Slev. IR V LlD&lIODl V SOM, dne 23. mala 1925. Posamezna flevilka stane T30 Ofn LelO LE Naročnina za državo SHS: na mesec . . sa pol leta . sa celo leto Din 20 . 120 , . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno T Jugoslaviji . v inozemstvu. Din 60 _ 80 Cene lnseralom: Bnostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3-— in 4 -, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemšt ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v ootovtnL Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne spre-jemnjo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Narodna skupščina nima pripravljenih dovolj zakonskih predlogov, ki bi prišli na dnevni red. Zato tudi zadnje čase narodna skupščina kar sama sebe odlaga, tako da je med posameznimi sejami cela vrsta dni presledka. Bliža se zopet seja narodne skupščine, ki bo 25. maja in odbori so izdelali en sam zakonski načrt, ki bo prišel drogi teden na dnevni red, t. j. zakonski predlog o poljedelskem kreditu. Kaj bo potem, zopet ne vemo. Ene stvari, ki je najbolj nujna in ki jc tudi že pripravljena za razpravo v skupščini, pa vlada noče postaviti na dnevni red skupščine. To so ospor-jeni hrvatski mandati, ki so bili pod anketo. Ta stvar je najbolj nujna izmed vseh in bi morala priti na dnevni red pred vsemi drugimi. Ko se je vršila verifikacija mandatov, te je vladna večina odločila, da nekatere hrvatske mandate uniči, nekatere pa postavi pod anketo. Pašič je imel pri tem pač svoje posebne namene. Hotel jc vso zadevo zavleči in pridobiti časa, da pregleda in presodi politično situacijo. Zato ni hotel imeti spopol-njenega parlamenta, v katerem bi imel prav neznatno večino, ampak se je odločil za drugo pot, da pusti nekaj mandatov viseti v zraku. Parlamentarno načelo je, da se vprašanje verifikacije mandatov kar najhitrejše reši, da dobi s tem država neokrnjen parlament. To predpisuje ustava v vseh državah. To je tudi parlamentarni običaj povsod na celem svetu. Le neokrnjen, popoln parlament je pravo narodno zastopstvo. Naš poslovnik sicer tudi glede verifikacije dopušča zavlačevanje, kar znači brez dvoma anketiranje. Zakonodajalec je pa tudi v tem slučaju hotel preprečiti, da se verifikacija mandatov ne odloži na brezkončnost. Zato je določil, da mora anketni odbor svoje delo vsaj v treh mesecih dovršiti. Logično je, da potem tudi v tem času parlament izreče svojo sodbo. Anketni odbor, ki ga je narodna skupščina glede neverificiranih hrvatskih mandatov izbrala, je svoje delo dovršil in tudi predložil svoje poročilo. Poročilo anketnega odbora je tako, da ne more biti nobenega razloga več, da se hrvatski mandati ne bi verificirali. Anketni odbor ni ugotovil očitkov in obtožb, s katerimi je vlada med volivno borbo proti Hrvatom operirala. Bolševizma in bolševiške nevarnosti anketni odbor na Hrvatskem ni zasledil. Zato tudi ni nobenega razloga, vsaj utemeljenega razloga ne, da ne bi poročilo anketnega odbora prišlo kot najnujnejše in najhitrejše na prvo sejo narodne skupščine. Kakšne razloge more imeti še vlada, če ji je res za parlamentarizem, da z verifikacijo teh mandatov odlaša? Ali hoče res z vsemi silami dokazati, da so v državi državljani dvoje vrste in poslanci dvoje vrste? Ali se ni že dovolj velika komedija vršila lansko leto v spomladnem zasedanju, ko se je tudi šlo za verifikacijo hrvatskih mandatov? Ali se ni tedanja radikalno-samostojno-dcmokratska vlada samo iz političnih razlogov trudila, da prepreči verifikacijo hrvatskih mandatov in s tem vzdržuje okrnjen parlament? Nihče pač ne bo mogel zanikati, da so bili lansko leto za gospoda Pašiča merodajni samo bolj politični razlogi, da sc je verifikaciji protivil, jo zavlačeval in jo skušal tudi preprečiti. Ves svet se jc takrat čudil temu postopanju takratne vlade, ki je zabranjevala izvoljenim poslancem vstop v narodno skupščino in sodelovanje v narodni skupščini. Takrat vlada še ni imela očitkov bolševizma in bolševiške nevarnosti pri rokah, da bi z njimi utemeljevala zavlačevanje, kakor je to storila letos pri verifikaciji mandatov v marcu. Anketni odbor je sedaj ugotovil, da proti osporjenim mandatom nc govorijo oni razlogi, ki si jih je vlada izmislila. Kakšni razlogi naj bodo torej merodajni, da se vprašanje teh mandatov ne začne takoj reševati v narodni skupščini? ,7;e 150.000 lužiških Srbov, sami se ce-i • .ni '.X'i).000 ljudi, ne glede na prekomor->• n 1 ne. Od teh je 20.000 katoličanov, i.s! Ii pa so protestanti. Budišin, njih glavno in X je do tretjine slovanski, razen ob se-manjiii dneh iu ob nedeljah, ko seljanke v slikovitih narodnih nošah in okoliški kmetje in i jo prestolnici srbski značaj. Glavni po-I ii prebivalstva je poljedelstvo, ki se oprav-I . najmodernejšimi pripomočki. Srednji del iv.elo goji industrijo, zategadelj se tod in pa t 'i po srednji (severni) Lužici germaniza-cija najhuje širi. Kajpada je obrt domala iz- ključno v nemški posesti. Ob reki Sprevi cvete vrtnarstvo (hren, kumare itd.). Ta najmanjša vejica slovanskega debla druži blesteči poljski razum s trdnim in resnim češkim značajem. Narodna umetnost sega jako daleč nazaj v pogansko dobo. Znan je kip »Troglav«, izkopan 1. 1825. in podarjen Piju IX.; v Vatikanu prav ugodno vpliva na posetnike s svojo lepoto in izvirnostjo. Nemci so se mnogo naučili pri polabskih Slovanih, dasi so jih od Karla Velikega do danes neprenehoma zatirali in raznarodovali. Početki njihovega slovstva so jako slični ter istočasni s slovensko pismenostjo. Početkom 18. stol. so potem za<" li raziskavah domačo zgodovino in narodopisje, n. pr. Abraham Frencel. Prva nabožna knjiga pa je že iz 1. 1548. Nemčija je ovirala kulturni njih razvoj, tako je n. pr. še pred petimi leti Draždanska biblijska dražba pokupila vse sveto pismo in ga ni marala dati na prodaj, češ, da kmeije ne znajo citati slovanskih spisov! Vendar se je primeroma lepo razvila lepa književnost, katero pospešuje »Serbski Dom« v Budišinu: to je narodni muzej, biblijoteka in tiskarna obenem. Piše se v obeh narečjih: severno je bližje poljščini, največ pa se rabi južno, bolj sorod, češčini, ki se je v starejši dobi čitala kakor domača dela. Prvo slovnico je sestavil Jan Chojnan 1650, prvi besednjak' pa J. H. Swčtlik 1. 1721. Med pesniki se omenjajo med drugimi: Jurij Mjen, Andrej Zejler (t 1872), Dučman, Domaška, poete3a Herta Wičazecova itd. Največji je katoliški duhovnik Jakob Bast, s psevdonimom Čišinski, ki so ga Nemci in odpadniki često preganjali. Naj vam prevedeni njegov son?t »Pohrjebane zbože«, t. j.: Pokopana sreča. Kjer nad veliko srečo raste trav ne hodi tja! Bolesti vran tam č;ii na mestu ptic veselja jadno graka, kjer krvavelo ti srce in glava. Tam stara bol ti zopet v dušo vzplavp,. vznevolji te mrčes, ki v travi skaka, ob samem cvetju ti srce zaplaka, in kraj zaspi — odidi na gomilo da zarde oči ti do krvava. Ko tiha noč zgosti se po večeri sam s svojim snom pa s svojo bridk. " izroči se pa vdaj v božjo voljo! In vstani, solzo stri z možato silo — in uri v upu, v lx>li se in veri! (Formy, 1888.) Ko se je po preganjanju nekoliko zbral, je, 1904. obelodanil krepko kniigo »Z kridlom worjolskim«, Orlovska krila, iz katere naj navedem sonet »Worjo!ej«, Orlu : Moj Orel! Strašna bila so vremena, ko so s prevaro tebe v mrak pahnili!... Otresi noč! Morilci upognili kot besi v tmo brezdanjo so temena. Prej speli so kreljut, ki nad slemer • si letal z njo, dih s kamnom obtožili, perč čez pol ti vsako prelomili — ostala sta ti kri, srčnost plemena Zdaj ISti v gore, iz nebesne kupe svoboden pij svetlost in nove lip o in kroži mi v višavo nepoznano! Zdaj lžti v gore, iz nebesne kupe voboden pij svetlost in nove upe n kroži mi v višavo nepoznano! Tam gori nova slava tebi sine pa krikni vsem pritlikavcem v doline: Kdo moč ima, da me pretvori v — vrano?! Med najmlajšo generacijo zaslužita častno mesto J. Nowak in J. Skala. Narodna zavest se je pričela dramiti okoli 1800. V letih 1809—12 je budil rojake tesar Jan Dejka, ki je izdajal časnik »Serbski Po-wedar a Kurčr«. Kasneje pa je to nalogo prevzela »Mačina Serbska«, ki je kot naša Mohorjeva družba dajala poljudne knjige v svet iu obenem skrbela za znanstvo, za prirejanje glasbenih večerov in delila politično pobudo. L. 1848. so Lužičani na svojo spomenico od različnih zahtev dobili samo dovoljenje, da se sme njih rojn'oni v Draždanih opravljati štirikrat na leto služba božja v domačem jeziku, in da se pred sodiščem uporablja prevajalec. Po nemški združitvi 1870. se jo pa šele pričela prava Kalvarija za Lužičane, ki niso smeli v nobeni šoli rabiti materinščine. Domače učitelje so izpodrinili Vsenemci. L. £1912. so poslali ministrstvu prošnjo in protest z 12.000 podpisi, pa zaman. Ista politika se uganja po cerkvah, osobito na Pruskem, kjer vsakega rrti, od Vidma do hrvatske meje, bo obljudenemu brežiškemu okraju odvzeto edino možno oepopravljeno pristanišče pri Brežicah. Kako labc gospodarske posledice bo imela že samo ta okolnost za ves okraj, ni treba poudarjati. Vrh tr-^a pa se bo vodna gladina znižala za približno 2 m, vsled česar bodo okrog ležeče kulture in nasadi trpeli veliko škodo, če se remija ne bo umetno namakala. Toda, kdo bo preskrbel namakalne naprave, tega projekt nič ne predvideva. Gotovo pa je, da kmetje jami tega ob današnji draginji ne zmorejo, Zagrebški projekt onemogoča tudi vsak razvoj industrije in obrti v Posavju, ker ne daje okolišu na razpolago potrebne množine energije. Še ne dva odstotka pridobljene električne sile, ki jo menda nudi zagrebška občina, ne zadošča niti za razsvetljavo najbližnjega okoliša. Pa še ta množina je tako na razpolago samo po visokih zagrebških cenah. Največja škoda pa bo zadela prebivalstvo s tem, da se bo razlastilo 74 ha dobro obdelanega rodovitnega polja. Odškodnina v denarju nikakor ne more odtehtati dragocenega polja, zlasti ne v teh gosto naseljenih krajih, ker že itak primanjkuje zemlje. Kje naj ljudstvo dobi drugo zemljo? Kje naj dobi zaslužek, če vsled zgrešenega projekta ne bo mogoče, da se razvije obrt in industrija? Bati se je, da bo velik del prebivalstva sčasoma primoran izseliti se in iskati drugod možnosti dela in zaslužka. Če se napravi hidrocentrala na Krškem polju, je nujno potrebno, da se upoštevajo gospodarski interesi prebivalstva in celo Slovenije ter se vse naprave izvrše (ako, da bo omogočen razvoj obrti in industrije. Če se pa izpelje projekt tak, kakor je, bo imela veliko korist samo občina Zagreb, dočim bo zadela velikanska gospodarska škoda v prvi vrsti okraja Krško in Brcžice, potem pa tudi vso Slovenijo. Zato vprašam gospoda ministra: 1. Ali Vam je znano vse to? 2. Če Vam je znano, kaj ste ukrenili v tem oziru? 3. Če še niste ukrenili ničesar, ali hočete nujno storiti vse, da se zavarujejo interesi prebivalstva ter se Posavje in vsa Slovenija obvaruje preteče gospodarske škode.« Takrat sem dobil odgovor, da bo ministrstvo storilo svojo dolžnost, ko bo stvar postala aktualna. Sedaj je stvar prišla tako daleč, da se projekt realizira. Ljubljanska oblast jc že izdala tozadevno razsodbo. Ker pa je razsodba premalo upoštevala interese prebivalstva in gospodarski položaj krškega okraja, so interesenti vložili pritožbo. Če se projekt izvrši tako kakor določa razsodba, potem bo hidroelektrična centrala prinesla pač veliko korist občini Zagreb, siromašno prebivalstvo na krškem polju pa ne samo da od tega ne bo imelo skoraj nobene koristi, ampak bo utrpelo celo občutno gospodarsko škodo. Zato Vas ponovno vprašam, gospod minister*: 1. Ali hočete pr! nameravanem projektu varovati življenjske koristi prebivalstva krškega okraja? 2. Ali hočete odrediti takoj vse potrebno, da se projekt sme izvršiti samo takrat, čc so jc dosegel sporazum med interesenti in podjetnikom? Belgrad, dne 15. maja 1925. Dnevne novice. Rim, 22. maja. Poluradna »Agenzia di Roma« razglaša, da se je na italijansko-jugoslo-vanski konferenci v Firencah v vseh vprašanjih dosegel načelni sporazum. Gre lc še za tehnično delo, to je za končno ureditev besedila približno 40 pogodb, ki sc sklenejo glede Reke in Italijanov v Dalmaciji. Če tarejo skrbi te, stiske in obupi, 1 0OnaMJe«e čokolade brž si nakupi. umrlega slovanskega svečenika nadomestijo s trdim Nemcem. Potem pa se seveda župnija Šteje za nemško. Tako je danes v 72 farah v Spodnji Lužici samo pet srbskih duhovnikov. Sodišče je prav tako pristransko: pred vojno jo bil Smoler, urednik -Serbskih Novin«, ker jo pisal o sodnijsko dokazanih sirovostih pan-.Termanskega učitelja, obsojen na 800 mark ;?lobe ali mesec dni zapora Veleposestniki imajo dve tretjini lužiškega sveta. Domačin ne sme prodati Slovanu posestva, če se hkrati pojavi tudi nemški kupec... Po svetovni Vojni .;o ostali Lužičani še vedno brezpravna raji, dasi smejo sedaj rabiti v osnovnih šolah voj jezik pri učenju verskih resnic in domače zg.-dovine. Kake samostalnosti po Wilso-novih točkah niso mogli doseči, ker Anglija ni hotela N't tncem iztrgati bogatih lužiških premogovnikov. Ker pa se nočejo pogrezniti v germansko morie, se pridno organizirajo v kuJ! irnib ir gospodarskih smereh. Sedaj imajo štiri liste tednike, štiri mesečnike, literarni vrstnik, ki izhaja štirikrat na leto. Največji dnevni i;, omenjene »Sei-bske Nowiny«, šteje 10.000 nabornikov. Katoličani liskajo poleg te-Ua se Katoliški posok, ki ima 1500 odjemalcev. Ljudska politična stranka malih poljedelcev iu razumništva se druži s Poljaki v Nemčiji, po novem volilnem redu pa niso dosegli količnika in nimajo nobenega poslanca. Na romanju Slovencev r Rim zastopa Jugoslovanski klub narodni poslanec dr. Josip Hohnjec. Smrt slovenskega frančiškana t Ameriki. Umrl je 8. maja v Newyorku obče priljubljeni in tudi v Sloveniji dobro znani p. Kornelij Petrič, ki je pastiroval tudi med Slovenci v Brooklynu. Pokojni je bil rojen 26. januarja 1871 v Velikih Laščah, v mašnika je bil posvečen 22. julija 1897. Bil je dolgo vrsto let katehet na ljudski šoli v Novem mestu, pred odhodom v Ameriko pa je služboval na Brezjah. Naj v miru počiva! Čajanko na čast g. Tesniferu, profesorju slavistike na vseučilišču v Strasbourgu, je priredil o priliki njegove promocije na Sorbonni g. Paul Boyer, rektor šole za orientalske jezike v Parizu. Čajanke, ki se je vršila v Cercleu de la Renaissance, so se med drugim udeležili prof. Meillet od Collegea de France, prof. Vaillant, prof. Mazon, prof. Pedersen od univerze v Kopenhagenu in profesor Pavel Breznik. Velika krivica se godi železniškim upokojencem, ki so penzijonirani po novem zakonu. Do danes še niso dobili izplačanih penzij in doklad. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljub ljani je poslalo sicer že dve akontaciji, a posameznikom dolguje ravnateljstvo za dva mašeča še vedno po 500 do 700 dinarjev. Lep red vlada v državni upravi, če se kljub novim in zvišanim davkom, katere pobirajo že od 1. aprila, zadržuje ubogim penzijonistom izplačilo penzij. Radovedni smo, kaj bo odgovoril minister na interpelacijo naših poslancev v tej zadevi. Umrla je na Trati pri Školji Loki gospa Frančiška Hafner, roj. Kalan. Pokopali jo bodo danes popoldne v Škofji Loki. Blag ji spomin! Oglas. Dne 4. junija 1925 sc bo vršila ob 11. uri dopoldne direktna licitacija v pisarni stalne vojne bolnice Drav. div. oblasti v Ljubljani za nabavo in izročitev raznega materiala, metelj, ščetk itd. ter oddaja mleka in telečjega mesa. Podrobnejši pogoji so na vpogled vsak dan med uradnimi urami. Osebne novice s pošte. Upravitelj ljubljanske glavne pošte Jožef Kurent je pomaknjen iz 2. skupine II. kategorije v 1. skupino iste kategorije z 10 stopnjo osnovne plače s 15 odstotnim poviškom; načelnik brzojavnega odseka v Mariboru Ivan Vračko je pomaknjen iz 2. skupine II. kategorije v 1. skupino iste kategorije z 8. stopnjo osnovne plače. Premeščene so pripravnice 5. skupine II. kategorije: Marica Strukljeva iz Trebnjega v Ljubljano, Milena Massova iz Križevcev v Prekmurju v Loko pri jSidanom mostu, Anica Kosova iz Loke pri Zidanem mostu na Zidani most, Mara Kocjančičeva iz Radovljice na ljubljansko glavno poŠto, Anica Vernikova z ljubljanske kolodvorske pošte na glavno pošto v Ljubljani, Mihaela Killerjeva iz Tržiča v Kranj; pripravnica 4. skupine III. kategorije Danica Serajnikova iz Beltincev na mariborsko glavno pošto, uradnica Elza Lebanova iz Pcsnice v Maribor na glavno pošto. Iz »Uradnega lista«, št. 45 z dne 20. maja !925: Odločba, s katero se odlaga likvidacija agrarnih direkcij v Zagrebu in Ljubljani in žu-panijskega agrarnega urada v Osijcku, raiglas velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti o klasifikaciji, izpitih privatistov in končnih izpitih na meščanskih šolah, razpis službe okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Št. Vid nad Ljubljano, razpis več službenih mest varnostnih stražnikov za zbor varnostne straže v Mariboru, razpis dveh mest kmetijsko-gospodinjskih učiteljic za potovalne tečaje v mariborski oblasti, razpis natečaja za sprejem 15 poštnih pripravnikov I. kategorije in 30 poštnih pripravnikov U. kategorije. Izlet aa Bled priredi dne 31. maja želez-ničarsko pogrebno društvo sv. Roka v Zagrebu. Iz Zagreba se odpeljejo v soboto, 30. t. m. zvečer. V nedeljo prirede na Bledu veliko veselico, pri kateri sodeluje nova društvena godba. Pretresljiva nesreča. Na Uncu pri Rakeku jc zemlja zasula 27letnega delavca Franca Turka, ko je delal v vinogradu pod gričem. Navzoč je bil samo njegov 31etni sinček, ki so ga našli, ko je ves v solzah klical očeta in z ročicami odkopaval zemljo. Ljudje so priskočili in začeli odmetavati zemljo, a so našli Turka vsega strtega, mrtvega. Ko je žena zvedela za. nesrečo, je zblaznela in so jo odpeljali v norišnico. — Več poizkušenih vlomov v Preski in Medvodah, 21. t. m. ponoči so skušali vlomiti tatovi na štirih krajih. V Preski pri Jarcu so vzeli hleb kruha, v Medvodah pri Jesihu so vzeli tri gnjati. V trafiko v Medvodah so hoteli vlomiti, pa jih je prepodil sam gospodar. Vlomili so slednjič tudi pri Toncetu, kjer so mrežo vrgli ven, vzeli pa niso ničesar. Velik vlom v Podhosti, Pred par dnevi so izvršili neznani lopovi predrzen in izdaten vlom pri posestniku Karlu Primcu v Podhosti. Pokradli so mu veliko različne moške in ženske obleke, perila, posteljnine, odei, čevljev in dežnikov. Napravili so v celem skoro za 10.000 Din škod«. O vlomilcih nimajo še nobene sledi. Izgnana sleparka. Iz naše kraljevine jc izgnana za dobo 5 let nevarna prostitutka in goljufica, ki je bila radi tetfa žc večkrat kaz- novana, komaj 24letna Štefanija Sever, doma iz Chotovic na Češkem. Zadnje sleparije je izvršila v Kamniku, kjer jc ogoljufala več strank za več tisoč dinarjev in nato pobegnila. Ukradeno kolo. Iz podstrešne predsobe je ukradel 181etni Cvetko Spacapan, doma iz Ozeljana pri Gorici, ključavničarskemu pomočniku Vinku Koviču na Perovem pri Kamniku, kolo znamke »Pamerrad«, vredno okrog 2000 Din. Tat je pobegnil proti Ljubljani, odkoder bo skušal priti preko meje. Bolničar, strokovno izprašan in izvežban maser, z najboljšimi spričevali, išče službe v bolnici, kopališču ali zdravilišču. Je zaveden Slovenec ter bil že preganjan radi svoje narodnosti. Zmožen je slovenskega, srbo-hrvat-skega in nemškega jezika. Naslov in natančnejše podatke daje Strokovna zveza javnih nameščencev v Ljubljani, Stari trg 2/1, PROTI ODEBELOSTI delujo s kolcsal-nim uspehom samo »Vil lian o v čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. — Proizvaja: Laboratorij Sir. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204. # 1591. Našim rodbinam priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. Zoper bolezni na prebavilih pri prašičih: ob izgubi teka, zasušen ju blata, otožnosti, vročici in bljuvanju deluje sigurno »Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev«. Izdeluje in razpošilja z živmozdravniškim navodilom po 12 dinarjev zavoj lekarnar Hočevar, Vrhnika. Zaloga Salus, Ljubljana. Kralj Aleksander je prevzel pokroviteljstvo nad petim ljubljanskim velesejmom. Akademija Borbe, ki se vrši dievi ob 8 v Akademskem domu, ima sledeči spored: 1. Nagovor predsedniki. 2. 1C. L5we: Pevec Toin (solo). 3. E. Hildach: Pomlad (solo). 4. F. Werfel: Veni Creator Spiritus (dekl.). 5. Men-delsohn: Psalm 95 (duet). 6. R. Wagner: Tan-hauser. Zbor romarjev (orkester). 7. Balmont: Pesem solncu (dekl.). 8. V. Mirk: Na trgu. F. Kimovec: Oblaček (kvartet). 9. Himna »Borbe« (zbor / orkestrom). 10. Družabni večer. Vabimo gg. starešine in prijatelje dijaštva. Glas. društvo »Ljubljana«. Vse pevce in pevke vabim na nujen, zelo važen razgovor v pondeljek točno ob S. uri zvečer v društvene prostore. Radi posebne važnosti prisotnost strogo obvezna. — Podpredsednik. * Umrli so v Ljubljani: Neža Suhadolnilc, žena nočnega čuvaja, 45 let. — Ivan Prešel, gradbeni nadkomiear v pok., 47 let. — Matija Kajfež, brzojavni mojster v pok., 66 let. — Frančiška Bec, kuharica, 48 let. — Marjan Sav-šek, sin železn. uslužbenca, 1 dan. — Pavel Kosec, rejeuec, 4 mesece. — Fran Zaje, gozdar v pok., 69 let. — Fran Bizjak, strojevodja, 54 let. — Albert Kunstl, rudarjev sin, pol leta. — Stanko Jezovšek, rejenec, 6 mesecev. Lovci, pozor! Dne 21. t. m. ob 16. uri popoldne je zatisnil oči v ljubljanski hiralnici gospod Franc Zaje, nadgozdar v pokoju. Pokojnik je bil dobro znan v vseh slovenskih lovskih krogih. Bil je navdušen pristaš zelene bratovščine in velik prijatelj narave. Tej > ostal zvest, dokler mu niso opešale moči. še ob zadnjih vzdihljajih se je spominjal svojih lovskih tovarišev. Bil je tudi zelo agilen in delaven pri vseh lovskih prireditvah, koristnih in zabavnih. Pogreba se udeležijo člani SLD v lovskem kroju. Vrši se v s o b o t o ob 16. uri iz hiralnice sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) k Sv. Križu. Blag mu spomin! Cepljenje zoper koze je po čl. 1. zakona z dne 25. novembra 1921. Ur. 1. št. 34-15 iz 1. 1922 v prvem letu starosti za vsakogar obvezno. Da bodo starši mogli tej zakonski dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze in sicer: 1. za Barje v pondeljek, dne 8. junija 1925 v ondofni šoli, 2. za Spodnjo Šiško v soboto, dne 6. junija 1925 v ondotni šoli, 3. za Vodmat v petek, dne o. junija 1925 v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2, in 4. za vse ostalo mesto v torek, dne 2. junija, v sredo, dne 3. junija in sredo 10. junija 1925 v Mestnem domu, vsakokrat ob štirih popoldne. K cepljenju naj se prineso vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni in pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. Najprimernejša starost za cepljenje je prvih šest mesecev. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljencev na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu, katerega se morajo udeležiti vsi cepljenci, se bodo izročila tudi spričevala o cepljenju. Cepljenje izven omenjenih dni in ur je med uradnimi urami na mestnem fizikalu mogoče, ni pa brezplačno. Starši, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, morajo predložiti mestnemu fizikalu dokazilo o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti. Otroci, ki bi se iz kakega tehtnega razloga n. pr. radi bolezni) ne mogli cepiti, se morajo opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedneni času ln l-rnjn nij na med uradnimi urami v mestnem fizikatu v Mestnem domu in sicer najkasneje do dneva, ko izpolnijo prvo leto starosti. Kdor se ho pre rešil zoper določila navedenega zakona, bo kaznovan po čl. 3, z globo do Din 250 ali z zaporom dc 6 tednov. Pri ličku na gričku jutri otvoritev nanovo preurejenega vrta. Lep prostor zn balinanje. Porotna obravnava proti bivšemu ljubljanskemu trgovcu Srebotnjaku, ki je bil znan v mestu in daleč naokrog kot jako zvit in pre-frigan trgovec posebno z Italijo, je bila že parkrat odgodena. Zadnjič je ušel zviti lisjak poroti s tem, da je pobegnil iz zapora. Posrečilo se mu je, da je prišel preko meje k svojim prijateljem v Italijo. Naše oblasti so ga v začetku sicer zasledovale, toda zaman, ker Italija še takrat ni izročala beguncev. Po novejšem dogovoru mod državama pa se zločinci zopet izročajo domovinskim državam, kot je bilo to običajno pred vojno. Zato so ne našo oblasti ziopet pobrigale za begunca in kot poročajo, so prijeli Srebotnjaka v Orehovcu pri Postojni. Kljub temu pa še ni gotovo, če pride pred poroto, ker trdi, da ni naš državljan. Ugotovitev osebe samomorilca na ljub* ijanskem polju. Kot smo poročali, so našli pred par dnevi na ljubljanskem polju na nekem kozolcu neznanega moža, ki se je obesil na žepni robec. Pri njem niso našli nobene stvari, iz katere bi se moglo sklepati, kdo je samomorilec. Ta slučaj in pa obenem natančen opis moža so prinesli takoj drugi dan ljubljanski listi. In ta objava je imela takojšen uspeh. Včeraj že se je zglasila na poli-cijj Josipina Bizjakova iz Fužin pri Jesenicah! na Gorenjskem, ki je izjavila, da je samomorilec njen mož France Bizjak, rojen leta 11874 v Leobnu na Zgornjem Štajerskem, po poklicu strojnik v tovarni na Fužinah in tudi tja pristojen. Dne 14. maja je prišel mož ob 6. mi iz tovarne, se je preoblekel in je rekel svoji hčerki, da gre na žandarmerijo vprašat, kaj da hočejo od njega. Zvedel je namreč, da so ga iskali orožniki radi nekega poizvedovanja. Domačini so ga videli, ko se je odpeljal oW &0. uri z Jesenic proti Ljubljani. Mož je bil videti dobre volje in je veselo pozdravljal skozi okno vlaka svoje znance in prijatelje z robcem in z roko. Baje je imel mož res nekaj opravka z orožniki, vendar se zdi domačim neverjetno, da bi ga gnala ta sploh še nepojasnjena zadeva do samomora. Bizjak je imel v Ljubljain tudi dve omoženi sestri in brata* ki so ga tudi takoj spoznali. Pogrešajo že četrti dan 78 letnega starčka Ferdinanda Slugo iz Salendrove ulice št. 6. Mož je odšel od doma in je rekel, da gre proti Rožniku na sprehod. Sumijo, da se je mož kje ponesrečil. Žepar na kolodvoru. Na glavnem kolo-dvou je ukradel neznan žepar poštnemu uradniku Audreju Anžlovarju iz Celja črno usnjn-to listnico, v kateri je imel nekaj čez 100 Din gotovine in dve izkaznici za ribolov. Predrzna žepna tatvina na cesti. Pe Taboru« ln v tem dvoboju se za kulisami šušlja-jo razne stvari. Ii Belgrada se je vrnila deputacija železničarjev iz Slovenije, katera je predložila ministrstvu za železnice spomenico radi pravilnikov. V ministrstvu so izdelali pravilnike zelo malomarno. Mariborske železničarje je zastopal delegat tov. Martin Kores, predsednik ^Prometne zveze. Minister Radojevič je obljubil, da bo upošteval zahteve železničarjev. V mariborski kaznilnici je umrl 17. maja kaznjenec Jakob Roki v starosti 71 let. doma fe Sv. Tomaža pri Ormožu. Zopet težka nesreča vsled neprevidne iHvtomobilne vožnje. Ko so se v pondeljek opoldne vračali delavci iz tovarne »Kovina« na Teznem. je pridrvel avto in povozil enega izmed delavcev ter ga težko poškodoval. Ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico. IZ CELJA. Izvršitev smrtne obsodbe v Celja. Danes ct> 6. uri zjutraj se izvrši na dvorišču okrožnega sodišča v Celju za Marijino cerkvijo smrtna obsodba nad 241ctnim Francom Pod-leskom, ki je bil 2. marca t. 1. pred poroto obsojen na smrt na vešalih radi roparskega umora, ki ga je izvršil 17. oktobra 1924. Umoril in oropal je Ano Klakocar v Vojskem pri Brežicah. V petek 22. t m, ob 12. uri je sodišče Podlesku naznanilo, da je kralj odklonil prošnjo za pomiloščenje. Krvnik Mauzner je včeraj že prispel s svojim pomočnikom iz Sarajeva v Celje. Zadnja justifikacija se je izvršila v Celju leta 1896. Takrat je bil obešen znani morilec Ferme. Francosko predavanje. V pondeljek 25. t. m. predava ob 18, uri na trgovski šob g. Rene Martel, lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi »O romantiki v francoski literaturi in umetnosti«. Predavanje se vrši s projekcijami. Za člane francoskega krožka je predavanje obvezno. Izlet Jug oslov, češkoslovaške lige v Celje. V nedeljo 24. t m. priredita mariborska Ju-goslov. češkoslov. liga in Češki klub v Mariboru skupaj z ljubljansko ligo izlet v Celje. Gostje prispejo v Celje z jutranjim vlakom. Zadnji teden so umrli v Celju: Jožefa Gajšek, prevžltkarica v Liscah, 77 let. Gilih Urša, prevžitkarica v Zavodni, 72 let Bobnič 'Andrej, posestnik v Košnici, 60 let. Čonžek Marija, hči delavca, 1 leto. Roza Vrbošek, žena prog. delavca iz Petrove, 32 let. Kos Ivan, posestnik na Zg. Hudinjl, 78 let Vorbach, poštni služitelj v pokoju, in Kodermann Marija, vpokojena učiteljica, oba iz Celja. * ♦ * Kam gremo v nedeljo, 24. maja obmejni Slovenci? Gremo v Jarenino, kjer je celodnevna mladinska orlovska prireditev! Umrla je v Gornjem gradu v ponedeljek it8. maja t. I. ob 10. uri dopoldan blaga mati Joštova. v starosti 64. let Pogreb je bil v sredo dne 20. maja t. 1. Da je bila res v pravem pomenu besede dobra, priljubljena in vzorna mati, je pričal njen lep pogreb. Naj v miru počiva! Smrtna kosa. Na Zgornji Hudinji je umrl hišni posestnik g. Ivan Kos. N. v m. p.! Iz ostale Jugoslavije. Papeški nuncij Pelegrinetti je danes odpotoval v Rim na poldrugmesečen oddih. Rektor Zavoda sv. Hieroiiima Biasioti je odlikovan z redom sv. Save drugega reda. t O. Stjepan Ivančič. Kakor je »Slovenec« žc kratko poročal, je pred kratkim umrl v zadrskem glagolskem samostanu p. Stjepan Ivančič, duhovnik IIL reda sv. Frančiška. Pokojnik je bil ena izmed najizrazitejših osebnosti med jugoslovanskim redovništvom. Vzoren duhovnik-redovnik, čist, jeklen značaj, zvest sin svojega naroda in globok učenjak je bil tekom svoje dobe poklican na visoka in najvišja mesta v svojem redu. Po rodu je bil s Cresa, sin revnih staršev. V rani mladoVti je vstopil kot gojenec v glagolsko dalmatinsko-kvarnersko provincijo III. reda sv. Frančiška. Kasneje je postal provincijal tc provincijc; večkrat je bil gvardijan v raznih samostanih. Sest let je bil vrhovni prokurator III. reda v Rimu. S tega mesta je opazil stvari, o katerih »i hotel molčati ter jc govoril o njih v dveh brošurah. Zato je moral v roku treh dni iz IRma. — Veliko zaslug ai je »tekel pok. o. Ivančič za ureditev svoje provincije. Izdal je »Bogoslužnik«, ki se še sedaj uporablja po vseh župnih cerkvah v Dalmaciji in po istrskih otokih. Izdal je zgodovino svoje provincije in glagolice v njej. Dalje je pripravljal zgodovino celokupnega tretjega reda, ki mu je pa smrt ni dala dovrSiti. Pokojnik je bil silno marljiv. Ko mu je vsled kapi odpovedala desna roka, si je kupil pisalni stroj in delal dalje. Pokojnik je slovel tudi kot izvrsten govornik. Kjerkoli je bil, je neustrašeno branil pravice svojega naroda in vsled tega mnogo prestal. Zadnja leta je preživel v glagolskem samostanu v Zadru, kjer ga je sredi dela zatekla smrt. Pokopali so ga na otoka Preku pri Zadru. Scotus Viator v Sarajevu. Te dni se mudi v Sarajevu znameniti angleški publicist Seton Watson — Scotus Viator s soprogo. Konlerenea planinskih društev v Zagre. bn. V nedeljo 7. junija t L se sestanejo v Zagrebu delegati vseh jugoslovanskih planinskih društev, da prouče in pretresejo načrt pravil Jugoslovanskega Touring Kluba, ki ga je sestavil odsek za tujski in turistični promet v ministrstvu trgovine in industrije na konferenci 27. in "28. aprila t 1. v Belgradu, pri kateri so sodelovali odposlanci Društva za pro-met stranaca v Zagrebu, Splitu in Sarajevu, Zveza za tujski promet v Sloveniji, Savez ku-pališta na gornjem Jadranu, Savez gostioni-čara u Beogradu; nadalje so bili zastopani po odposlancih SPD, HPD in SRPD, potem Prijatelj prirode v Sarajevu in druge organizacije za tujski promet Po pravilih Touring Kluba bi bili Interesi vseh jugoslovanskih društev zelo oškodovani. Autonomija planinskih društev bi bila iluzoma tako v fiuanci-jelnih kakor tudi v ostalih ozirih. Reforme v covosadski policiji. Novosad-ska policija se preosnuje po modernih načelih. Med drugim dobe stražniki namesto dosedanje sablje gumijevke. Gradbeni načrti novosadske občine. No-vosadski stavbni urad se peča z načrtom, po katerem bi se ustje Aleksandrovega kanala izpeljalo v drugo smer izven mesta. Delo za zgradbo novega kanala naj bi izvršilo mesto v lastni režiji in v to svrho kupilo potrebni stroj. Z izkopanim materialom bi se nasula nova cesta Kraljice Marije. Prvi izpit po novem uradniškem zakonu je napravil v Belgradu Luka Dediol, začasni komisar finančne kontrole. Invalid zadel premijo razredne loterije. Invalid Štefan Melvaj, ki je v vojni izgubil obe nogi, a si je sedaj vseeno služil kruh kot natakar, je zadel te dni premijo razredne loterije v znesku 400.000 Din. Sz Koroške. Ccktvec kot mednarodna letalska postaja. Koroški deželni zbor je v svoji zadnji seji dovolil Letalsko-proinetni družbi v Celovcu 10.000 šilingov podpore. Poročevalec je naglasih da nudijo Jimkerjeva kovinasta letala toliko varnosti, kakor nobeno drugo prometno sredstvo. Za zračni promet se zanimajo že najširši sloji in bo družbi, ld oskrbuje zračno zvezo Celovec—Dunaj, v kratkem mogoče znižati vozne cene na cene brzovlaka II. in IIL razreda. Upati je, je rekel poročevalec, da se sedanja zveza v kratkem podaljša do Milana in Rima odnosno do Ljubljane. Iz Primorske. Umrl je g. Janez E. J a r e c, vpokojeni župnik, ik je služil zadnijč v Števerjanu pri Gorici Med vojno je bival v Št. Ožboltu pri Trojanah in nekaj časa tudi v Brucku. Vrnivši se na Goriško v Števcrjan, je bil po dveh letih vpokojen in živel v Kamnu pri Kobaridu. Umrl je 20. maja v Gorici na operaciji. N. v m. p.! Napredek. V Sv. Petru v Šumi imajo pridelovalci tobaka svojo zadrugo in zadružno sušilnico za tobak. Prostori sušilnice so sedaj postali premajhni in zadrugarji so sklenili zgraditi novo poslopje. Z delom so že začeli. Nova sušilnica bo dolga 65 m, široka 12 m in visoka 10 m ter bo stala do 300 lir. Gospodarske razmere na Reki. Še nedavno so reški gospodarski krogi najnujneje dvignili glas za gospodarsko pomoč Reki, češ, da so razmere neznosne. Te dni je pa Mussolini v senatu podal o Reki zelo ugodno sliko in naglasil, da se ne sme verjeti, kar o Reki pišejo sušaški listi. Po njegovih podatkih, ki jih je zanj zbral poseben zaupnik, se položaj na Reki razvija sledeče: Sredi decembra 1924 je bilo na Reki vsega 2619 brezposelnih, dne 1. maja t 1. pa le še 491. L. 1923. je bilo po reških industrijskih podjetjih zaposlenih 2303 delavcev, tačas pa znaša njih število že 4704. V istem času se je dvignilo število pristaniških delavcev od 269 na 11%. Celokupni promet v reški luki je znašal 1. 1913 22 in pol milijona kvintalov, 1. 1923. 2 milijona, 1. 1924. 4 milijone, a po dosedanjih letošnjih uspehih soditi bo dosegel letos 7 milijonov kvintalov. Ladij jc pristalo v luki L 1924. 1977, letos pa je računati na 2650. Železniški promet je znašal L 1923. 147.000 ton, 1. 1924. 372.000 ton, a letos se računa na 750.000 ton. — Iz tega se vidi, da sc italijansko-jugoslovansko »prijateljstvo« Italiji res dobro izplačuje. Koliko imamo od tega prijateljstva mi, je seveda drugo vprašanje. Pulj dobi tovarno za cement. Iz Rima je došlo brzojavno poročilo, da je vlada pristala na zgradbo velike tovarne za cement iz boksita v Pulju. V to »vrbo je vlada odstopila otok Sv. Petra, ki je last vojne mornarice. V V Pulju sc je še tisti dan ustanovila delniška družba z deset milijoni lir začetne glavnice. Z deli začno v najkrajšem času. Cerkveni vestnik. Rimsko romanje. Romarji naj ne pozabijo na vstopni postaji žigosati vozni listek i mokrim žigom. Gorenjci in Dolenjci naj se po možnosti udeležijo sv. maže v stolnici, ki bo v torek ob 10. uri. Vsi romarji naj opravijo spoved že doma, ali pa v LjubljanL Med 1. in 2. uro se zberemo v unionski dvorani. Romarji ljubljanske škofije so razdeljeni v tri večje skupine. I. skupino tvori: Ljubljana z okolico; IL skupno: Dolenjska in Notranjska; IU. skupino: Gorenjska. Že v unionsld dvorani se porazdelite na te tri skupine. Pred odhodom bo dana prilika, če se hoče kateri izmed potujočih zavarovati zoper nezgode. Od tu odidemo na kolodvor. Pri vstopu v vlak morajo romarji po skupinah zasesti vse prostore. Romarji, ki so plačali vožnjo IIL razreda, ne smejo vstopiti v II. razred, ker bi sicer morali plačati še enkratno vožnjo. G. duhovniki se prosijo, da se vozijo skupaj s svojimi župljani in da kolikor mogoče pomagajo odboru vzdržati red. Pri vstopu v vlak naj bodo romarji mirni in naj počasi vstopajo po navodilih rediteljev. Na vlaku dobi vsak romar po izkaznici romarski znak; prav tako denar, M so ga poslali odboru v zamenjavo. Pri menjavanju denarja v Rimu naj bodo romarji previdni. Vsak naj ima vedno pripravljen drobiž. Vozili se bomo z našimi vozovi do Trsta, kjer se presedemo v laške vozove. Ponoči naj pazijo romarji, da se ne prehladijo, zato se varujte prepiha. Vzemite s seboj dežne plašče ali pelerine. Ako bi komu med vožnjo postalo slabo, naj se javi pri svojem reditelju. Z romarji se vozita dva zdravnika, ki bosta rade-i volje nudila pomoč. — Vozni red je sledeči: Odhod iz Postojne 18.50, dohod v Trst 20.45. Odhod iz Trsta 23. Dohod v Padovo 4. Odhod iz Padove 8.10. Dohod v Rim 23.15. Vrnitev iz Rima: Odhod iz Rima 4. junija ob o zjutraj. Dohod v Asisl 10.17 dop. Odhod iz Asisl 16.30 pop. Dohod v Benetke 5. junija 6.45 zjutraj. Odhod iz Benetk ob 16. pop. Dohod v Postojno ob 22.45. Praznik Marije Poni. na Rakovniku. V soboto ob 6. pop. akademija pri lurški kapeli na čast Mariji Pom.: Godba, petje gojencev in sotrudstva, deklamacije in nagovori. Ob 8. istotam kratek nagovor, nato procesija z lučkami v svetišče; posvetitev Mariji Pomočnici, govor g. špirituala Cegnarja, pete 11-tanije, blagoslov. Ob 9. razsvetljava svetišča, umetni ognji, koncert domače godbe. Od 11. do 12. ponoči ura molitve pred Najsvetejšim. — Od štirih popoldne dalje priložnost sv. spovedi. Na razpolago bo šest spovednikov. — V nedeljo : prva sv. maša ob 4. — Ob 5. sveta maša z nagovorom in peljem za sotrudstvo: daruje vlč. g. kanonik dr. A. Mrhar. — Ob 7. sv. maša za gojence, daruje g. prof. dr. Snoj. — Ob pol 10. pridiga p. Cirila O. C. iz Škofje Loke, nato slovesna pontitikalna sv. maša g. stolnega dekana Ignacija Nadraha. — Po sv. maši zborovanje sotrudstva v kripti pod cerkvijo. — Pop. ob pol 3. koncert domače godbe; ob pol 4. govor g. prof. dr. Rozmana pri lurški kapeli, uato procesija s kipom Marije Pom. Procesijo vodi prevzvišeni g. knezoškof. Po procesiji darovanje za svetišče (pri prehodu skozi cerkev) in blagoslov z Najsvetejšim (na srednjem dvorišču). — Zaključek: koncert godbe Mladinskega doma na spodnjem dvorišču. , Prosveta. Koncert Bravničar-Kogoj. Na koncertu, ki se vrši v pondeljek dne 25. t. m., sodelujejo: j G. Thierry in g. Lovše ter gg. Cvejič, Jeraj, Balatka, Svetek, Kogoj. Spored je razdeljen i med Izvajajoče tako, da so skladbe dobile tako interpretacijo, kakoršno zahtevajo, zato obeta koncert biti ena najlepših prireditev v tej sezoni. Proizvajajo skladbe za klavir dvo-ročno, štiriročno, za vijolino in klavir, solo-petje, dvospevi. Koncert se začne ob 20. uri. Cerkveni koncert v Idriji. Preteklo nede-! 11° — 17. maja — je priredil idrijski cerkveni ' zbor — 56 grl — v mestni cerkvi koncert, ki ; je v vsakem oziru nad vse dobro uspel. Strokovno oceno bo prinesel Cerkveni glasbenik; j tu le omenimo dejstvo, da je bila idrijska žup-j na cerkev pri tej prireditvi napolnjena občin-! stva, ki je prihitelo od blizu in od daleč poslušat znani idrijski zbor. Koncertu so prisostvovali tudi italijanski odličnjaki — podprefekt, ^ komisar, častniki — ki so z vidnim zanimanjem sledili posameznim točkam koncerta. Idrija, to starodavno rudarsko mesto, gre smotreno naprej. Poleg naravnega muzi-kaličnega daru, ki je lasten Idrijčanom, jih krasi dobra in preizkušena disciplina v njih organizacijah. Tako so z leti dosegli, da postavijo lahko izveiban pevski zbor do 130 grlj imajo svoj orkester (celo dvojni!), godbo na pihala (dvojno, ki se v danih slučajih združi v krepko mestno godbo) — da ne govorim o drugih panogah njihovega kulturnega življenja. Idrija s svojim sedanjim razvojem gotovo | ne bo zavzemala zadnjega mesta v novi kra-j Ijevini; delavnost, nadarjenost in sposobnost bodo žele tudi pod novimi gospodarji svoje priznanje. Monaidnor Steska. ki ie konečno le dobil državljansko pravico — v veliko n* dost vseh Idrijčanov — in njegov vrli kaplan g. Žagar, ki je koncert dirigiral, pa imata za svoj trud pri tej cerkveni prireditvi plačilo v zavesti, da sta položila zopet en temeljni kamen v izobraževalnem, blažilnem versko moralnem napredovanju mesta Idrije. Mi pa s veseljem čakamo, kdaj bo temu »prvemu cerkvenemu koncertu«, ki je tako lepo pokazal in dal uživati vso poezijo cerkvenega leta, sledil drugi, tretji... Gledališka umetnost. NARODNO GLEDALIŠČE T LJUBLJANI. DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 28. maja: »Pohujšanje v dolini šentflorjan- ski. — Red E. Nedelja, 24. maja: KAMELA SKOZI UHO 9IVANKE. — Izven. OPERA: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 28. maja: DON JUAN. — Red D. Nedelja, 24. maja: NETOPIR. — Izven. Naznanila. Gojenci zavoda sv. Stanislava t St Vidu aačl Ljubljano vprizorijo v nedeljo, dne 24. maja 1826 popoldne ob pol štirih Shaltespeareovo žaloigro: Macbetli. Prodaja vstopnic pri upraviteljstvu zavoda sv. Stanislava in v Št. Vidu pri gdč. Iv. Zakot-nik. Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS ima svoj rodni letni občni zbor danes dne 23. maja ob 20. uri v kleti konzumnega društva Kongresni trg 2 z običajnim dnevnim redom. Udeležite se v polnem številu! Prvo društvo hišnih posestnikov ▼ Ljubljani ima v nedeljo dne 24. maja t. 1. ob 9. url dopoldne v veliki dvorani hotela Union svoj redni občni zbor. Ker se bo razen običajnih poročil o društvenem delovanju še obširno razpravljalo o novem stanovanjskem zakonu in drugih važnih stanovskih zadevali, je nujno želeti, da se tega občnega zbora udeleže prav vsi hišni posestniki ljubljanski in okoliški, najsi bodo že člani naSega društva ali na Mesarska zadrnga naznanja svojim članom, da se vrti redni letni občni zbor dne 31. t. m. dopoldne ob pol 10. uri v vrtnem salonn g. Petra Ko-šaka. Po svetu. Evharistični mednarodni kongres v Clkagu se otvori 20. junija 1926. Trajal bo cele trf dni. Triduum preparationia bodo prepovedoval! po vseh cerkvah čikaške nadškofije. Razen običajnih študijskih zborovanj bo kongres obsegal tudi tri slavnostne sv. maše v čika-škem stadionu. Pri prvi bodo peli otroci Čika-Ikih ljudskih šol, okoli 50.000 po številu, pri drugi visokošolci in pri tretji člani Velike Bratovščine Sv. Imena. Sklepna procesija se bo skoraj gotovo vršila v parku velikega seminarja v Čikagu. ki meri nad 40 ha. Kongresa se bo udeležilo, tako račima odbor, nad pol milijona vernikov. Še nikoli jih ni kakšen katoliški kongres združil tako veliko število. Kongres je mednaroden in pričakujejo mnogo delegacij iz vseh koncev Amerike. Južnoameriške države bodo ua njem zelo številno zastopane, enako Kanada. Ameriški episkopat se ga udeleži polnoštevilno. Krajevni pripravljalni odbor ne bo ničesar zamudil, da se ne bi kongres vršil čim slovesne je. Tako so že zgradili dve železniški progi med mestom Či-kagom iu seminarjem, kjer se bo vršil večji del kongresa. Ta seminar je namreč oddaljen 40 km od mesta. Ker se p?, računa na tako ogromno udeležbo, hočejo zgraditi še dve novi progi. Velika nesreča na podzemeljski želeanici v New Yorku. Dne 19. t. m. je nastal na podzemeljski železnici v New Yorku zaradi kratkega stika silen požar. Potniki so v smrtnem strahu iskali rešitve in v gnječi je bilo mnogo pohojenih. Policija je potolkla pet moških, ki so odrivali ženske in otroke, da bi se sami rešili. Ranjenih je bilo vsega do 200 oseb. Požar na močvirjih v Holandiji. Vsled nenadoma nastopivše vročine se je na barjih v pokrajini Drenthe na Holandskem vnela v zemlji šota. Požar se je silno razširil ter so ljudje komaj rešili življenje. Mnogo domov je pogorelo. Redovnica častna grojanka univerze. Kolnska univerza je imenovala s. Ignaci-jo iz reda sv. Frančiška, ki mnogo let vodi tamkajšno dijaško kuhinjo, v hvaležno priznanje 'njenih zaslug za dijaštvo za svojo častno grajanko. Za Dostojevskijovo hčer. Dr. Maks, vojvoda Saški, je objavil ? j Be ri in er Tageblattu« poziv za prispevke na korist Dostojevskijevi hčeri, ld živi v veliki bedi. » » * Spomenik sv. Frančišku Asiškemu v Rimu. Vladni komisar v Rimu je dovolil, da sc na trgu Sv. Janeza Latcranskega postavi spomenik sv. Frančiška Asiškega. Verski narodopisni teden bo imel svoje četrlo zasedanje letos v Milanu, in sicer od I 19. do 25. septembra. Specialisti bodo imeli predavanja o zgodovini ver, o narodopisju, o verski psihologiji in razen tega o raznih ver-?ko-moralnih vprašanjih. Gospodarstvo. zbor Zveze trgov, gremijev in zadrug za Siovenijo. Rogaška Slatina, 21. maja 1925. Dne 20. in 21. t. m. se je tu vršil občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slo\enijo. Pravzaprav se je včeraj vršila samo pred konferenca, ki je imela izdelati rezo-lucije in predloge za občni zbor, ki se je vršil danes. Zastopana sta bila oba velika župana, nato ljubljanska Trgovska in obrtniška zbornica in trgovsko društvo »Merkur«. Prisostvovalo je občnemu zboru okoli 200 delegatov iz cele Slovenije. Po pozdravilu je načelnik Zveze g. J e -1 a č i n ml. obrazložil zgodovino in razvoj Zveze v njenem petletnem delovanju v korist trgovstva Slovenije. Konstatiral je, da ne obstoja gospodarska potreba tudi Zvezo v smislu politične razdelitve Slovenije razbiti na dve oblastni organizaciji. Nadalje je navedel glede davčne obremenitve Slovenije, da plača veliko več davkov, kakor pa je bilo določeno v proračunu (o čemer je »Slovenec« prvi poročal; op. ured.). Tajnik Zveze g. Mohorič je poročal o delu v lanskem letu, ki je obsegalo predvsem sledeče točke: 1. Vsi greiniji so izpopolnili svoje delovanje z evidenco in revizijo članstva, 2. Zveza je stremila, da odpravi težkoče, ki ovirajo razvoj slovenske trgovine, 3. Zveza je sodelovala pri zakonodajnem delu. Po razpravi o obračunu za 1. 1924. in o proračunu za leto 1925. je sklenil občni zbor sledečo rezolucijo: 1. Vsi gremiji in zadruge se poživljajo, v kolikor dosedaj tega niso naredili, da izpopolnijo svoja pravila v toliko, da je članstvo malih trgovcev pri gremijih obvezno. 2. V svrho povzdige trgovskega naraščaja se priporoča vsem gremijem, da delajo bolj za naobrazbo trgovskih vajencev in urcde številčno razmerje med pomočniki in učenci; v krajih kjer ni vajeniških šol naj so uvedejo strokovni izpiti za vajence. 3. Priporoča se obnova legitimacij za trgovske potnike v smislu naredbe ministrstva trgovine in industrije. 4. Kot normalna doba za sprejem vajen-eev se priporoča 16 do 18 let starosti. 5. Uvaja se obvezno vidiranje trgovskih spričeval pri Zvezi. 6. Vsi gremiji se poživljajo, da podpirajo materijalno in moralno propagando in sicer »Trgovski list«, ki naj informira vse člane o tekočih poslih in vzdržuje vezi med gremiji. 7. Sledeči občni zbor se vrši v Kranju. Nato je referiral g. konzulent Žagar o reformi, ozir. noveliranju zakona o taksah in pristojbinah. Na koncu so bili sprejeti predlogi, da naj ostanejo nižje in višje strokovne šole pod trgovinskim ministrom (ker nočejo pod prosvetnega ministra!)), da naj bo uprava Zveze izmenoma vsako tretje leto v Ljubljani in Mariboru, da se ukine izvozna carina na fižol, da se podaljša ugodnost prevoza na Sušak in da se naj požuri z uvel javi jenjem nove carinske tarife. * * * Premovanje govedi v Kranju. Prvo povojno premovanje govedi, ki se je priredilo v kranjskem okraju v večjem obsegu, se je vršilo dne 9. maja t. 1. v Kranju. Akcijo je izpeljal v letu 1923. ustanovljeni agilni živinorej. zbor, s pomočjo državnih in lastnih prispevkov. Premovanje, ld je sijajno uspelo, je pokazalo, da je jedro naše živinoreje dobro in zdravo ter samostojnega razvoja brez upelja-ve drage živine iz tujine zmožno. Pokazalo je pa tudi, da zahteva še ogromnega organizato-ričnega dela, s čemur jo je edino mogoče dvigniti na pripadajočo kulturno stopnjo. Treba pa je za to časa, dela in denarja; prav posebno pa vnetih sposobnih delavcev in čut discipline živinorejcev samih. Da smo pa tega zmožni, je pokazalo ravno to premovanje. Presenetljivo sliko je pokazalo 26 lepih pleme-njakov, vsi domače reje. Odlikovala se je posebno sedmorica po krasni zrasti in harmonični skladnosti, kakor jo je med pinegavsko živino težko najti. Obče je imponirala pri sicer živahnih bikih njih krotkost; pač znamenje veščih rejcev. Tudi krave so pokazale lepo sliko, opaziti je bilo pri nekaterih visoko izrazito mlečnost. Kakih 14 je bilo tako lepih, da bi lahko služile kot izvrsten razstavni material. Istotako je tudi mlada goved napravila na obiskovalca najboljši utis. Poleg velikega zanimanja živinorejcev za premovanje in drugih obiskovalcev je omembe vredno splošna snaga živine in zenačba v barvi, kateri naj bi polagoma sledila tudi zenačba zrasti v obliki i nvžitkov. V slednjem čaka pa živinorejske odbore in druge organizacije veliko trudapol-nega dela. Izkaz o stanju Narodne banke z dne 15. maja t. 1. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 8. maja t. 1.) Aktiva: Kovinska podloga 448.0 (-j- 1.6), posojila na menice in vrednostne papirje 1224.6 (—23.8), račun za odkup kronskih nov-čanic 1186.3, račun začasne zamenjave 368.0, državni dolg 2966.3, vrednost založenih računov 529.3 (— 4.4), skupaj 8861.0; pasiva: glavnica in rezervni fond 33.9; bankovci v obtoku: 5820.2 (-j- 89.4), račun začasne zamenjave 368.0, državne terjatve 11.9 (-f 11.9), razne obveznosti 415.1 (— 128.0), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 73.3, skupaj 8861.0; obrestna mera neizpremenjena. Konkurz. O imovini Ivana Ivanuša, branjevca v Zabukovci, p. Griže, je razglašen konkurz. Odobrena poravnava. Odobrena je poravnava, sklenjena med dolžnikom Arminom El-linger, trgovcem v Mariboru, in njegovimi upniki za 40 odstotkov njih terjatev, ki so plačljivi brezobrestno v 4 obrokih po 10%. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Franc Kambič, trgovina z deželnimi pridelki na debelo v Ljubljani; dr. S. Jenčič, trgovina z raznimi rastlinsko-zaščit-nimi sredstvi, umetnimi gnojili in z raznimi kemijskimi proizvodi v Mariboru; Milan Jenčič ,trgovina z vinom na debelo v Mengšu; Leopold Knez, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Radovljici; ing. F. Schnei-ter, strojnostavbena delavnica v Škofji t/oki. — Izbrisala se je tvrdka: Mihael Kostajnšek, trgovina z mešanim blagom v Št. Petni pod Sv. gorami (ker se je trgovina opustila). Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: Zadružna elektrarna v Fra-mu, r. z z o. z.; Agrarna zajednica v Gaberju, r. z. z n. z.; Agrarna zajednica v Podovi, r. z. z a. z.; Agrarna zajednica pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, r. z. z n. z.; Agrarna zajednica v Zamostju, r. z. z n. z. Občna zbora: Delniška tiskarna d d. v Ljubljani 4. junija? Lesna eksportna in industrijska delniška družba v Mariboru dne 7. junija. .Dividonrie: Merkantilna banka v Kočevju 10%; Tovarna usnja Franc Woschnagg in sinovi, d. d. v Šoštanju 10%. Nova carinska tarifa. Kakor javlja zagrebški »Jutarnji list«, bo stopila v veljavo nova carinska tarifa dne 1. junija t. 1. Včeraj in danes so se vršile konference finančnega ministra, poljedelskega in trgovinskega ministra glede nekaterih popravkov v tarifi. Železniška proga Podgorica—Plavnica. Odobren je kredit v znesku 2,500.000 dinarjev za zgradbo ozkotirne proge (60 cm) Podgorica—Plavnica pri skadrskem jezeru, katere dolžina bi bila 20 km. Monopolski dohodki. V dobi od 1. aprila 1924 do 1. marca 1925 so znašali dohodki monopol. uprave za prodani tobak 1.485,158.441 dinarjev, kar pomeni napram odgovarjajočemu razdobju 1923/24 106,105.528 Din več. — Za sol je dobila uprava monopolov v dobi od 1. aprila 1924 do 1. marca 1925 284,113.683 Din, za petrolej 146,203.441 Din, za vžigalice 116,815.311, za cigaretni papir 119,894.999 Din itd. Visoke carine na bombažno blago v Jugoslaviji in Češkoslovaška. V »Prager Tag-blattu« z dne 20. t. m. piše direktor Franc Neumann iz Warnsdorfa sledeče: Zadnji čas čas so se pojavilenaenkrat za izvoz češkoslovaškega bombažnega blaga v Jugoslavijo težkoče zaradi različnega zaračunavanja carine, ker razni višji carinski organi različno interpretirajo car. tarif. Isto blago se je v Ljubljani drugače carinilo kakor v Belgradu. Intervencije raznih korporr.cij in tudi češkoslov. gen. konzulat v Belgradu niso nič pomagale kakor tudi ne intervencija pri češkoslovaškem trgovinskem ministrstvu. Tudi novo povišanje ažija je težko prizadelo češkosl. industrijo. Za car. obremenitev navaja slučaj, ko dosega 40% cene. Končni rezultat te carinske obremenitve je jasen: Naša (t. j. češkoslovaška) industrija, ki se je že deloma izselila, se bo izseljevala tudi v Jugoslavijo, ker je preselitev ali pa filijalna tvornica radi daljave ugodnejša. BORZA. DENAR. Dne 22. maja 1925. postaja 300 (bi.), oves makedonski orig., par. Ljubljana 860 (bi.), krompir beli, Ico dolenj. postaja 125 (bi.), krompir rumeni, fco štaj. post. 115 (bi.), krompir rdečkast, fco štaj. post. 135 (bi.), bučne peško, zdrave, suhe, rešetane, juta vreče, eg. 50 kg, fco Postojna tranz. 875 (bi.). Izpred sodišča. Zagreb. Italija 248.25—251.25 (7.4810—2.5110), London 297.2750—300.2750 (297.50—300.50), New-york 61-61.80 (61.10-61.90), Pariz 316.50-321.50 (316.50-321.50)), Praga 181.20-183.60 (181.55 do 183.95), Dunaj 862-874 (862.50-874.50), Curih 1185—1195 (1187.50—1197.50). Curih. Belgrad 8.40 (8.40), Budimpešta 0.007270 (0.007260), Berlin 1.2310 (1.23), Italija 21 (20.92), London 25.14 (25.12), Newyork 517 (517), Pariz 26.60 (26.57), Praga 15.3250 (15.3250), Dunaj 72.8750 (72.80), Bukarešt 2.45 (2.45), Sofija 3.75 (3.75). Dunaj. Belgrad 11.50, Kodanj 133.60, London 34.40, Milan 28.80, Nevvyork 709.85, Pariz 36.46, Varšava 136.15. Valute: dolarji 705.90, angleški funt 34,14, francoski frank 36.41, lira 28.85, dinar 11.54, češkoslovaška krona 21.005. Praga. Lira 137.36, Zagreb 55, Pariz 174, London 164.10, Newyork 33.75. VREDNOSTNI PAPIRJL Ljubljana. 7 odstot. invest. 62—03.50, voj. škoda ISO—195 (zaklj. 105), Celjska pos. 200— 205, Ljublj. kreditna 225—200, Merkaniilna 110—124, Praštediona 800—809, Slavenska 66 (den.), Kreditni zavod 190—200, strojne tovarne 133 (bi.), Trbovlje 375—388, Vevče 110—122, Stavbna družba 265—280, 4 in pol odstot. zastavni listi 20 (den.), 4 in pol odstot. kom. zadolžmce 20 (den.). Zagrob. Hrvatska eskomptna 1G5—106, Hipo-b.mkn 61—61.50, Jugobanka 100—102, Ljublj. kreditna 250, Praštediona 807.50—810, Eksoloat.acija as, Šečerana, Osijek 560—575, NaSica 45—48, Guttmann 405, Slavonija 53—54, Trbovlje 380, Vevče T/0—110, 7 odsttrt. inv. posoj. 62.50, vojna škoda 186.50-189. Dunaj. ZivnoFtenska banka 79.5, Alpine 31.2, Greinitz 13.6, Kianjska industrijska družba 43.5, Trboveljska družba 43.6, Hrvatska eskomptna tanka 12.1, Levkam 14, Hrv.-slav. dež. hip. banka 67.5, Gutman 43, Mundus 78.5, 91avex 17.1, Slavonija 5.8. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrastovi trami, I. in IT. vrste, 3.62 m 30-20, 3.67 m 30-20, 3.96 m 30-20, 4.70 m 30-20, fco meja 3 vag. 1350 (zaklj. 1350); Madriers, 75-225, 3.66—6 m, monte, fco Postojna 5 vag. 620 (zaklj. 620), hrastovi bordonali od 30-30, I. in II. vrsta, fco Postojna 1400 (den.), čreslo suho, foo nakl. postaja 56 (den.). — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, 80 kg, rinf, prom.pt., par. Ljubljana 490 (b!.), pšenica avstralska, rinfusa, prompt., par. Ljubljana 485 (bi.), pšenica Ilard Wmter 2, rin!., prompt., par. Ljubljana 500 (bi.), otrobi pešnični drob., par. Ljubljana 190 (bi.), koruza, dob. maj, junij, par. Postojna neocflr. 260 (bi.), rž, Canada, \Vestern 2, dob. junij, fco Ljubljana 4-60 (bi.), rž makedonska, 72-73 kg, pax. Ljubljana 400 (bi.), .ječmen 57-59 kg, fco maked. Posredovalka mod lekarno in bolniki. Včeraj se je zagovarjala pred ljubljanskim sodiščem radi mazaštva po § 343 Frančiška) Lončar, rojena Permoser iz Iga, iz znane Per-moserjeve konjaške rodbine na Drenovem! griču. Obtožena je bila, da je opravljala zdrav-« niške posle, da je pregledovala vodo različ-i nih bolnikov in prodajala ljudem razne masti* mazila, tablete in čaje, s čemer se je pospelal med nevednim ljudstvom, ki takim ljudem! rajše verjame kot zdravnikom, že do precej visokega ugleda. Obtožena se je zagovarjala, da s tem, če je pregledala vodo in dala domača zdravila, še ni ničesar zagrešila. Druga! zdravila pa je kupovala v lekarni in to po naročilu strank in brez zaslužka. Ker se sodnik nikakor ni mogel uveriti, da bi se zastonj žrtvovala, jo je obsodil, da se je obrtoma pečala z mazaštvom in ji je prisodil 5 dni zapora. Lahkoatletične tekme (teihj) v Mariboru. Udeležencem lahkoatlctičnega tečaja je dovoljena po odloku ravnateljstva državnih železi nic štev. 66.332-VI-25 nolovična vožnja iz vseh postaj Ljubljana- Maribor v dnevih od 30. maja do 2. junija. Udcležcnci kupijo pri vstoonih postajali cele enosmerne na obratni strani z vlažnim postajnim dnevnim žigom žigosane karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi tudi za povratek. Potrdilo bo dobil vsak udeležencc v Mariboru. Bog živi! O. P, E. M. in šport. Gradjanski : Ilirija. Jutri, v nedeljo ob 16. uri se sestane Ilirija v prijateljski tekmi z nogometnim prvakom Zagreba, Gradjanskim ŠK, enim najresnejših tekmecev za letošnje državno prvenstvo. Gradjanski si je ustvaril s svojimi krasno uspelimi turnejami v Španiji, Turčiji in Nemčiji velik rer.ome ter velia v inozemstvu za najboljšega re-prezentanta jugoslovanskega nogometa. O Veliki noči je zmagal dvakrat nad FC Bnslom in pred 14 dnevi nad Hakoah, letošnjim prvakom Dunaja. Mo-nientani neuspehi, katerim je izpostavljeno pač vsako nogometno moštvo, n. pr. pretečeno nedeljo proti dunajskemu Slovanu, gotovo ni v stanu zmanjšati vrednosti te enajstorice. V ostalem je pokazal Grad-« janski pretekli praznik z zmago 3 : 1 nad Haškom, da je bil neuspeh proti Slovanu le slučajen in da nosi upravičeno naziv prvaka Zagreba. Ilirija igra z Gradjanskim vsako jeto. Po zmagovitem 2 : 0 iz leta 1922. je dosegia še rezultata 1 : 5 in 1 : 3 (prvenstvena). Na domačih tleh jo je smatrati za opasnega, ako ne enakega protivnika, kakor liitro dosežo vsaj malo nadpovprečno formo; večjo mednarodno rutino more popolnoma izravnati z elanorni in požrtvovalnostjo. — Kol predigra se vrši ob 15. uri tekma ženskih hazenskih skupin Ilirije in Ila-Ska, bazenskega prvaka Zagreba. — Tribunske sedeže so izdaja v predprodaji pri tvrdki J. Goreč. Z:'.;ln,ji domači rezultati: Primorje : Slovan 4 : 3, Lasi: : Slavija 7 : 0, Hermes : Celje 2:1,— Prvenstvena: Primorje rez. : Ilirija rez. 2 : 1. Podrobno poročilo sledi. Zajrrel): Tekma med Haškom in Gradjanskim je končala z reelno zmago Gradjanskega v razmerju 3 : 1. Lekcija, ld jo je prejel Gradjanski prete-čeno nedeljo odo Mason je v teh razmerah po vsej priliki nekoliko zastala. Dasi je vedno odlašal, da bi se lotil čudnega problema, ki mu ga jc nudila, je njegovo hrepenenje po njej trajno naraščalo. Dejal je, govoreč v hazardnih prispodobah, kakor je imel navado o vsaki stvari, da mu je bila sreča delila najbolj pomenljivo , karto, a jo je cela leta prezrl. Ta karta je 1 bila ljubezen in je bila najboljša od vseh prejšnjih. Ljubezen je bila prvi trumf, ta-korekoč peti as, karta vseh kart, in on je hotel igrati z njo do skrajne meje, kadar ' bi so igra pričela. Tega pričetka pa šq ni mogel uzreti. Najprej je bilo treba igrati sedanjo igro do enega aii drugega zaključka. Vseeno pa se ni mogel oprostiti glave in duha onega toplega spomina na bronasto barvaste šolne, tisto prilegajoče se oblačilo in vso žensko mehkost in voljnost Dede na njenem ličnem domu v Berke-leyu. Neko deževno nedeljo je zopet telefoniral, da pride. In kakor se je dogajalo vedno, odkar je pn i moški pogledal žensko, je tudi on igral slepo silo moškega siljenja proti ženski tainostni slabosti za udajo. Ne rečemo, da je bila Daylightova navada prositi ponižno in moledovati. Nasprotno, bil je mojster v vsem, kar je storil, imel je nekako zvijačo čudnega laskanja, kateremu se je Deda mogla težje ustavljati kakor prošnjam ponižno prose-čega ljubimca. Prizor v svojem izidu ni bil srečen, kaiti Deda je v notranjem boju s svojim hrepenenjem, obupana vsled slabosti in obenem sovražeč z boljšo razsodnostjo to slabost, vzkliknila: »Silite me, da vas poslušam in vas poročim prav sedaj, a zaupam sreči, da se vse dobro izteče. Življenje je igra, pravite. Pa dobro igrajva. Vzemite novec in ga vrzite v zrak. Ako se pokaže glava, vas poročim. Ako ne, me morate za vedno pustiti pri miru in nikdar več vzeti zakon v misel.« Poravnajte naročnino! Poravnajte naročnino! inserati v »Slovencu« imajo po-po§si uspeli. - Inserirajte v njem! Birmanska darila Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjigoveznica K.T.D. v Ljubljani Kopitarjeva ulica 6. II. zlatnina, srebrnina in ure — po najnižjih cenah pri staroznani tvrdki Sprejme se več dobro iz-vežbanih, samostojnih krojaških pomočnikov za konfekcijsko delo. Vprašati na Emonski cesti 8/1, Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Komp. 3122 POSOJILO 60.000 Din išče trgovec, obrtnik in posestnik proti vknjižbi na prvo mesto, obresti po dogovoru, ali se dajo v hiši na razpolago brezplačno prostori za gostilniško obrt ali kaj sličnega, ali pa delež na že obstoječi obrti. Zadeva nujna. Sprejemajo se samo resne ponudbe na upravništvo lista pod šifro: »Nujna pomoč« it. 3346. Sv. Petra cesta št. 16, URARSKI pomočnik z večletno prakso za mala in velika dela, išče mesta ali delo na dom. — Ceni. ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »URAR«. TRGOVSKI pomočnik ali pa prodajalka s kavcijo 10—15.000 Dir., sc sprejme takoj za samostoj. vodstvo podružnice. - Samo resne ponudbe r.a upravo lista pod šifro KAVCIJA 3345. »ŠAMOT - OPEKO« in ŠAMOT-MOKO (češko) na zalogi nudi F. Hočevar, Dunajska cesta 36. 3006 IHff- ALI IE MOGOČE, TAKE CENE ? ¥se po 65.- dinarjev ! 4 metre blaga, perilno, krasno temno barvanega, zadost. za celo »Diendl«-obleko ali narodno nošo, z atlas zelenim ali rumenim predpasnikom, vse Din 65,— Volneni modni pepita Stof, 130 cm širok, 1 meter samo.......Din 65.— Temno-modri, 130 cm širok lister, lino blago, 1 meter samo.......Din 65.— 4 pare belih flor-ženskih nogavic . . Din 65.— 1 svilnata belo, kockana (štrikana) šerpa s sviln. iianžami, samo . . . Din 65.— Vse to dobite po Din 65.—, ako pridete sami ali poSljemo po pošti, če pišete dopisnico za cenik na POZOR! GASILNA DRUŠTVA Gasilno društvo v Radečah rabi mehanično LESTVO v dobrem stanju, dolgost 12 do 15 m, zložljiva v tri ali štiri dele. Ponudbe z natančnim opisom ter najnižjo ceno naj se vpošljejo direktno na Prostovoljno gasilno društvo v Radečah. Oddelek I, tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst in za vse namene, Oddelek II, in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaui ne izjave in ustanovitve (začetnik) IŠČE SLUŽBE, po možnosti z oskrbo v hiši. — Ponudbe na upravo pod: Vesten pomočnik 3363 Oddelek III (Brennabor), dobro ohranjen, sc proda. Cena 350 Din - Rožna ulica 21/1. Sodel( vanjem naših oddelkov I. in II. najboljše zveze! Zalo dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. sc kupi ali vzame za daljšo dobo pod ugodnimi pogoji v najem. — Cenj. ponudbe naj se vpošljejo čimprejc z navedbo ozir. popisom obratnih sredstev, uporabe elektr. energije, kupnine in dr. ua upravništvo lista pod šifro: »Strokovnjak« 3381. Krekov trg št. 10 — I. nadstropje, z vsem inventarjem in posestvo za pet glav živine, z lepim sadnim vrtom in vsem gospodar, poslopjem, se proda po zelo nizki ceni radi selitve.- Pojasnila daje lastnik Jože PIBERNIK, Motnik. *e sprejme. — Prošnje m spričevala so vposlali najkasneje do 4. JUNIJA t. 1. na naslov: Martin Lempl, župan, Velenje. 3353 Opravilna štev. E 615/24—2, Potrta neizmerne žalosti sporočava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jc naša nepozabna mama, gospa IŠČE SE PISARNIŠKI uradnik za pisarno premogovnika v Beogradu s popolnim znanjem srbskega in nemškega jezika v govoru in pisavi s prakso v korespondenci in pisarniškem delu. Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevo plače na: Brača MONCH, Beograd, Topličin Venac 4. Prlslnl naravni MALINOVEC z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih na drobno in veliko nndi lekarna dr. G. PICCOIJ Ljubljana KDO "HOČE NAJCENEJE ZIDATI? POZOR! — Nov način zidanja, 30 odst. prihranka, majhne hišice od 20.000 Din kompletno izgotovljene. — Naročajte načrte edino le pri Dragotin Korošec, Rečica ob Paki; pišite po pojasnila, priložite 2.— Din za odgovor. 2960 "BOTRI in STARlir 3IRMANCEV! i j NTuai se Vam izvanredno ugodna prilika za NAKUP DEŠKIH OBLEK v vsled nizkih con splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti Dramskega gledališča). Največja izbira, nedosegljivo nizke cene! — Konfekcij, tovarna FRAN DERENDA & Komp. "železo, 2ELEZNINO," porttandcement, potrebščine za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike in poljedelce, štedilnike, vodovodne cevi, sesalke itd., priporoča A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta. — Velika zaloga! — Nizke cene! " STOJEČA TRAVA sc da v najem (10 oralov). Lončarska steza 10 (poleg i Ljudskega doma). 3366 S, P, A., 3 — 4 tonski, v dobrem stanju, novi gumi in karaferija, je naprodaj ali sc zamenja z robo. Naslov pri upravi lista pod 3327. Dne 26. majnika 1925, ob 10 dopoldne se prodajo v Kamniku, Šutna št. 43, po javni dražbi sledeči predmeti: 25 različnih STROJEV za izdelavo trakov in vezalk, 1 MOTOR z vso transmisijo, ŽARNICE z vso napeljavo, različno POHIŠTVO, ORODJE in uprava, itd., itd. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri: medtem se lahko te predmete ogleda. OKRAJNO SODIŠČE V KAMNIKU, ODD. H., dne 7, maja 1925, danes po dolgi mučni bolezni v 67. letu, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb nepozabne se vrši 23. t. m. iz hiše žalosti, na Trati, ob 16 % popoldne ter od Kapucinske cerkve v Škoiji Loki ob 16 '/t. Sv. maše zadušnice sc bodo brale v več cerkvah. Nepozabno pokojnico priporočava v blag spomin. Trata - Skofja Loka, dne 22. maja 1925. Prodam do 9000 litrov VINA letnikov 1921—1924 po kakovosti in po dnevni ceni. A. BAUER — Zeče št. 16, pošta Buče. 3091 možna voditi malo trgovino, ki lahko nudi garancijo, sc sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval na Franc Cucek, Ptuj._ 3292 KLJUČAVNIČAR z dobrim spričevalom išče službe. — Pisma na upravo pod . Dobra moč« 51. 3334. KOSTANJEV TONČE, sin. FANČI roj. KERŠMANC, snaha. kupujem vsako množino na progi Ljubljana — Karlovac. Ponudbe je poslati na upravo lista pod: »Tanin« 3308. najboljše najcenejše v najvecj izberi ima orožnik. Nasiopi takoj, dbe na upravo lista pod »Trezen« štev. 3316. Ljubljana Aleksandrova 12 z znanjem slovenskega in nenukega jezika, ev. iran-coščine in klavirja, se sprejme za poučevanje 9-letncga dečka in 6-letne deklice. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »H. K.* 5t. 3310. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš preljubljeni so-prog, ozir. najboljši oče, sin in brat, gospod PREDNO SI OSKRBITE Gozdni MANIPULAN pošten in sposoben za delo in obračun, se išče za neko manjšo gozdno cksploatacijo rudokopne šume v Srbiji. Ponudbe z referencami na: Bračo MONCH, Beograd, Topličin Venac St. 4. wseučiliški profesor v Ljubljani, član stalnega mednarodnega razsodišča v Kaagu, minister itd. dne 16. maja t. 1. po trimesečni težki bolezni umrl. Kdor ga je poznal, bo umel našo neizmerno bol. Pogreb preblagega pokojnika se vrši dne 20. t. m. na hutteidorfskem pokopališču na Dunaju. V Mariboru, dna 19. maja 1925. ELZA ŽOLGER, soproga. — ALEKSANDER, IVAN in ANICA, otroci. — ANA ŽOLGER, mati. JOSIP, ANTON, KAREL in AMALIJA, bratje in sestra. si blagovolite ogledati ZALOGO zlatnine, srebrnine in ur pri tvrdki LJUBLJANA — WOLFOVA ULICA 3, v Mengšu išče izurjenega kakor tudi preoblikovanje zadnje novosti, si oskrbite pri Alojziju ŠKRABAR v Domžalah. "OTROŠKI VOZIČEK za ležati, kupim. Naslov pri upravi lista pod štev. 3367. k svoji okrožni peči. Oni, ki se izkažejo z večletno prakso, imajo prednost. — Plača po dogovoru. Nastop takoj. 3264 Izvežban URADNIkT" r.u administrativne agendc; premogovnika v Srbiji sc išče. Pogoji: perfeklno znanje srbsko - hrvatskega in m ;nškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe z refe-rcr.camj, prepisi spričeval ia označbo plače na: Brača MONCH, Beograd, Topličin Ver.ac 4. 3256 mmm NAJNOVEJŠIMI kupuje LEO AUGUSTIN, Grossdrogerie — Puntigam bet Graz (Avstrija). 3368 iz Cherbourga - Antwerpena - Hamburga -Liverpooia. Vsa mogoča pojasnila glede potovanja prevoznih cen kakor tudi vse najtoenejše podatke za naselitev izvrstnih poljedelcev na farmah v Kanadi daje brezplačno IZSELJENCI, pozor! Vzainc se v najem kmetijsko posestvo z živim in mrtvim inventarjem. Več po dogovoru. Vpraša se nn upravo pod Posestvo 3364. VSLED~^ESELiT VE NAPRODAJ: nova spalnica, jedilna soba, kuhinja ter 2 veliki ogledali. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 3361. Vsem, le! so najinega dragega očeta okr. gozdarja v pok. poznali in radi imeli, javljava, da jc 21. maja po dolgotrajni, mučni bolezni, v 69. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika sc vrši v soboto, dne 23. maja ob 4. uri popoldne iz hiralnice, Vidovdanska cesta, k Sv. Križu. Maše zadušnicc sc bodo brale v več cerkvah. Ohranite dragemu pokojniku blag spomin. Ljubljana, dne 21. maja 1925. ŽALUJOČI HČERKI. dete koles, automobilov, otroških vozičkov, zdravni :',ke instrumente itd. »BISTRA«, DOMŽALE cajvcCji rfnlvanizacijski ?"-vod v S. H. S. LJUBLJANA, Jas. Mar, pMsiajsSžfl 3S MOKE«, Peifilsaisi«® isutea 40 krasna, MODERNA VILA v najboljšem stavbenem stanju, obstoječa iz kuhinje, 4 prostornih sob, kopalnice in obokanih kleti in drugih prostorov, z gospodarskim poslopjem; pred vilo vrt za cvetice, za vilo velik vrt za zelenjavo, velika, dobro rodovitna njiva, — vse v skupni površinski meri 1 orala. V vili jc upcljana električna razsvetljava. — Pojasnila daje Ignac Tkavc, uradnik v Slovenski Bistrici. 2983 najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki Anica ?r$sm MariUnr orafshi fr«!!. jimvžiiSB« »B^^HBIfc Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: .Viktor Cenčič. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.