedskem, v Franciji, celo v ZDA. Uspeli so združiti lesni in kovinski program na principu hitre prilagodljivosti tržišču. Nekdaj tovarna, ki je svoje uspehe merila s tonami, danes izdeluje izdelke, v katerih je največ znanja in nenazadnje tudi kvalitete. Najtežje je bilo, po besedah direktorja Jožeta Ržeka, v letu 1990, ko so nekateri celo opuščali zapadna tržišča, v Metallesu pa so vztrajali, kar se jim danes obrestuje. V letošnjem letu so tujim partnerjem že dobavili prve pošiljke izdelkov. Obe sta veljali po 40 - 50.000 DEM, kar za tako majhno podjetje ni malo. Njihov način dela je sila preprost. Iskati nove kupce - ostati majhen, toda prilagodljiv za spremembe na trgu. F.K. ČESTITAMO KATARINA KAVŠEK, študentka Fakultete za elektrotehniko in računalništvo, doma iz Hrastnika, je ena izmed trinajstih nagrajencev letošnjega Prešernovega sklada Univerze v Ljubljani. Nagrado je dobila za delo Načrtovanje vodenja multivariabil-nih sistemov s področja razstavljanja in premikanja polov. Mentor: dr. Drago Matko. Vsa leta študija je opravljala prakso v hrastniški Steklarni, prav tako pripravništvo. Zd^j ima status mladega raziskovalca in nadaljuje tretjestopenj'ski študij na tem področju. To ji omogoča Raziskovalna skupnost Šlovenije. F.M. Nov bencinski servis v Radečah Z izgradnjo obvoznice na magistralni cesti Celje - Vrhovo je precej prometa izgubil bencinski servis v Radečah. Servis je že nekaj let potreben temeljite obnove, s^j so prostori in naprave dotrajani. V ljubljanskem Petrolu so se odločili, da v Radečah ali bencinski servis temeljito obnovijo ali pa postavijo novega. V kr^ju si seveda želijo novega, zato_hitijo z razgrnitvijo ureditvenega načrta omenjenega objekta, s^j bi tako v enomesečnem roku lahko zbrali pripombe občanov in pridobili potrebna soglasja za pričetek gradnje. Nova lokacija je določena ob magistralni cesti Celje - Vrhovo malo pred naseljem Hotemež na desni strani. Poleg servisa bi Radečani z objektom dobili še trgovino z avtoopremo, v posebnem objektu pa avtopralnico in avtoservis. Petrol načrtuje, da bi z novogradnjo začeli že letos, bencinski servis pa bi bil samopostrežnega tipa. F.K. Višje posmrtnine v Trbovljah Izvršni odbor Sklada solidarnostne po-smrtninske samopomoči v Trbovljah je konec januarja povišal izplačila posmrtnin. Od 1. februarja do 31. marca letos bo Sklad izplačeval posmrtnino v višini 18.000,00 tolarjev. Dosedanji znesek posmrtnine seje torej povišal za 20 odstotkov. O nadaljnjem zvišanju izplačil bo izvršni odbor Sklada razpravljal konec marca. Izvršni odbor Sklada je pozval svoje člane in druge, ki se žele včlaniti, da čimprej poravnajo članske obveznosti za letošnje leto v pisarni Društva upokojencev Trbovlje. Če svojega članstva s plačilom članarine ne bodo obnovili, bodo po določilih pravil s prvim aprilom izgubili pravico do izplačila posmrtnine, čeravno so doslej članarino pretekla leta redno poravnavali. rp p, Odprt nov nakupovalni center Konec januarja so na Trgu Franca Fakina v Trbovljah odprli nov nakupovalni center, ki so ga poimenovali Hit market. Trgovske prostore so zgradili že pred dvema letoma, hkrati z zgraditvijo dveh novih stanovanjskih stolpičev na lokaciji bivše komunalne vrtnarije. Dokončali in opremili pa so jih šele sednj, ko so investitorji zbrali dovolj potrebnega denarja. Projekte za ta ngjvečji nakupovalni center v Trbovljah (menda tudi v Zasavju) so izdelali v IBT, gradilo pa je SGP Zasavje. Kot investitorji so nastopali ABC Pomurka TP Prvi junij ter delovni organizaciji ABC Agrohit d.o.o. in ABC Tehnohit d.o.o., Trbovlje. Velika prednost novega nakupovalnega centra v zgornjem delu Trbovelj je, da ima precejšnje parkirišče. V centru prodajajo prehrambene artikle, vse vrste pijač, čistila, belo tehniko, akustične aparate in podobno. T.L. Njegovo veličanstvo -domači gost Domači gostje so tudi v Zasavju reševali lansko turistično sezono. Bodo tudi letošnjo? Kdo ve, kakšne bodo razmere? Ne-knj znamenj potrjuje ugotovitve domačih gostinskih in turističnih delavcev, da lahko spet upamo na prihod tujcev poleti in jeseni ali celo pozno pomladi. V Medijskih Toplicah na Izlakah resno računajo na ponovno dopustovanje nizozemskih gostov, prav tako na Vidrgi, kjer vsako leto gostijo tudi turiste iz Severne Francije in Nemčije. In zdtj k dokazom o tem, kako so lanr domači gostje reševali turistično barko pred potopom. V že omenjenem izlaškem hotelu so lani kljub junijski vojni dosegli 11.521 nočitev, od tega 10.245 domačih gostov in le 1.276 tujcev. Skorij devetkrat več je bilo domačih gostov, brez katerih bi bilo hudo. To, da so domači gostje hotelu omogočili preživetje, lahko podkrepimo z ugotovitvijo, da je bila podoba približno enaka tudi leto prej, čeprav so bili tuji turisti v večini. Leta 1990 so z domačimi gosti dosegli 7.373, s tiyimi pa 5.698 nočitev. Poslej bo domači gost oskrbni dan, plačal toliko kot tuji. Turistični delavci so zadovoljni z odpravo te vrste dualizmom. Pa stvari vseeno niso tako enostavne. Če hotelske hiše domačim gostom ne bodo priznavale popustov, bo med glavno turistično sezono zelo malo domačih gostov, kvečjemu tistih z debelejšimi denarnicami. Zato bodo morali turistični delavci presneto tenkočutno izračunati, kako vseeno privabiti domačine, če ne prej, vs^j v času pred sezono ali po njej, da njihovi hoteli ne bodo prazni... M.V. MALI OGLASI še naprej zastonj. Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati do 25.2.1992 na naslov Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagoije ob Savi. Opozorimo n^j, da bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. Tokrat objavljamo tudi male oglase iz Zasavskega oglasnika. GARAŽA, HIŠA • PRODAM zidano garažo, Trbovlje, Dom in vrt 46. Tel.: 24-428. • ODDAM novo opremljeno in ogrevano enosobno stanovanje v Litiji. Prednost imajo intelektualci. Tel.: (061) 881-309. • PRODAM garažo pri Cicibanu na Trgu revolucije v Trbovljah. Tel.: 21- 659. • PRODAM garsonjero, centralno ogrevano, v Trbovljah. Šifra: Salla-umines! e VRSTNO zidano garažo v Trbovljah na Leninovem trgu prodam. Tel.: 22- 863. • ZAVARUJTE svoj avto pred vročino in mrazom. Zato si kupite garažo s kanalom na »ŠOHTU« v Zagorju. Robi Kučevič, Izlake 18. e ODDAM garsonjero v najem v Litiji. Tel.: (061) 881-894. • GARAŽO zidano pri Okrogarjevi koloniji v Zagorju. Garaža stoji kot samostojni objekt ob asfaltni cesti 5 min (peš) iz centra. Tel.: 62-098. • ZAMENJAM dvosobno stanovanje v novem bloku v Zagorju za enosobno v bloku na Izlakah ali v novejšem bloku v zgornjih Trbovljah. Naslov pošljite na uredništvo časopisa ZA-SAVC, šifra »SONČNA STRAN«. • VIKEND 5 x 7 m2 zgrajen do stre- he na parceli 900 m2 na Polšniku prodam, urejena dokumentacija, cena zelo ugodna. Tel.: (061) 578-804. • KUPIM rabljena garažna vrata, najraje dvižna, kovinska. Stanko Mekše, Za Savo 2, Hrastnik. • V NAJEM dajem poslovni prostor (z majhnim skladiščem) v izmeri 25 m2, primeren za trgovino ali kakšno drugo obrt in sicer na Kolodvorski c. 19 v Trbovljah (pri Sušnik). Tel.: 24-304. • PRODAM ugodno zidano garažo. Ul. talcev, Zagorje. Tel.: 62-097. • PARCELO za vikend cca 800 m2, ob parceli cesta, voda in elektrika. Ugodno! Tori Stanislav, Zgornje Izlake 19. • NAJEMNIŠKI trgovski lokal 32 m2 odstopim proti vračilu stroškov adaptacije ali zamenjam za avto. Nizka najemnina v centru Trbovelj. Tel.: 23-019 (zvečer) ali 24-304 (v službi). AVTOMOBILIZEM • PRODAM R 4 TLS letnik 78, registracija do 5.92. Brezhiben! Tel.: 22-922 int. 230 ali 330. • F RODAM Vugo koral 45, letnik 89, reg. do novembra 1992. Tel.: 73-504 (v službi - dopoldan ali popoldan). • ATX 50, letnik 87, odlično ohranjen, veliko dodatne opreme, novo barvan - črn, prodam za 700 DEM ali menjam za AMIGO 500. Černelč, Selo 67, Zagorje. • ZA SAMARO prodam boch elektroniko, cena 200 DEM. Vrtačnik Matjaž, Rudarska 163, Kisovec. • PRODAM GOLF 1,1 JL, bencin, letnik 80, cena 2900 DEM. Tel.: (0608) 82-916. • UGODNO prodam avto Škoda 120 LS, video rekorder, premog, barvni TV, Comodore 64. Tel.: 25-436. • PRODAM ali menjam VW HROŠČ 1200, reg. do 24.4.1992 za Fiat 126 P. Tel.: (061) 871-153. • R-9, letnik 83, 91000 km, reg. do 1.93, zamenjam za kombi IMV 7 + 1 -prodam brako prikolico za 700 DEM in tovorno prikolico 800 kg za 200 DEM. Tel.:62-011. • PRODAM Zastavo kombi 850 AK, letnik 1985, dobro ohranjen, garaži-ran. Tel.: 25-784. • PRODAM Fiat P 125, prvi lastnik, garažiran in dobro ohranjen. Tel.: 22-842. • PRODAM Kadet Corsa 1,5 D, letnik 90, ter hladilnik skoraj nov. Tel.: 22-472. NAROČILNICA za brezplačni mali oglas. ZASAVC N° 3/92 Tekst: Moj naslov: Število objav: 1, 2, 3 (obkroži) Naročilnico oddajte najkasneje do 25.2.1992. • PRODAM Lado Rivo 1500, letnik 89, prevoženih 19000 km. Cena po dogovoru. Tel.: 21-468 (popoldan ali zvečer). • PRODAM Z 101, letnik 1980, registracija do 6.92, cena 1600 DEM. Tel.: 24-513. • PRODAM Z 750, letnik 79, dobro ohranjen, registracija do 1.93, za cca 1200 DEM. Tel.: 22-922 interna 273 ali 340-Milan. • Z 101, letnik 78, v celoti ali po delih prodam. Rudi Jaklič, Peterlinkarje-va 5, Kisovec. REZERVNI DELI ZA AVTOMOBILE • PRODAM kljuko za Vugo 45,55, novo čelado št. 58, nove verige, dve zimski gumi, s platišči za Vugo. Drago Brinar, Sallaumines 5, Trbovlje. • PRODAM nov akumulator VESNA 12/40 Ah za 1600 SLT. Tel.: 61-718 (popoldan). • LITA platišča Lida z gumami Mic-helin in Pirelli 165/65 13 za Vugo. Danilo Zagorc, Povčeno 12, Rimske Toplice. • ZA ZASTAVA 750 prodam nadomestni motor z menjalnikom in ostale dele. Tel.: (061) 882-024. MOTORJI e UGODNO prodam motor TORI. Cena po dogovoru. Tel.: 62-358. ZAPOSLITEV • IŠČEM kakršnokoli delo v okolici Zasavja, najraje v okolici Zagorja. Sem mlajša upokojenka. Tel.: 63-129. • VODIM knjigovodstvo in davčno svetujem (izdelava napovedi za obrtnike, za vse obrtne dejavnosti) po zelo ugodnih cenah. Tel.: 63-443. • DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom, znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Aleš Klinc, Vrh 2, Zagorje ob Savi. • KNJIGOVODSTVO za obrti storitvene dejavnosti po ugodni ceni vodim in tipkam na računalnik vse vrste besedil. Tel.: 42-581. • ŠOFER C, E kategorije išče zaposlitev v Zasavju. Tel.: (061) 882-024. • ČE želite postati potnik Slovenske knjige pokličite. Zaželjeno: osebna urejenost, lasten prevoz. Tel.: 71-823 (od 19. do 20. ure). • INŠTRUIRAM angleščino in francoščino. Tel.: 21-941. e INŠTRUIRAM francoščino za vse stopnje. Tel.: 41-299. • NUDIM inštrukcije za angleščino. Tel.: 22-839. • IŠČEM prijazno gospo za varstvo enoletnega fantka v Trbovljah. Helena Zupančič, Kolonija 1. maja 14, Trbovlje. GOSPODINJSKI STROJI -APARATI e UGODNO prodam električni šivalni stroj Višnja, skoraj nov. Tel.: 73-884. • PRODAM plinsko peč za ogrevanje in dve plinski bombi. Tel.: 71-853. • PRODAM peč na trda goriva -TV črno - beli. Antonija Kos, Cesta zmage 43, Zagorje. e PRODAM trajno žarečo SPECIAL 40 kw peč za centralno ogrevanje (novo). Tel.: 73-641 (po 19. uri zvečer). VIDEO-AKUSTIKA • PRODAM videorekorder Samsung po zelo ugodni ceni. Tel.: 61-493 (po 20. uri). • VIDEO KAMERO, 12 x 20 M in zidano garažo v Kov. naselju v Trbovljah prodam ali menjam za avto. Tel.: 24-634. • PRODAM zvočne omarice -zvočnike 70 W oziroma 50 - 32. Tel.: 73-884. • GLASBENI STOLP Unisef, dvojni kasetofon, gramofon, ekvilajzer, zvočniki 2 x 5 W, cena 250 DEM ali protivrednost v SLT. Tel.: 22-248. GLASBILA • PRODAM Synthesizer Kawai MS 510. Tel.: 24-652. KNJIGE • PRODAM slovensko - italijanski in italijansko - slovenski slovar. Tel.: 61-538. e PRODAM razne šolske knjige za biologijo za 7. razred. Zelo poceni. Tel.: 61-538. • PRODAM zbirko Naša beseda in 100 romanov. Tel.: 41-581. ŽIVALI • RODOVNIŠKI Irski setri. odličnih staršev, naprodaj. Tel.: 42-078. • PRODAM pasjo hišo, skoraj novo - izolirano za srednje velikega psa. Cena 2.000,00 SLT. Simončič. Keše-tovo 3, Trbovlje. RAZNO • ETAŽERJI (lesene police), dva kompleta po pet polic, novo, prodam 50 % ceneje. Plinsko peč novo prodam. Štojs Milan, Trg svobode 35/b, Trbovlje. • PRODAM dele od BT 50, mašina 100 DEM. Boštjan Palčič, Ul. talcev 1/a, Zagorje (po 14. uri). • ROCK skupina v nastanku išče ustrezno pevko ali pevca. Tel.: 23-805. • PRODAM malo rabljen zložljiv avstrijski voziček. Tel.: 22-466. • UGODNO prodam 2 cisterni za kurilno olje po 2000 I, poliester, teža 50 kg. Tel.: 20-803. e UGODNO prodam trajnožarečo peč za centralno kurjavo, strešno okno, hidropak, plinski pretočni boj-ler, sedečo bano 1,5 m, termoakumulacijsko peč. Tel.: 23-631. e TELETEKST za gorenjsko TV prodam (nov). Tel.: (063) 821 -708. • PRODAM 1 ha bukovega gozda, KO Vrhe. Matevž Medved. Knez dol 33, Trbovlje. • VOLNO Solčavskih ovac-prodam. Tel.: 62-362. • UGODNO prodam nov, nerabljen, enofazni elektromotor 1,7 kw. Miro Leskovšek, Novi dom 47, Trbovlje. e OTROŠKO posteljico, dobro ohranjeno, zelo poceni prodam. Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje. • PRODAJAM slike - akvarele, motiv narava, cena od 300 - 700 SLT. Tel.: 22-994. • UGODNO prodam komplet spalnico, pohištvo za dnevno sobo in ostalo opremo. Tel.: 25-560. • UGODNO prodam malo rabljen kombinirani otroški voziček Roky. Tel.: 22-701. • POSNEMAM rojstne dneve, proslave in drugo na video. Presnemavam iz 8 mm na video. Tel.: 73-884. BODOČNOST Od 30. januarja do 17. februarja se je v trboveljski bolnišnici rodilo 19 deklic in 12 dečkov. Med njimi tudi dvojčka. 30. januar: Blanka Radič - sin Aleš (Hrastnik, Tatjana Žagar - hči Nina (Trbovlje); 31. januar: Marija Čebin - hči Ana (Zagorje), Karmen Uranič - hči Eva (Zagorje); 2. februar: Jolanda Potočnik - sin Matjaž1. (Laško), Biserka Bogožalec - hči Anja (Trbovlje); 3. februar: Subha Joldič - sin Mirnez (Zagorje); 4. februar: Šehida Bojkič - hči Dejana (Zagorje), Sclma Cilenšek - hči Nina (Zagorje); 5. februar: Dragica Ašanin - hči Jasnima, sin Jasmin (Celje); 6. februar: Damjana Jazbinšek - hči Polona (Laško), Simona Grobljar - sin Leon (Zagorje), 7. februar: Gordana Brkovič - sin Luka (Zagorje), 8. februar: Breda Marko - hči Nina (Hrastnik), Cvetka Martinčič - hči Laura (Zagorje), Sonja Bincelj - sin Matic (Celje); 9. februar: Marjana Vigele - sin Matevž (Trbovlje); 10. februar: Marija Močilar - sin Matjaž (Radeče), Damjana Ravnikar - sin Timotej (Zagorje), 11. februar: Amra Imamovič - sin Harun (Banja Luka), Marija Štaut - hči Marjeta (Sevnica); 12.februar: Danica Zupančič - hči Petra (Hrastnik); 13. februar: Silvija Pestotnik - sin Denis (Trbovlje), Andreja Zabukovšek - hči Staša (Celje); 16. februar: Vlasta Pintar - hči Lucija (Celje), Petra Čuber - hči Anja (Celje), Zorka Jurišič - hči Helena (Zagorje), Božena Hrup - hčerka (Radeče), Renata Kožar - hči Nika (Trbovlje), Iseta Grosič -hči Sabina (Litija). ISKRENE ČESTITKE Verjeli ali ne V letu 1991 so Zagorjani več zahajali .v knjižnico kot leto poprej. Vsak občan je stopil med knjige enkrat, saj je bilo izposojevalcev 17.817, leto poprej pa tisoč manj. Knjižnica je izposodila 56.485 enot - poleg knjig tudi revije in kasete - leto poprej pa 51.354. Knjižnica je v tem letu kupila 1608 knjig, 51 časopisov in revij ter 172 zvočnih kaset. Občinski prispevek za nakup knjižničnega gradiva je znatno pod republiško določenim nivojem. Bralci, ki več tednov čakajo na željcno knjigo, to težko razumejo. Izrek pravi: Kdor se je naučil brati ljudem z obraza, ne potrebuje knjig. Mnogi danes podpirajo predvsem takšno branje... N.R. KAKO PREGNATI DOLGČAS KINO PROGRAM TRBOVLJE - Delavski dom 20.2. -21.2. ob 17.00 in 19.00 Oscar je krivza vse (am. komedija) 22.2. -24.2. Pleše z volkovi (Kevin Costner) (repriza), so in ne ob 17.00 in 19.00, po ob 17.00 25.2. -27.2. Pridi, da boš videl raj (am. komedija), to ob 17.00 in 19.00, sr in če ob 17.00 ZAGORJE - Delavski dom 20.2. -23.2. Lovna ninje(hongk.akcijski), če, pe in ne ob 17.00 20.2. -22.2 Krik v temi (ant. drama), če, pc in so ob 19.00 22.2. -25.2. Policijska akademija 5 (am. komedija), so ob 17.00, ne, po, to ob 19.00 26.2. -1.3. Obsedena (am. komedija) sr in ne ob 19.00, če in pe ob 17.00 21.2. -23. Pridi, da vidiš raj (am. drama), če, pe in po ob 19.00 29.2. -3.3. Air America (am. akcija), so in ne ob 17.00, to ob 19.00 4.3, —5.3. Glasbena skrinjica (am. drama), sr in če ob 19.00 5.3. ob 17.00 Pleše z volkovi (am. vestern) Priporočamo Še posebej vam priporočamo odlično avstralčsko monodramo Krikv temi (ekranizacija resnične zgodbe o materi, ki je bila pod pritiskom javnosti po krivici obsojena na dosmrtno ječo), na ameriško vojno dramo Pridi, da vidiš raj in na reprizo svetovne uspešnice Pleše z vokovi (tudi v Trbovljah). Film je prejel sedem Oskarjev, srebrnega medveda v Berlinu in druge pomembne nagrade. Prepričajte se. da je filmska predstava čisto nekaj drugega, kot videokaseta. HRASTNIK- Delavski dom Žal spet nismo prejeli filmskega programa iz Hrastnika (ljubiteljem filma se tudi tokrat opravičujemo, vendar krivda ni naša). OBVESTILO PRIREDITELJEM Uredništvo Zasavca prosi prireditelje kakršnihkoli prireditev (kulturnih, športnih zabavnih, norih, manj norih itn.), da Zasavca obvesti o prireditvi najkasneje leden dni pred izidom (vsakih 14 dni). Le tako bomo lahko na tej strani predlagali bralcem, da svoj dolgčas preženejo z obiskom vaše prireditve. Če posebej zanimive pa bomo seveda obiskali tudi z našo beležko in fotografskim priborom. Vabila in obvestila pošljite na naslov Zasavca, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. PUSTOVANJA Zagorje: delavski dom. 29.2. ob 20. uri, steklena dvorana, igrajo Veseli zasavci. Rezervacija 300 tolarjev. Maškare imajo do 23.30 prost vstop. Hrastnik: športna dvorana, 29.2. ob 20. uri. Igra Forum. Hrastnik: poslovna stavba, 29.2. ob 20. uri. Igra duo Hop hop Praprelno: gasilski dom, 29.2. ob 20. uri. Igrajo Akvamarini. Dol pri Hrastniku: dvorana, 29.2. ob 20. uri. Igra Play On. Rezervacija 200 tolarjev. Izlake: hotel Medijske Toplice, otroška maškarada, 1.3. ob 14.30. Nastopata Spidi & Gogi (Čudežna polja) s predstavo Pojoči srebrni klobuček. RAZSTAVE Izlake: še vedno si lahko ogledate razstavo slik Janeza Praprotnika (Medijske Toplice) Zagorje: 28. razstava slikarske kolonije je v avli Delavskega doma odprta še do 24. februarja Trbovfjc: do 21. februarja je odprita razstava slik ak. slikarja Franca Vozla (galerija Delavski dom) Dol pri Hrastniku: do 25. februarja je odprta razstava slik Janeza Miša Kneza (galerija Čvek) KONCERTI Trbovlje: Večer narodnih pesmi in plesov -MoPZZarja in folkloraSvobodecenter(Delavski dom, 20.2. ob 18.00) Trbovlje: Občinsko lutkovno srečanje - lutkovne skupine WO Trbovlje (Delavski dom, 22.2. 8.30 do 13.30) Trbovlje: Občinsko srečanje otroških gledaliških skupin. Gledališka skupina PD Dobovec, Mladinsko gledališče Svoboda 2 (Svoboda 2, 27.2. ob 9.00,10.00 in 19.00) Trbovlje: rock koncert ansambla Bela hiša (Svoboda 2,28.2. ob 20.00) ŠPORT KEGLJANJE Lilija: Piramida Tamara - Tekstina (22.2. ob 16.00) Trbovlje: Ipoz Rudar - SCT Ljubljana (22.2. ob 13.30) Trbovlje: Rudar - Triglav (22.2. ob 16.00) Trbovlje: Ipoz Rudar - EMO (29.2. ob 13.30) Trbovlje: Rudar - Proteus (29.2. ob 16.00) NOGOMET Trbovlje: Oria Rudar - Živila Naklo (1.3. ob 15.00) ROKOMET Trbovlje: Omnikom Rudar - Jadran (29.2. ob 19.00) Radeče: Radečepapir - Grosuplje (22.2. ob 19.00) KOŠARKA Trbovlje: Rudar - Ruše (28.2. ob 18.00) Revež revežu dobrotnik Pred davnimi leti, a ne tako davnimi, da ljudje ne bi pomnili, ko so radovedneži še množično drveli v kino, je država sklenila, da bo k kino vstopnicam pristavila svoj piskrček. Z zakonom je določila, da morajo kinematografi od vsake prodane vstopnice Rdečemu križu odšteti dva procenta. Kinematografi so tako pomagali vzdrževati to prepotrebno dobrodelno organizacijo in vsi so bili zadovoljni. In kar je bilo zakonsko sklenjeno v dvomljivih časih, sc izvaja še danes, čeprav so kinematografi (tudi v Zasavju) danes večji reveži kot RK. Duhovito ljudstvo je za take primere pred stoletji iznašlo izrek, da bolni zdravega nese, in se jim posmihalo. Posmiha se jim tudi v zdajšnjih tržnih časih, če naleti nanje, drugi pa ugotavljajo, da solidarnost ne pozna meja. N.R. Jubilej Zarjanov Moški pevski zbor Zaija iz Trbovelj je 24. januarja letos praznoval svoj biserni - 60-letni jubilej. V ta namen je pripravil koncert v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovjje. Pokrovitelj slavnostnega koncerta in jubileja je bila Skupščina občine Trbovlje. Na koncertu so peli pesmi Gallusa, Mozarta, Lebiča, Pahoija, Merkuja, Foersterja, Spaetha, Adamiča, Ipavca, Juvan-ca, Gobca, Kuhaija, Prelovca, Marolta, dirigiral pa je Albert Ivančič. Posamezne točke programa je povezoval Bogdan Barovič. Med izvajanjem drugega dela koncerta je predsednik občinske skupščine Trbovlje Franc Majnardi v imenu občine in občanov čestital zboru k njegovemu visokemu jubileju in opravljenemu kulturnemu poslanstvu. Predstavniki sosednjih pevskih društev oz. zborov so Zaiji še posebej čestitali. Posebnega aplavza pa je bil deležen predstavnik, zbora Smetana-Slovanka s Češke in Slovaške republike, s katerim ima Zarja dolgoletne prijateljske vezi. Vsi so Zarjanom izročili spominska darila. Koncertu je prisostvovala polna dvorana. Poslušalci niso varčevali s priznanji. Posebne pozornosti pa sta bila deležna poleg prejemnikov Gallusovih priznanj oz. značk Vili Knez, ki že 58 let poje v zboru Zarje in Albert Ivančič, ki prav tako že 40 let poje, vadi in zadnja leta zboru tudi dirigira. Moški pevski zbor Zaija je bil ustanovljen 8. decembra 1931 na Dobrni, v Trbovljah. Ustanovili so ga v letih gospodarske krize. Za svoj prvi koncert so si Zaijani izbrali za geslo Scheuevo pesem Vzbujerye duhov. In s to pesmijo so začeli tudi svoj koncert ob visokem jubileju letos. Sprva je zbor veljal kot izrazito rudarski zbor, sed^j pa pojejo v zboru pevci različnih poklicev in iz raznih podjetij. Na tekmovanjih v Mariboru na Naši pesmi so dobili tri bronasta priznanja. Doslej se je zvrstilo pri Zaiji osem dirigentov. Zbor bi rad vključil v svoje vrste nove, predvsem mlajše pevce, radi pa bi slavili še mnogo jubilejev. Tine Lenarčič Čas slikanja in čas razstave Lani se je poletnega srečanja v koloniji na Izlakah udeležilo osem slikaijev in ena kiparka. Čas kolonije je bil zaradi vojne za štirinajst dni prestavljen, bil pa je precej evforičen, nabit z dogodki, ugibanji in slutnjami. Na ijudi so pritiskala različna razmišljanja in čustva. Poletje je bilo oropano za turistično sprenevedanje, vsak se je rgje tiščal doma kot hodil po svetu. Tesnoba je v marsikaterem slikaiju, ki je v kolonijo prišel, sprožila željo, da bi ji dal vidno podobo. Nastajale so skice in slike polne atmosfere, globne občutenih barv in novih slikarskih prostorov brez tretje dimenzije, brez iluzij. Kiparka Irena Brunec je iz ostankov železnih plošč izoblikovala ostrega rogovileža in zaobljeno spremljevalko ter dvojico poimenovala Kralj in kraljica, lahko pa bi jim rekli tudi Vojna in mir, Zlo in dobrota, Oblast in ponižnost, Razum in čustva. Skulpturo je s pomočjo krzyanov postavila pred hotel Medijskih Toplic. Jožeta Denka je dražila zasavska pokrajina s svojim samovšečnim pogovaija-njem pobočja s pobočjem, ploskve s ploskvijo, linije z linijo. Nobenih daljav ni videl med njimi, zanj - za Prekmurca - je tu vse v dosegu roke, blizu, zaprto, zato nepregledno, vedno vidiš le torzo, nebo pa je edina daljava, ki ne ustavi pogleda. Gorenjec Črtomir Frelih je zemeljskih zakotij vajen, zato nad njimi ni tako začuden kot Denko. Iz nagrmadenih krajinskih gmot izloča vse likovno odvečno in si sam naredi prostor za zadržano dihanje slike. Klementina Golija ni obremenjena niti s predmetno niti ne z barvno realnostjo. Zasavsko pokrajinsko pisanost je zamenjala z barvno sivino in svetlečimi ko-lažnimi dodatki, ki ustvaijajo temen podzavestni svet s skrivnostnimi predmeti. Jurij Kalanje tipal po področjih, ki v koloniji doslej niso bila pogosta. Slikal je izmišljene portrete ljudi, vzorce obrazov, ki jih vsak dan srečujemo, a jih ne poznamo. Vlado Potočnik je v času kolonije naredil na Izlakah nešteto likovnih dokumentov, iz katerih je doma izluščil bistvene plasti osebnih doživetij in videnj. Janez Praprotnik je v zasavski pokrajini iskal barvno usklajenost in nasprotja, red in nered, svetlobo in temo. Litijanka Apolonija Simon razstavlja predvsem interiere, ki so zaznamovani z močnimi barvami in z izrednim občutkom za barvne odnose. Anton Wolf je v neštetih zelenkastih odtenkih odslikaval zasavske zaobljenosti, lahkotno prehajanje pokrajinske gmote v gmoto, prepletanje debel in moč trboveljskega dimnika. Razstavljalcem sta se pridružila tudi domačina Nikolaj Beer in Samo Šiles. Marsikdo je ob otvoritvi razstave menil, da je sedanja predstavitev sadov kolonije ena boljših v zadnjem obdobju. {Na otvoritvi 28. razstave slikarske kolonije so se zbrali skoraj vsi slikarji Na sliki z desne: A. Wolf, J. Praprotnik, K. Golija, I. Brunec, S. Šiles, J. Denko, J. Kalan, V. Potočnik, N. Beer, N. Razboršek. Manjka le Apolonija Simon. Foto: Tomo Brezovar. ZABELo//0 Priznanja 8. februar Sonja Juvan - doma z Dola, se je po zaključnem študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti zaposlila v ZKO Hrastnik, kjer je opravljala delo strokovne delavke do sredine leta 1989. Njeno delo zasluži laskavo oceno. Dala je novo dimenzijo kulturnemu utripu našega kraja, le-to je postalo pestrejše, zanimivejše, vznemirljivejše. Z veliko zagnanostjo je organizirala gledališke predstave, kulturna gostovanja, srečanja z različnimi umetniki, objavljala prispevke ... Želimo, da se v Hrastnik vrača, vsaj občasno. Milena Slokan je ena tistih glasbenic, ki je živa legenda zborovskega petja v našem kraju. Kot glasbena pedagoginja je svoje znanje več kot trideset let nesebično razdajala otroškim, mladinskim in odraslim zborom. Predvsem otrokom je vlivala ljubezen do vseh zvrsti glasbe. Znala je prisluhniti tudi njihovemu okusu. S svojim temperamentom, radoživostjo in energijo je dosegala z zbori nesporne uspehe. Njeno kulturno poslanstvo ima ugledno mesto v občini Hrastnik. Ivanka Šerbak - Medved je svoje pedagoško poslanstvo združila z aktivnim delom v kulturi. Njeno delo na glasbenem področju lahko merimo z desetletji. Uspešno je vodila harmonikarski orkester, ženski pevski zbor na Dolu, naštudirala več spevoiger, sodelovala v organih ZKO in strokovnih združenjih. Zdaj vodi upokojenski ženski zbor. Milan Tanšek st. s svojim hobijem živi. Že trideset let je član Foto kluba Hrastnik in eden nosilnih stebrov njihove bogate dejavnosti. Nad dvajset let je urejal hrastniško slikovno kroniko, skrbel za tradicionalne razstave v zdravstvenem domu, opremljal s slikovnim materialom brošure in časopise, spremljal strokovno literaturo in novitete prenašal v prakso. S svojo človeško toplino, iskrenostjo, ljubeznijo do fotografije je vplival na mlade in zato je Milan Tanšek porok, da bodo mladi fotografi nadaljevali s tradicijo hrastniškega Foto kluba. Kulturno društvo Mladost, ki deluje na OŠ Narodnega heroja Rgjka, ima pestre dejavnosti. Številni učenci in njihovi mentorji so tesno povezani s KS in DO v naši občini. Skoraj ni pireditve, na kateri ne bi sodelovali. Posamezni krožki se predstavljajo na razstavah, glasbenih revijah, uprizarjajo dramska dela, pišejo za časopise. Njihovo uspešnost potrjujejo številna priznanja in nagrade. Fanči Moljk Grumova priznanja 7. februarja, ob praznovanju kulturnega praznika in otvoritvi 28. razstave slikarske kolonije Izlake - Zagorje, so v Zagorju dvajsetič podelili Grumove plakete in priznanja za kulturno delo. Za leto 1991 sojih prejeli: Marija Beer za kulturno delo na Okrogar-jevi osnovni šoli. Šolske kulturne prireditve, kijih oblikuje Beerova, imajo vedno izrazito osebno noto. Programe sestavka poglobljeno, študijsko, z velikim občutkom za mero. Posebno odmevne so njene prireditve ob spominskem dnevu šole. Vzgojila je že več uspešnih recitatorjev, ki so nastopali in nastopajo v šoli in izven nje. Jernej Kovačič je član Svobode Elektro-element Izlake že 28 let. Bilje eden od ustanovnih članov moškega pevskega zbora Elektroelement, v katerem še vedno prepeva. Pomagal je pri vseh prireditvah, kjer je bilo potrebno pripraviti prostor dogajanja, s svojim delovnim zgledom pa je dajal in daje delovno vnemo tudi drugim. Alojz Smrkolj je član gledališke skupine na Mlinšah. Odigral je veliko komičnih in karakternih vlog v igrah domačih in tujih avtorjev: Zadrega nad zadrego, Županova Micka, Kastelka, Večna lovišča, Martin Krpan, Tolmun in kamen. Z veseljem je nastopal na različnih priložnostnih prireditvah, srečanjih, na Kmečkih ohcetih in podobno. Krajani upajo, da je v njem še vedno toliko vedrine, da je bodo deležni nekaj tudi oni, saj je njihov Lojze še vedno aktiven igralec in recitator. Jurij Hudolin je presenetil Zagorjane konec lanskega leta s pesniško zbirko Če je laž kralj. Po obsegu sicer skromna zbirka, ki je izšla s pomočjo sponzorjev, je polna razmiš-Ijujoče vsebine, resnih življenjskih spoznanj, zadržanih mladeniških čustev, pa tudi izrazne spretnosti in skladenjskih novosti. O zbirki smo v Zasavcu že pisali. Prvi trije so dobili Grumovo plaketo, Hudolin pa priznanje, podelil pa jih je predsednik Izvršnega sveta Janez Lipec. Prireditev je bila v avli Delavskega doma. Nastopili so: Tanja in Katja Rozina, Jurij Tori in Tanja Poljšak. Nande Razboršek Plakete in priznanja Tončke Čeč V petek, 7. februarja zvečer so v dvorani doma Svobode II v Trbovljah podelili letošnja najvišja priznanja za področje kulture kulturnikom in kulturniškim skupinam. Občina je s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Trbovlje in kulturnih društev pripravila proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V programu sta sodelovala mešani pevski zbor Svoboda II pod vodstvom prof. Helge Briner in Mladinsko gledališče Svobode II, ki ga vodi Nanda Guček. Govornik mag. Jože Andrej Čibej je govoril o sedanjem kulturnem trenutku. Ker odbora za kulturo pri občini Trbovlje ni, je posebna delovna skupina pod vodstvom-prof. Darke Lipičnik, podelila letošnja priznanja Tončke Čeč nalsednjim prejemnikom: Plaketo Tončke Čeč je prejel Moški pevski zbor Kulturnega društva upokojencev. Zbor je bil utanovljen leta 1964 in je doslej javno nastopil že preko 300-krat. Ne le v Trbovljah, pač pa tudi po Sloveniji. Vodi ga Albert Ivančič, plaketo pa je prevzel predsednik zbora Emil Bovhan. Priznanja Ton- -čke Čeč pa so prejeli: Vida Potočnik, članica mešanega pevskega zbora Svoboda II. Pri tem zboru poje že 34 let in je še vedno aktivna. Edi Kreže iz DPD Svoboda Dobrna, saj je dolgoletni vodilni odbornik pri tem društvu. Dolga leta vodi tudi ansambel Jantar ter posebno mladinsko glasbeno skupino. Na območju Dobrne, Hohkrautove kolonije, Kolonije 1. maja in drugih okoliških naselij skrbi za družabno življenje. Priznanje je prejel tudi Roman Poboljšaj, član Mladinskega gledališča Svobode II. Dolga leta je v Mladinskem gledališču igral različne vloge, sedgj pa opravlja za to gledališče razna organizacijska ter odrska tehnična opravila. Skoraj polna dvorana udeležencev te osrednje kulturne prireditve je še posebej toplo in prisrčno pozdravila vse prejemnike plaket in priznanj. Srečanje se je nadaljevalo v avli doma s sproščenim razgovorom in petjem. Tine Lenarčič Kulturni praznik v Litiji V litijski občini seje ob kulturnem prazniku zvrstilo kar nekgj prireditev, v sami Litiji pa je za njegovo počastitev letos poskrbel Moški pevski zbor Lipa Litija. V avli litijske občine so odprli razstavo del likovne kolonije Jevnica 91, v velikj sejni dvorani pa predvajali diapozitive o kmečki arhitekturi. O tipologiji naselij pri nas je predaval Pavel Smole. R.M. T? y n hi iz / i *™* e . i = "*tj! r\ e i j V ' p .i JL d.O.O S * j E GLOBALNI ENGINEERING C. 20. julija 2/c, Zagorje OBVEŠČAMO stranke, da smo odprli novo dislocirano enoto ERDEEKO d.o.o. POSREDNIK na Cesti 9. avgusta 46/a, Zagorje. PONUJAMO BREZALKOHOLNE IN ALKOHOLNE PIJAČE ter prehrambene izdelke po diskontnih cenah. SE PRIPOROČAMO. ODPIRALNI ČAS: od 7.00 do 13.00, od 16.00 do 19.00 sobota 7.00 do 13.00 AVTO SERVIS AVTOMEHANIKA AVTOELEKTRIKA ^A/[i(zo[ia czStcujtzo C. zmage 65, 61410 ZAGORJE, telefon: 0601 61-195 Nudimo vam kleparska in ličarska dela. UGODNO: novi nadomestni deli Pokličite nas na telefon: 0601 61-195 PRODAJALNA NULL* Nika Kanjon Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku VSAKDO-IS'00“’* g 30- l2°°?fbO t* 8 8.5) 12°°^ m \j trgovino z obutvijo in usnjeno galanterijo: torbice, jakne, denarnice, parfumi-UVOZ. - prodaja na 2-čeka brez obresti -jakne na tri obroke - popusti na gotovinska plačila nad 2000 SLT ^qo/0 -WtÖ-ttiXjiL >Jt>XČ iti! XiZilSLO Ja f JUitOiiitO NUDIMO VSE VRSTE ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ ■ ' DELOVNI ČAS: S.00- 12.00 in od 14.00-18.00 tel: (0601) 61-256 M AGRO S d.o.o. SELO 3 Najboljši športniki Zasavja 91 ( Zasavc je s pomočjo znanih zasavskih športnikov različnih generacij izbral najboljše športnike za preteklo leto. Razglašamo jih danes, priznanja pa bomo podelili nekaj kasneje na javni prireditvi. Zal v tem trenutku še ne vemo, kdaj in kje točno prireditev bo. Veseli nas, da je od 65 športnikov, ki smo jih povabili h glasovanju, svoje glasove oddalo kar 48 udeležencev ankete. Zavedamo se, da smo pri zbiranju podatkov o nekdanjih državnih reprezentantih v individualnih panogah in slovenskih v moštvenih koga pozabili. Evidence v občinah so ponekod slabe, zato smo imeli nemalo težav pri sestavljanju spiska. Prosimo vas, da nas opozorite, na koga smo pozabili. Seveda pa je treba upoštevati, da nekateri povabljeni na našo pošto niso odgovorili. Najboljšim iskreno čestitamo. Uredništvo Kako so glasovali? _ RAJMUND CVETKO: Medved, Rušid, Omnikom Rudar, Žagar, MARJAN SKAZA: Medved, Rušid, OR, Žibret, BORIS NOVAK: Guček, Lukančič, OR, Halzer, SAMO BA-ŠELJ: Guček, Lukančič, Piramida Tamara, Halzer, BORUT PIRŠ: Medved, Nišavič, OR, Halzer, DANE KMETIČ: Medved, Rušid, OR, Halzer, ROBERT HALZER: Medved, Lukančič, OR, Žagar, DRAGO LOPAN: Koncilja, Štimec, OR, Žagar, JANI ČOP: Guček, Lukančič, OR, Halzer, FRANC RESETAR: Cvetko, Lukančič, OR, Žibret, EDVARD VEC-KO: Cvetko, Rušid, OR, Halzer, IVO JEKOŠ: Cvetko, Lukančič, OR, Žagar, BARBARA KMETIČ: Koncilja, Štimec, OR, Žagar, BARBARA KUS: Koncilja, Štimec, OR, Žagar, FRANC BARIČ: Medved, Rušid, OR, Halzer, MIRO ŠKRINJAR: Cvetko, Lukančič, OR, Halzer, MILOŠ BREZNIKAR: Guček, Štimec, OR, Žibret, GORAZD MEDVED: Guček, Lukančič, OR, Halzer, VINKO ŽIBRET: Guček, Lukančič, OR, Žagar, FILIP ŽIBRET: Škalički, Lukančič, OR, Žagar, DARINO RIŽNER: Medved, Lukančič, OR, Halzer, MARJAN LIPOVŠEK: Koncilja, Nišavič, OR, Žibret, SANDI KROFL: Guček, Nišavič, PT, Halzer, ANDJELKO PE-TRUŠIČ: Škalički, Rušid, Zagorje Elektroelement, Žibret, JANI ŽLAK: Cvetko, Lukančič, ZE, Žibret, BOJAN ŽIBRET: Cvetko, Jerman, ZE, Žibret, ALBIN BORŠTNAR: Škalički, Štimec, ZE, Žibret, MOJMIR BREČKO: Guček, Lukančič, ZE, Žibret, SREČKO ROZMAN: Guček, Rušid, OR, Žagar, RUDI TOMŠE: Cvetko, Jerman, OR, Žagar, JANKO DORNIK: Cvetko, Jerman, OR, Žagar, DANILO BANTAN: Guček, Rušid, ZE, Žibret, ŽELJKO HRNČIČ: Medved, Nišavič, PT, Žagar, PETER KAUZER: Medved, Lukančič, OR, Žagar, ZVONE POGRAJC: Medved, Lukančič, OR, Žibret, LADO KOVAČ: Guček, Lukančič, PT, Halzer, SEAD BAJREKTAREVIČ: Medved, Rušid, ZE, Halzer, JERNEJ ZALAZNIK: Koncilja, Rušid, OR, Halzer, MATJAŽ VRBNJAK: Medved, Lukančič, OR, Žagar, FRANC BARIČ: Medved, Lukančič, OR, Halzer, RADO GNJIDIČ: Medved, Lukančič, OR, Žibret, DRAGO VOUK: Medved, Lukančič, OR, Halzer, TATJANA PODBREGAR: Medved, Lukančič, OR, Žibret, DARKO RAUŠL: Koncilja, Štimec, OR, Žagar, DARJA ALAUF: Cvetko, Rušid, OR, Žagar, BOJAN BURJA: Guček, Lukančič, PT, Žagar, BOGDAN HRIBAR: Guček, Lukančič, PT, Žagar, BRANE OMAHNE: Skubic, ZE, Virt. VRSTNI RED: Najboljši športnik Zasavja 91 1. Gorazd Medved (BD Hrastnik) 16 2. Vili Guček (AO PD Trbovlje) 13 3. Rajmund Cvetko (SD Rudnik) 9 4. Sergej Koncilja (PK Rudis Rudar) 6 5. Mirko Škalički (RK Omnikom Rudar) 3 6. Radovan Skubic (atletika) 1 Najboljša športnica Zasavja 91 1. Metka Lukančič (AO PD Trbovlje) 23 2. Ajša Rušid (GK Partizan) 11 3. Tina Štimec (PK Rudi Rudar) 6 4. Tanja Nišavič (NTK TKI Kemičar) 4 5. Tama Jerman (SK Trbovlje) 3 Najboljša ekipa Zasavja 91 1. Rokometni klub Omnikom Rudar 34 2. Nogometni klub Zagorje Elektroelement 8 3. Kegljaški klub Piramida Tamara « Najboljši trener Zasavja 91 1. Dušan Žagar (RK O.Rudar, RK E.Dol) 18 2. Robert Halzer (BD Hrastnik) 16 3. Vinko Žibret (NK Zagorje Elektroelement) 13 4. Oto Virt (KK Rudar) 1 Najboljši trboveljski športniki Zveza športnih organizacij občine Trbovlje je na slovesnosti v ečnamenski dvorani OŠ proglasila najboljšega športnika, športnico in ekipo leta 1991 v Trbovljah in hkrati podelili Bloudkove značke. »Glede na število prebivalcev smo v Trbovljah dosegli izvrstne rezultate. To dokazujejo številna odličja na raznih prvenstvih, predvsem v mladinski in pionirski kategoriji«, je med drugim v uvodnem govoru dejal predsednik ZŠO Jože Čibej. V celoti se z njim ne bi strinjali, saj so nekatere športne panoge v veliki krizi, poleg tega pa ima večina športnikov zelo slabe pogoje za delo. Merilo prave vrednosti je le članska kategorija, kajti večkrat se je že zgodilo, da so nadarjeni tekmovalci zaradi različnih vzrokov predčasno končali športno pot. Za najboljšega trboveljskega športnika minulega leta so izbrali 17-letnega plavalca Sergeja Konciljo, najboljša športnica je postala 14-letna plavalka Tina Štimec, naslov ekipe leta pa je pripadel rokometnemu klubu Omnikom Rudarju. Sergej Koncilja je lani osvojil 4 naslove slovenskega mladinskega prvaka, na zadnjem jugoslovanskem prvenstvu je osvojil srebrno in bronasto odličje. Visoke uvrstitve je dosegel tudi na mednarodnih tekmovanjih, na podlagi rezultatov pa je tudi med kandidati za nastop na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu. Tina Štimec je v letu 1991 osvojila tri prva mesta na slovenskem prvenstvu za kadetinje, na prvenstvu Jugoslavije je bila dvakrat tretja, nastopila pa je tudi na prvi predstavitvi državne reprezentance v Italiji^ Članska ekipa rokometnega kluba Omnikom Rudar že vrsto let spada v vrh slovenskega rokometa. V sezoni 1990/91 je drugič v zgodovini kluba osvojila naslov slovenskega prvaka. V tej ekipi so nastopali: Mirko Škalički, Danilo in Marjan Lipovšek, Darko Raušl, Matjaž Vrbnjak, Bojan Dečman, Dušan Kosec, Sandi Žagar, Aljoša Žibret, Iztok Paskvale, Sašo Fabjan, Tone Medved, Vito Selčan, Zoran Šutar in Zoran Senčar, trener moštva pa je bil Dušan Žagar. Zlato Bloudkovo značko je prejel Vili Lamovšek - Mito, srebrni Jože Knez in Jani Drnovšek, bronaste pa Dušan Jor-' dan, Drago Kastelic, Marjan Potrpin, Boris Rozina in Stane Rožanc. Trboveljska slovesnost ob proglasitvi najuspešnejših občinskih športnikov je minila v bolj skromnem ozračju kot pred dvema mesecema v Hrastniku. Morda je tako tudi prav, toda vodilnim športnim delavcem športno najbolj razvite zasavske občine vseeno predlagam, da si ob koncu letošnjega leta ogledajo prireditev v sosednji občini. V Hrastniku imajo namreč ob prireditvi tudi zabavo s plesom na kateri klub - organizator lahko zasluži nekaj denarja. In še nekaj: morda bi bilo dobro, da bi komisija spremljala rezultate in sama izbrala najuspešnejše športnike, ne le na podlagi prejetih prijav. Tako ne bo več prihajalo do »administrativnih« napak, kot že nekajkrat doslej. Tudi ob proglasitvi športnikov leta 1991 se ni nihče spomnil 21. oziroma 31. mesta Vilija Gučka in Metke Lukančič na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju. Morda pa nastop v svetovnem merilu za trboveljski šport ni dovolj pomemben!? Sašo Fabjan Kako sta pripravljena prvoligaša? Še dober teden je ostalo do začetka spomladanskega dela prvenstva v prvi slovenski nogometni ligi. Vse ekipe, tako tudi Zagorje Elektroelement in Oria Rudar, so tromesečni premor izkoristili za temeljite priprave. Obe zasavski moštvi sta med prvimi začeli z vadbo, trenutno pa sta na zadnjih tehnično-taktičnih pripravah na Primorskem (Trboveljčani v Izoli, Zagorjani v Novi Gorici). Spomladanski del prvenstva je pomembnejši za Orio Rudarja, ki ga čaka hud boj za obstanek v družbi najboljših slovenskih nogometnih ekip, medtem ko se bodo Zagorjani poizkušali obdržati v sredini prvenstvene lestvice. V uvodnih pripravljalnih tekmah so boljšo formo prikazali varovanci trenerja Milana Ocvirka. Zagorsko moštvo, ki ga trenira Vinko Žibret, tudi pred jesenskim delom prvenstva ni blestelo, nato pa je »pomedlo« praktično z vsemi nasprotniki v Zagorju ter osvojilo še štiri točke v gosteh in se z več kot polovičnim izkupičkom (21 točk) zasidralo v zlati sredini. V prvem spomladanskem kolu (1. marca) bo Oria Rudar doma igral z Živili Naklo, Zagorje Elektroelement pa bo gostovalo v Medvodah. Sašo Fabjan Omnikom Rudar uspešen Slaba igra rokometašev Omnikom Rudarja v prijateljskem srečanju s Kolinsko Slovanom (16:18) ni obetala ravno uspešnega nastopa na četrtfinalnem turnirju slovenskega pokalnega tekmovanja. Trboveljčani so bili namreč v skupini z najboljšo slovensko rokometno ekipo Pivovarno Laško in na domačem igrišču zelo nevarno Dravo. Na Ptuju so igralci trenerja Janija Peterlina prikazali vrhunsko igro. Odlično so zaigrali že v uvodni tekmi turnirja, ko so sicer izgubili s Celjani z 19:18. Le nekaj minut po končani prvi tekmi so se srečali še z domačini in jih brez težav premagali (24:18). Tako so osvojili drugo mesto na tem turnirju in se na veselje številnih pristašev uvrstili med osem najboljših ekip tega tekmovanja. V soboto se bo pričel drugi del prvenstvene sezone. Omnikom Rudar bo znova igral na Ptuju z Dravo, v drugem kolu (29. februarja ob 19.00) pa se bo v Trbovljah pomeril z Jadranom. Glede na razplet pokalnega tekmovanja lahko upravičeno računamo na ugodne vesti. Cilj moštva je uvrstitev na eno prvih treh mest. ki bo bržčas vodila v eropske pokale. Sašo Fabjan Start jesenskih prvakov Pred nekaj dnevi so s pripravami na spomladanski del prvenstva pričeli tudi rokometaši Zagorja, ki so prvi del tekmovanja druge slovenske lige z vsemi možnimi točkami končali na 1. mestu. V moštvu ni prišlo do bistvenih kadrovskih sprememb. Ekipi se je pridružil Litijan Marko Ribarič, ki pa nima pravice nastopa na prvenstvenih tekmah. Zelo pomembno je, da seje Aljoša Žibret kljub dvojni licenci odločil, da bo igral le za Zagorje. Ekipa vadi štirikrat tedensko, ker pa v Zagorju ni primerne dvorane za rokomet ob četrtkih vadijo v Litiji. Moštvo je odigralo tudi prvo prijateljsko tekmo in kljub temu da je prej opravilo le en trening, premagalo slovenskega Ugaša Emens Dol z 28:24. Najboljši strelci: Žibret 8, A. Ule 6 in Fabjan 4 pri Zagorju ter Moljk 6, Vidmar 5, Žagar in Bekavac po 4 pri Emens Dolu. Sašo Fabjan mm REZULTATI SKOKI Kisovec, 1.2., nočna tekma:l. Janus (El.Ilirija), 11. Polanc. 13. Pograjc, 18. Uran (Zagorje) KAJAKAŠTVO Strunjan, 1.2., pregledna tekma: ČLANI:1. Abramič (N.Gorica), 4. Medved (Hrastnik), MLADINCI: 1. Poljan (Hrastnik) NOGOMET Pr(jale(jske tekme: Zagorje Elcktroelcmcnt -Oria Rudar 1:0 (Žlak), Rudar (V) - Zagorje Elektroclemcnt 3:0, Zagorje Elektroclcmcni -Rudar (V) 0:2, Partizan Hmezad - Oria Rudar 1:1 (Brundič), Železničar - Zagorje Elektrocle-ment 1:0, Oria Rudar - Zagorje Elektroelcment 5:0 (Holcšek, Lazanski. Vastič, Florjane. Agatič), O.Rudar - Svoboda (K) 1:0 (Holešek), Oria Rudar: LM Svoboda 2:0 (Haralovič, Vastič), Renče : Zagorje Elektroelcment 0:1 (Gošte), Brda : Zagorje Elektroclemcnt 0:5 (Grešak, Žlak, Gošte, B.Šink, Petrušič) ROKOMET Slovenska rokometna liga: Radeče, 15.2.91: RADEČEPAPIR : EMENS DOL 19:19 (9:7). Radečepapir: Marcola, Zupančič, Rantah 2, Rak 3, Žahrastnik. Rizmal 2, Scčki 6, Kolander 4, Cvetanovski, Močnik i, Pavkovič. Senica. Emcns DOL: Premec, Žagar 2, Bckavac 3. Plevnik, Kranjc, Podkorilnik 1, Moljk 7, Oblak 1, Vidmar 4, Špajzer 1, Potočan, Sterbucl. Sodila sta Nojič (Ptuj) in Glaser (Maribor). Prijateljske tekme: Omnikom Rudar : Bakovci 31:20, Emcns Dol - Omnikom Rudar 37:51. Emcns Dol - Zagorje 24:28, Omnikom Rudar -Kolinska Slovan 16:18, Omnikom Rudar - Nova oprema 26:26 KOŠARKA Druga liga: Borovnica - Zagorje 108:77 (Raspel 26), Zagorje :Črnomclj 103:80 (55:40) (Raspel 24. Kroll 22, Omahne 16), Miklavž - Rudar 100:70 (Babič 24, Čop 20), Rudar : Maribor 85:60 (37:27) (Jeraj 30. Babič 14. Hodcj 13) KEGLJANJE AS liga moški: Gradis : Piramida Tamara 5305:5187 (Hribar 912, Burja 882, Tkavc 876). Konstruktor: Piramida Tamara-5519:4973 (Burja 889, Hribar 853, Novak 846) 1. liga ženske: Korotan : Ipoz Rudar 2273:2309 (Burja 425. Hočevar 386, Podlesnik 381) STRELJANJE Meddržavno srečanje Hrvaška : Slovenija -mladinci: 1. Šokec (Hr) 584, 2. Strakušek 574 Državna liga: Trzin - Rudnik 1111:1106. Kranj -STT 1102:1074, Kamnik - Steklar 1146:1023, Domžale -A.Hohkraut 1114:1127 PLAVANJE 3. kolo slovenskega pokala - posamezno: 100 m delfin: 3. Koncilja, 400 m mešano: 3. Koncilja (Rudis Rudar) NAMIZNI TENIS Super SNTL - ženske, 6. kolo: TKI Kemičar : Ilirija 2:7 (Mlakar - Jager 1:2, Dolanc - Dermastja 0:2, Zalezina - Konečnik 2:1, Zupan -Jager 0:2, Mlakar - Šabec 2:0, Zalezina - Dermastja 1:2, Zupan - Šabec 0:2, Zalezina - Jager 0:2, Mlakar - Dermastja 1:2) SMUČANJE Soriška planina, državno prvenstvo ml. mladinci SL: 3. Aleš Sopotnik Pokal Loka: Tanja Jerman: slalom odstop, vsi 11. mesto Golte: tekma (vzhodna regija) - cicibani VSL: 1. Zupan, cicibanke VSL: 4. Hribar, 8. Štruntelj, 13. Krajšek Peca: tekma (vzh. reg.) - cicibanke SVSL: 4. Hribar, 7. Štrumelj (vsi smučarji SD Trbovlje) Spodnje Znojile VSL ženske: 1. Nataša Kukovec (Zag.) 41,60, 2. Blanka Bajde 44,96, 3. Moni Volaj (obe Dobovec) 49,90 VSI. moški: 1. Toni Grabnar (Čolniše) 38,60, 2. Borut Žnidar 38,66, 3. Igor Trampuš (oba Zagorje) 38,69 SKI OPEN 92 - Kope VSL rekreativci: 1. Ko- ‘ tar, 2. Volaj, 3. Forte (vsi Trbovlje) - v svojih kategorijah Zasavski rokometni derbi neodločen Sobotno srečanje članov slovenske rokometne lige iz Zasavja v rade.ški dvorani (še tekma zadnjega jesenskega kola) je prineslo razburljivo in ostro tekmo, vendar v mejah športnega obnašanja. Oba tekmeca sta imela obdobja, ko sta prevladovala na igrišču. Le delno sta jih izkoristila, končni izid je povsem skladen s trenutno močjo obeh moštev. Domačini so vodili v drugem delu tekme že s 16:14, vendar so dovolili, da sojih borbeni gostje dohiteli in v finišu dvakrat povedli z golom prednosti. Izenačujoč zadetek so dosegli 23 sekund pred koncem tekme. Sodnika sta svoje delo opravila dobro, kljub nekaterim napakam. ki sta jih storila v škodo obeh ekip. Zanimivo srečanje si je ogledalo več kot 300 gledalcev. od tega skoraj polovica z Dola. Pri domačih sla se najbolj izkazala odličen strelec Sečki in vratar Marcola, pri gostih pa velja posebej pohvalili iznajdljivega Vidmarja in borbenega Mol- Oria pokrovitelj trboveljskih nogometašev Zagorska Ona je poslala pokrovitelj nogometnega kluba Rudar Trbovlje. Pogodbo o pokroviteljstvu sta [ned štirinajstimi dnevi ob udeležbi številnih gostov - prijateljev nogometa podpisala predsednik NK Rudarja Martin Narag-lav in direktor Oric Sandi Češko ( na fotografiji Toneta Podbevška). Koliko je težak napis Orie pred Rudarjevim imenom nam (zaenkrat) še ni uspelo izvedeli, vsekakor pa je (vsaj po rezultatih pripravljalnih tekem) nov sponzor ugodno vplival na delo v klubu. Trboveljčani se bodo letos borili za obstanek v elitni državni ligi, prihodnje leto pa z novim imenom, in sponzorjevim denarjem seveda, že načrtujejo pohod na Evropo. Alojz Hohkraut najboljši Pred nekaj dnevi se je končalo prvo ligaško tekmovalce v streljanju s standardno zračno puško po mednarodnem programu. Temu so se v Zasavju najhoy in najhitreje prilagodili v strelski družini Alojz Ilohkraut iz Trbovelj. Martin in Oto Strakušek ter Sašo Korbar so osvojili tretje mesto v ligi in se uvrstili v finale, kjer se bodo najuspešnejše ekipe pomerile za naslov slovenskega prvaka. Mary uspeha so letos imeli strelci Rudnika, STT in Steklarja, ki so se uvrstili na načeljc lestvice. jp Matkov memorial V nedeljo, 9. februarja je v prostorih strelske družine STT potekalo tekmovanje pionirjev in pionirk z zračno puško za Pokal prijateljstva. Na Matkovem memorialu seje zbralo šestnajst slovenskih ekip in kar 61 posameznikov. V mešanih ekipah je imela največ uspeha ekipa iz Murske Sobote, ki je nastreljala 535 krogov, pred drugouvrščeno ekipo Olimpije s 531 krogi in ekipo STT s 527 krogi. Velik uspeh so domači tekmovalci dosegli v posamični konkurenci, kjer je prvo mesto pripadlo Gordani Jurič s 185 krogi pred klubskim tovarišem, Francijem Birušom s 181 krogi, enako število krogov pa je dosegel tudi tretjeuvrščeni Sebastijan Vajda iz Murske Sobote. RAL Veleslalom Schnops V nedeljo, 2. februarja, seje na terenih Podkraj - Loka (Sp. Znojile) odvijala III. tradicionalna tekma v veleslalomu. V lepem sončnem vremenu seje zbralo 71 tekmovalcev in 4 tekmovalke. Kljub ogromnim težavam organizatorjev (pomanjkanje snega) je proga dobro držala. Nanjo so navozili prek 200 kubikov snega in ob pomoči GD Kot-redež utrdili progo. Tako so bili zadovoljni tekmovalci in okrog 1000 gledalcev, ki so naredili res pravo športno vzdušje. Ker v Zasavju zadnje čase zaradi pomanjkanja snega ni takšnih tekem, je bilo to kar nekakšno občinsko prvenstvo. Stanka Šport na kanalu 10 V Trbovljah že nekaj časa deluje interna TV. Na kanalu 10 imajo veliko razumevanja za šport. Ob sredah so predvajali skoraj vse posnetke prvenstvenih nastopov Omnikom Rudarja, na sporedu je bil tudi posnetek zasavskega nogometnega derbija med Trboveljčani in Zagorjani, proglasitev športnika leta ter tekmovanje smučarjev oldtimerjev. Tudi tri kontaktne oddaje v živo so govorile o športu in sicer o rokometu (Omnikom Rudar), nogometu (Oria Rudar) in streljanju (Alojz Hohkraut). Gost zadnje kontaktne oddaje je bil tudi večkratni svetovni rekorder in najboljši strelec na svetu v letu 1991 Rajmond Debevec. Na kanalu 10 trdijo, da bo v prihodnje še več programa namenjenega športu, tako da bodo gledalci nedvomno prišli na svoj račun. s „ PROMET 1. februarja jc P.J. vozil neregistrirano "bolho" po Pečarjevi ulici iz smeri Polja v Zagorju. Pri gostilni Ašič ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo iz vozišča. Trčil je v ograjo in se odpeljal v neznano smer. Voznika so kasneje našli. Policisti so ugotovili, da je vozil brez vozniškega dovoljenja. 6. februarja seje zgodila prometna nesreča pri trgovini Maksima v Trbovljah. J.R. iz Trbovelj je z osebnim avtom zaradi neprimerne hitrosti in alkohola zapeljal v ograjo pri trgovini Maksima. Na srečo jo je odnesel brez večjih posledic. 7. februarja je M.K. iz Zagorja vozil z jugom 45 po regionalni cesti iz Mlinš proti Izlakam. V bližini Elektroele-menta je dohitel fička, ki ga jevozil I.M. iz Zagorja. Taje moral zaradi razmer na cesti svoj avto ustaviti, Knezpa jezaradi premajhne varnostne razdalje trčil vanj. Po nesreči voznik juga ni dal podatku oškodovancu, tako da so ga morali iskati na domu. Poleg plačila škode ga čaka še sodnik za prekrške. 7. februarja je M.B. iz Hrastnika vozil jugo iz Čeč proti Hrastniku preveč po levi in trčil v golf R.B. iz Grosupljega. Škoda: 70.000 tolarjev. 10. februarja ob 7.00 uri je: Matilda Ličen iz Hrastnika izgubila življenje v nesreči, ki sc jc zgodila na prehodu za pešce pri blagovnici v Hrastniku. Do nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti voznika floride I.P. iz Hrastnika. Ličnov» je zbil po vozišču, umrla je na kraju nezgode. 10. februarja je voznik osebnega avtomobila P.S. na Leninovem trgu v Trbovljah na prehodu za pešce zadel pešakinjo A.M., ki je bila v nesreči lažje poškodovana. 10. februarja je voznik osebnega avtomobila I.S. iz Trbovelj zaradi vinjenosti zapeljal s ceste na cesti Pod gozdom. Odnesel jo je brez poškodb, materialna škoda pa je precejšnja. 12. februarja sta na Dolski cesti v Hrastniku trčila E.S. iz Hrastnika s fiat ritmom in K.O. iz Rečice z vozilom fap sanos. Materialna škoda je okrog 15.000 tolarjev, do trčenja pa je prišlo zaradi neuzpoštevanja prometnega znaka. Zasegli aparate Tudi v Zasavju so se lotili igralnih aparatov, ki sojih imeli v različnih lokalih. V Hrastniku so policisti obredli vse gostinske lokale, zasegli pa so 16 igralnih aparatov'pokerf'sadje'itn. Vsi lastniki aparatov in lastniki lokalov so na spisku, ki ima naslov kazenska ovadba. Telički v bloku A.A. iz Hrastnika si jc včasih ekonomske krize pomagal tako, da jc v stanovanjski blok na Cesti 1. maja v Hrastniku naselil prave, žive teličke. Sedmega februarja so o tem obvestili policijsko postajo v Hrastniku, ki so iznajdljiveža seveda opozorili in prijavili sodniku za prekrške. Stanovanjski blok seveda ni bil grajen za hlev, pa naj bo kriza še .tako globoka. Ukradli Marijo Sedmega februarja sta A.I. in M.Š. iz Hrastnika iz kapelice na Sitnem Kalu v bližini Kuma odnesla kipec Marije. Policisti policijske postaje Laško so ju dobili. Marijo so vrnili na svoje mesto, oba tatova pa bodo, vsaj upamo, tudi poslali na mesto, ki odgovarja njunim dejanjem. Tatvine Iz trgovine HIT market v Trbovljah je neznanec 6. februarja ukradel avtoradio Goldstar PCC 290. Vse večje vlomov v osebne avtomobile. Tako so vlomili v jugo, last Š.F. iz Hrastnika in ukradel prednje vetrobransko steklo. Z vozila jugo, last Z.I. so zmanjkali brisalci, iz juga M.F. pa vzratno ogledalo. K.A. iz Hrastnika pa so neznanci vlomili v garažo, kjer je bil parkiran njegov osebni avto (spet jugo) in odnesli več predmetov. Storilce še iščejo. Tudi tatovi koles z motorjem so že pričeli s svojimi operacijami. 30. januarja so na Logu ukradli APN 6. Policisti so ugotovili, da je tat B.H. iz Hrastnika, ki je lastnika tega motorja s kolesom že lani ukradel čelado in rokavice. Predmete so vrnili lastniku, tat pa se bo zagovarjal na sodišču. Tudi v tovarnah se še vedno krade. Manjše tatvine po pravilu večkrat odkrijejo kot večje. V Steklarni so tokrat odkrili krajo več steklenih izdelkov, ki so si jo privoščili M. A., D.F. in V.Z. iz Zaboka in D.B. iz Krapine. M.P. AUFBIKS Olimpijske igre ljubitelje seveda dodobra razgrejejo. Tudi kakšna vroča pade med navijači. Bliža se tudi nogometno prvenstvo prve divizije v Sloveniji in navijaška vročica med zasavskimi tani bo na vrhuncu. Zvečer je seveda primeren trenutek za globalno analizo tekem in šank mnogi izberejo za najprimernejši kraj takšnih debat. Sledi lahko marsikaj... Sedmega februarja zvečer je malo preveč požlampal U.K. iz Trbovelj. V diskoteki Super Li v Trbovljah se je spravil na nič krivo steklenino (prazno) in nič hudo slutečega gosta. Po bližnjem srečanju tretje vrste s steklenino in gostom se jc malce poškodoval in končal v trboveljskem zdravstvenem domu. Še vedno smo v Super Liju. Natakar jc dan kasneje zaprosil za intervencijo policiste. Ti so ugotovili, dasta prekrižala pesti J.T. in M.D. iz Trbovelj. Tepla sta se pred velikim ogledalom (očitno se rada opazujeta med delom). Le - to ni zdržalo nič kaj rožnatega pogleda na oba aufbik-saija in je od žalosti počilo. Pomanjkanje maliganov je za nekatere huda reč. Tako so neznanci konec januarja dvakrat vlomili v bazen v Hrastniku, kjer so se oskrbeli z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami (očitno so med tatovi tudi abstinenti). Kopali se niso, ljubitelje bazena še iščejo. Pretepi v družinah so kar pogosti Tako se jc na svojo boljšo polovico spravil H.M iz Hrastnika. Tepel jo je iz čistega miru. Zato pa je imel večji razlog za pretep P.B. iz Trbovelj. Žena T.B. mu jc sporočila, da se bo ločila. Verjetno ji je hotel dati na razpolago dodatne razloge za razvezo. Policisti so ga opozorili, da obstaja za debate jezik, ne pa pesti. Možak bo seveda imel čast spoznati tudi sodnika za prekrške. Osmi februar sta mladoletna Č.J. in P.M. iz Hrastnika proslavila po svoje. Kulturni praznik je enkrat na leto in mladca sta ga pošteno zalila. Malo sta sc stepla pred blagovnico, policisti pa soju napotili proti domu. Še sreča, kulturni praznik bi lahko praznovala pozno v noč tudi v manj kulturnih prostorih. Steklina Na Partizanskem vrhu so videli steklo lisico, ki se je spopadla z dvema psoma. Lisico je pokončal lovec LD Trbovlje. Opozoriti je treba, da se je letos pojavilo že nekaj primerov stekline. r ■Ul ■ 1 ■ ^ ilG : V''" : 1444 ■lili# xi s? \ ■ 1 1 4 * 'v K A lili 4:4:::::::4:4:::4:4: §S|§&SP ■■I O ^ , X' v _> ■ ••••••••• • ............ • »I i'.V.V.V.V.V.'.V ....•••••••••••• ..••..••••••••••■ .W.V.V.V.V.V.VV. 1.. .............. .................. ■ ■■■■••••••••••••a* 1.. ........... «.....*' .v.v.v.v.v.v.v.v.v.v/, 1...... ....... ...... .V. W.V.V.V.V.V.V. V. i^x-xvxvxvxxv ^^.v.v.v.v.v.w.v 1. • • •••••••«•»••«• «*»'•'. V«V.V.V. .V.V.V.V.V.V.V. «“»•••••• ... »»»»•»...» • • v.v. v. v. v.v. v. v. v. v. v .v.v i................... • •1 1Ä IliliSISlip; ir * ■ y.v.v.v.v.v.v.w !v!;!v!v!v>^pB •••••••••• ■■...••••••••••••••••• • .V.1‘.VV. V.'V.V. V. V. VV.V.'.1 H S • •.•••••♦•••••••••• • i \ v. v. v.v. v. v. v. v. v. v. v. ■V.V.V.V.V.V.V.V.W.V.Vi ■v.y .v.v.v.v. v.v.v.y. v. • I ^.V.V.V.V.V.V.V.V.V.'.'.' ............ ... ••••••••] £vXvXvXvXvXvX\v!\ .................. . • . • • I ...................... * ?XvXvXvXv!v!v!v!v!v ;$fF m lllllllllfr Mmmmrnm ............. . ............. . 11 iii i iliiillliilill .V.V.V.V .".V.V.V.l Cv.,.,.v.v!\^|^ v.v.v.v.v.v.v/^l^^^ XvXvXvXv.v.v.v.v.v •xwxwXvXvXvXv: v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v, ...................... ■V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V 1 - j .V. V. V. V. V.V. V. v. ...... .................... . . I. ...... ........... .. . ' .................... . . ........ .......... . • . • ' .v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. «v. v. v. v. v.v.v.v. v. H... ...... ........ fo-x-x-xv:-::-:::::-: lili 4444444444 vXyg: /O ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje VARČEVALNA KNJIŽICA LJUBLJANSKE BANKE Delovni vsakdan je poln ovir, negotovosti in pasti. Vrednost prihrankov z inflacijo pada. Predlagamo vam dobro rešitev-VARČEVALNO KNJIŽICO LJUBLJANSKE BANKE. Varčevanje na varčevalni knjižici vam nudi naslednje ugodnosti: - prihranki na varčevalni knjižici niso vezani - obresti se pripisujejo med letom - prihranki se obrestujejo po obrestni meri, ki velja za enomesečne vezane depozite. Varčevalno knjižico je Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje namenila vsem, ki želijo varno in gospodarno naložiti svoj denar, ne da bi morali vnaprej razmišljati, kdaj ga bodo potrebovali. S postopnim varčevanjem lahko uresničijo načrtovani večji nakup. Varčevalno knjižico lahko občani odprejo v katerikoli enoti Ljubljanske banke Banke Zasavje d.d., Trbovlje. Ob začetku varčevanja je potrebno na knjižico položiti začetni polog v tolarski protivrednosti 200 nemških mark, ki ga lahko dvignejo ob saldaciji knjižice. Vsi kasnejši pologi so lahko manjši ali večji. Posamezni polog mora na knjižici odležati 15 dni. Sredstva s knjižice lahko dvignete v enotah Ljubljanske banke Banke Zasavje d.d., Trbovlje. Veliko občanov seje že odločilo za varčevalno knjižico. Pridružite se jim še vi, ne izgubljajte vsakodnevne tekme z inflacijo! LB-BANKA ZASAVJE d.d. TRBOVLJE UREDNIŠTVO 2^ASAVGAf Cesta zrnate 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek mesto......................... postna St.......... ulica......................... telefon............ datum........................ lastnoročni podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: »proti, trimesečno. polletno (ustrezno obkroži) OBVESTILO Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti po tekočih 'cenah, trimesečno po garantirani ceni v začetku tromesečja in polletno po garantirani ceni v začetku polletja.