List 16.
Očitno izpraševanje
učencov kmetijskih učilnic na Krajnskim.
Pretekli četertek dopoldne ob 11. uri je bilo v Ljubljani očitno izpraševanje tistih 6 učencov, ki, kakor je v ^Novicah" že lani povedano bilo,  se na gra-
dovih in večin kmetijstvih v djanju in po bukvah umniga kmetovanja uče, in kterim visoko ministerstvo kmetijstva za 3 leta, dokler ta uk terpi, podporo v denarjih deli.
Konec sušca je bilo 1. leto dokončano, in ker ima konec vsakiga leta izpraševanje biti. je bilo letaš to izpraševanje na 10. t. m. določeno. Ker je kmetijska družba slav, ministerstvo naprosila, da naj bi pri teh skušnjah tudi c. k. učenik kmetijstva izpraševai v dostojno veljavnost učencam podeljenih spričal fsvedočb}, je določilo ono c. k. učenika kmetijstva, Dr. Šuberta, kteriga zavolj bolezni zaderževaniga je njega namestnik g. D. Dež man nadomestoval. Odbor kmetijske družbe je za izpraševavca določil tajnika družbe Dr, Bieiweisa; tako je bil vsaki učenec po obeh gospodih izpraševan.
Izpraševanje je bilo po dovoljenju častitiga vodstva srimn. šol v učilišu 8. šole vpričo predsednika Krajnske Kmetijske družbe g. F i d, Terpinca, — gasp. Ferd. Trenca, predstojnika ene Krajnskih kmetijskih učilnic, mnogih gg. odbornikov in udov kmetijske družbe, in nekterih druzih poslušavcev.
Naloga učencov 1. leta je: si natanjčno znanost vsihtistih splošnih vednost pridobiti, ki so podlaga umniga kmetovanja, to je, potrebno vednost natoro-znanstva (jsvitlobe, gorkote, vode, podnebniga zraka, zemeljnih pervin), poznanje rasti in življenja vsih rasti j in sploh in domače živine, — poznanje mnogo-verstnih zemelj in zemljiš in njih različniga obdelovanja, splošne vodila oranja i. t. d. zemljiš, gnojenja, setve, verstenja v posetvi, pravila živinoreje i. t. d.
Kar se v teh učilnicah učenci djansko uče, se morajo učiti tudi iz nar boljših bukev, v kterih so zapisani nauki, posneti iz nar boljših skušinj nar umniših kmetovavcov mnozih dežela. Ker sta se 2 učenca nemško učila, ste jima bile v ta namen nemški knjigi Šlipfa in Miillerja odločene, ki ju je ministerstvo v ta namen poterdilo; — 4 učencam pa, ki so se slovensko učili, je bila kmetijska kemija g. Vertovca za učenje odločena, ker v nji se od konca do kraja vse najde, česar umen kmetovavec potrebuje, da je v stanu se praviga kmetovavca imenovati in obnašati sebi, svoji družini in deželi v prid*).
Vsi učenci so pokazali  pri izpraševanju,  da so si
*) Kakošen neprecenljiv zaklad je Vertovcova »kmetijska kemija« se je pri ti tskušnji jasno kot beli dan pokazalo, in ponosno smemo reci, da noben narod nima takih kmetijskih bukev, v kterih bi bile tako imenitne reci v tako umljivim jeziku spisane, kakor jih imamo mi v slovenskim jeziku. To so zares čudapolne bukve, ktere, če jih človek večkrat prebira, bolj spozn& njih neprecenljivo vrednost. Srečna in bogata bo slovenska zemlja takrat, kadar bojo vsi kmetje spoznali ceno te knjige in se ravnali po njenih podukih!                                                Vred.
76
predstojniki kmetijskih šol sami ali po svojih namestnikih pridno prizadevali, jih navdati s tistimi vednostmi, ki so podlaga umniga kmetovanja, brez ktere se nikjer in nikoli ne more kmetovavec tiste skrivnosti kmetijstva prilastiti, ki je nar važniši vsiga kmetovanja in v temle obstoji: po oko lj sina h kraja in zemlje nar obilniši in pop olniši pridelke z nar manjšimi stroški in nar manjšim trudam dogotoviti.
Ker pa je veliko na tem ležeče, s kakošno vednostjo branja in pisanja mladi kmetiški fant v kmetijsko učilnico pride in kakošno glavico mu je Bog podaril, se lahko zapopade, da niso nikadar vsi učenci v vednostih enaki. Tako so se tudi danes nekteri bolje skazali od druzjh — zadovoljna pa sta bila g. izpraše-vavca z vsimi; vsak je pokazal, da je bil pervo šolsko leto sebi k pridu obernil.
Nar bolje sta odgovarjala (in zares prav izverst-no) Nadrah Mat., iz Višnjegore na Dolenskim, in Pogačnik Jak., iz Ovsiš na Gorenskim; veselje ju je bilo slišati, kako natanjko sta Vertovcovo kmetijsko kemijo razumela! Blizna tema dvema sta se skazala Smuk Fr. iz Vira in SevnikMart., iz Maliga Verha poleg Brešc; zatema pa Novak Jož., iz Podvlake na Dolenskim in Levštek Fr. iz Lašč na Dolenskim.
Perva skušnja se je tedaj dobro skazala. Po za-dobljenih občinskih vednostih kmetijstva bo sledil o sledečih 2 letih uk v posamesnih kmetijskih raz-delkilh.
Velika koristnost, da se kmečki fantjeTumniga kmetijstva uče, je jasna kot beli dan, in le tajisti jo tajiti zamore, ki misli, da za kmetijstvo ni nobeniga poduka potreba, in da vse bukve v kmetijskih rečeh so prazne besede. Takim krivim mislim so skušnje iz mnogih dežel Nemškiga, Laškiga, Angleš-kiga, Belgije i. t. d. očitno nasprot.
Bolj ko se bo v vsih razdelkih po poterjenih vodilih umno kmetovalo, veči dobiček bojo vergle kmetije, — v dosego tega pa veliko pripomorejo dobre kmetijske šole.