Politični ogled. Avstrijske dežele. Blagi mir božičnih praznikov ne more pomiriti nemških liberalcev. Njihovi listi in voditelji ščujejo sedaj kmeta, katerega so s svojo modrostjo na ni6 spravili, zoper državni zbor, zoper sedauje ministerstvo. Liberalni mogotci pomagajo z denarjem. V Linc so hoteli ktuetov zbobnjati iz ve6ib dežel ter so od Rudolfove in Elizabetiue železnice dobili za 50 % znižano voznino. To je bilo vladi preveč in je uameravani zbor, katerega pa so sklicali sami liberalni kri6a6i, nagloma prepovedala. Tako je zabranila, da liberalci niso mogli nemakega kmeta nalegati: nsedaj bo Nemec za Slovana večjo dačo plačeval". Slišimo, da je tudi nek mariboraki kričac, ki je pa uže marsikterega kmeta odrl, nameraval iti kmetov dražit. No, naši ljudje so uže dovolj podučeni, da vedo, kako liberalci le divjajo, ker bi radi pri novih volitvab do vecine in prejšnjega gospodstva doplezali. Zastonj se trudijo. S tem, da so v državnem zboru vladi odrekli pribodnje 3 meaece davke pobirati, pokazali so, da niso politikarji, ampak trmoglavci in sebičniki. — Centralna kcmieija za uravnavo zemljii6nega davka je sklenila svoje delo. Na priposlane prošnje je odgovorila s tem, da naj vlada sedaj, ko pridejo do 1. 1882 ugovarjanja ali reklamacije zoper previsoko vcenitev na vrsto, deželam preobloženim prizanasa ter očitne krivice odpravi. Eno celo leto tedaj je časa, da se previsoko vcenjeni posestniki in dežele pritožijo. Re6 gre toraj svojo redno pot po postavi, katero so liberalci sami napra^ili. Zato je rea 8udno, da liberalci radi tega toliko brupa delajo. — Eranjski nemškutarji žaljujejo za 7zetim jiin 7oditeljem Ealteneggei*jem: Ljubljaua in Tržič imenovala sta ga za častnega areajčaua! — V Gališkem so prejeli 7e6 Iiferanto7, ki so po leti 7ojakom poailjali plesnji^ kruh, da so pri mane7rih ubogi ljudje stradali. Liferanti 80 skoro sami Judi. — Svitli cesai- so iz Ogerakega prišli na Duaaj in se potein s saksonskim Jcraljem podali na I07 7 Neuberg na zgornjem Štajerskem. — Hi-7atotn se je mnogoletna želja spolnila; 7ojaaka krajiua ali ,,gi-anica'' bo do meseca marca 1881 spojena s Hrratsko in Sla^onijo. Ban pievzame 7lado 7 krajini in 7ojaaka upra^a proneba! To pri7oščimo Hrvatoin iz celega 8rca! Magjari so se dolgo upirali; naposled ao Hrrati prodrli! Vnanje države. Ruski polko^nik Na^ročki, odposlan od generala Sbobelje^a, je v noči od 18. do 19. po hudem boji zaaedel Eelat-Nadii- in Turkmena popolnem preniagal. Rusi so dobili mnogo pušek, ovac in go^ed. Iz Mi-va je došla pomoč Turkmenom. Na tuje blago so ruski ministri odkazali 10 % večjo colnino. V Eišenje^u in Odesi bil je potrea. Turški suitan in g^eški kralj bi se naj 7 S7ojem prepiru pod^rgla razsodbi 67i*opskih 7elevlad. Grki se temu upirajo in zahte^ajo, naj se jioi da, kar so jitn na Berlinskem dogo^oiu itak uže odmerile, namreč Epir in Tesalijo. Bolgarsko sebranje poalance^ je sklenilo poata^iti celo mrežo železuic. Aleko-paša Bogorides je službo deželnega oskrbnika v južnej Rumeliji odložil. — Srbi smejo zopet v Ogeisko tržiti z zrnjem in ži^ino. — Bismark si prizade^a angleško kupčijo iz Evrope kolikor niogoče odpraviti. — Švicarske republike novi predsednik Anderwent je se ustrelil. — Fieimaurerji so v Briisselnu tako posteno gospodarili, da je rnestna blagajnica prišla na kaut. — Nemških 40.000 katoličano^ je podpisalo prošnjo do cesarja, naj do^oii S7. ruešo brati in zakramente deliti, cesar prošnje ni uslišal pač pa Bismavka, da sme ta borzni davek pobirati. Nadeia se, daganabere20 milijono7 mark. — Francozi imajo uže toliko državnega dolga, da moiajo 500 milijono7 frankov 7sakn leto dati za obresti. — Angležem se godi huda 7 Irlandiji, 30.000 7ojako7 so tje poslali in 300 policajev; toda Irci dobi^ajo iz Amerike orožja in kedar imajo 100.000 puaek, hočejo prieeti kr^avo delo. Nova neareča zadela je Angleže 7 jažnej Afriki. Potemci bolandežkib naseljence? ao ae združili z divjimi Bozuti, precejanje angleško kar- delo 7 nekej muži zalezli in poaekali 200 mož in zaplenili 34 vozor. — V no^em Yorku 7 Ameriki zamenili so plino^o 87eča7o z električno, 15 elek- tričnih S7eHlnic 87eti tako, kakor bi 2000 sveč prižgal. Najmenjši tisk je mogoče na ulici brati. Chilenci in Peru^ijanci 80 se nekaj 8asa pogajali za mir; toda zopet sprli in 7ojsko pričeli. Chilenci silijo proti Limi, gla^nemu mestu 7 Peru^ijauakem.