TEKMOVANJE KMETOVALCEV
Hpagradno   tekmovanje   knietovaleev   je
^¦•precej v širino.  Res jtv. da podatki o
^Rrilu  s<xleiujočili dn o prijavJjenili po-
^Hnali še niso lirejeni za vso državo. \i
Hbiih podatkov, ki se nana.šajo na posa-
Koe rajoiie, pa je inogoče ugotoviti, da
Jptaniraanje kmetovalti-v, posebno socia-
^"Vfičnili    kmetijskih   organizacij,    veliki>.
.110 v  VojvoJini  sode.luje  na  primer  v
.. i^mova-nj.u   153   kmelijskili   posestev,  276
(U)d^lovalnih zadru;; in <>kn>g 200 kinetij-
•kik zadrurjc z nad  10 tisoč zadru/niLi  —
'lividualniiini   kmetovalci.   Računajo,  <la
¦'•že  v  tej   pokrajini .prijavijena  povr-
a nad 1(>6 tisoč hektarov / žitom poso
:u' zeinlje .in okro-g 4-50 hektarov sadov-
•.kov in vinogradov.
1 > pa ne pcmieni, da to prvo nagradno
iiiovanje   v   kmctijstvu   ni   rnoglo   biti
holj množieno. Zvezna tekmovalna ko-
:.nsija je dobila  vee  ugovorov  k  tekmo-
ulaim   navodilom,  ki  preveč   omejujejo
lelovanje   knietovalcev   v   tej   inna/.ieni
iji   kmetovalcev.   Nekateri   so   na   pri:
¦¦r  mnenja,   da   so   najmaiijše   površine,
ji.li.  mora   prijavili   tekmovalna   skupi-
preveč  velike  za  ¦posamezne   kulture.
<>:>r na primer za siadkorno peso, vino-
ule   itd.   —   kar  onemogoča   ceiim   po-
fujinaiii, da bi sodelovale v tekinovanju.
Driigii  pa   zamerjajo,   ker   so  bile   ne.ka-
c zelo va-žne kulture, kakor so na pri-
r tobak in še nekatere, izpuščene. kar
if  tako zožuje  množično  bazo  tekiino-
ija v nekaterih pukrajinah, na primer
. Makedoniji itd. Zato predlagajo, naj  se
K-ita kultur,  ki -pridejo v  poštev  za  tek-
•vanje.   raz.širi.   kakor   tudi.   da   se   naj
nekatere   kulturp  znianjšajo  najjnanj-
¦lovršine. ki  jih mora tekimivalna skn-
.n   prijaviti.
ko je razpravljala o teli jn  dru.gih po-
hudali in predlojrih, je zvez-na tekmovalna
'nisija   ugotovila,   da   so   v   večini   pri-
rov    umestni   in   upravjčeni.    Komisija
je sprejela stališče, da letos glede tek-
valnih pogojev  ni  inogoče ničesar 'več
menili. ker je za (ake spremembe /e
pozno.  Roki  za  prijavo povr.šin  so že
:ili in jih ni mogoče prestavljati, tako
ta. spreniombo • navodil    iu    razširitev
inovanja   ni   nobenih   praktičnih   mož-
~ii. Sedaj je trelwi ves trud usmeriti   k
uu.  da  l>r>   fpkmovanje   v   teh   okvirih.
¦,koT  so bili   določcni,  čim  bolj   dosled-
in čim pra-vilneje izvedeno.
Uspeh tekniovanja b:> v mnogem odvi-sen od dela tekmuvalnih komisij, iJi miv-rajo Liti skupno z zadrugami gUvne no-hilke te množičiie akcije v kinetijstvu. Jz-ka/.alo pa se je, da se ni posvctiio dovolj ]>oz.oriH>sli orgaJii/.acijski krepitvi iu urf-ditvi okrajnili in občiuskih tekinovalnili koniisij in zato ni čutiti ifovo«lj njibovcga dela j.ii aktivnos.ti. Prtxl tenii komisijaini pa je najvažnejši del dula: spifinljati itiorajo dt-lo tekniovalnih skupin, nuditi strokovno poinoč proizvajalceui pri uva-jauju sodobnili inetod obdelovanja, pra-vilno in nepr.istransko oceniti donose in organizirati kontrolo, da bi se izognili nezasltiženeimi   dodeljevanju    nagracl  itd.
Zato bi morali pri ureditvi in učvrstitvi komi-sij sodelovati zadruge, Socialistična zveza in vši družbeni činilelji na vasi.
Fociebno je va/.no ocjfanizirati dobro in pravilno kontrolo dela in rezultatov tek-movalnili skupin. Upuštevati je treba, da s<> mužni določeni posknsi izigravanja predpisov o tekmoranju. navajanja več-jih donosov. kakor pa l>odi> v resnici, na-vajanja visoki-h donosov na večjih povr-šinah. kakor bodo tiste, na katerili bodo ti donosi doseženi. iiavajanje spsedovo njive kot svoje itd. Take poskuse lx>' mogočfi, kolikor jih bo, onemogooiti samo s stakio in učimkovito kontrolo tekmoval-ne komisiic kmetijskih strokovnjakov. za-družnili organizacij in dru-/l»eni.li organi-zacij  na  vasi.
Zvezna tekmovalna komisija jc <loločila stroge ukrepe proti takiin poskusom: tam, kjer l>o ttgotovljen tudi samo en tak pr.i-mer, bo izključena iz tekmovanja vsa tekmovalna skupina in ne samo njcni p<>-samezni člani, ki bodo izigravali predpi-se. Prav tako je priporočila republiškim in okrajnim koinisijain. da nagradijo strokovnjakc. ki Ivod« <xlkriii take po-skuse  špckulacije,
Poudarili jc treba, da imajo tudi tek-movahii predpisi svoje pomanjkljivosti, ki omogočajo. da posamezniki in posa-mezne kmetijske organizacije pridejo do • nagrad brez večjih svojih zaslug. Vze-inimo na primer kmetijsko posestvo, ki ima več obratov, v tekmovanje pa je pri-javilo samo enoga. Kakšen . rezultat bo dosežen, če lx> to posestvo koncentriralo glavnino svojih sredslev na prijavljeni obrat in zanemarUo proizvodnjo na dru-gih   svojih   posostvih?   Tako   bo   na    eni
strani dobilo visoke donose In nagrado, na drngi pa nizke donose in ne prav tako ugodne skupne rezultaU* svojega poslovanja na vsem posestvu. Po navodi-lih pa iiaprada ni odvisna od rezultata na vsem posestvu, temveč samo od do-nosov na post-stvu, ki jc bik> prijavljeno v   tfkinovanje.
Drugo pa je vprašanje stroškov: koli-ko stanpjo neko kmetijsko po&estvo vi-soki duiiosi. I^aliko se zgodi, da bt> neko gospodafsivo dosegl<i v.isoke donose na prijavljenem zeiniji^ču, na katerem je konccntriralo sredstva, toda za ceno čez-meriio visokih stroškov, ki brem<?nijo vse kmetijsko posestvo. (Na nekeni kmetijskem ]>os<?stvu so na primer ugo-tovili, da zalivajo pšenico z umetnim dežjein.) Nagrada pa je odvisna samo od višine donosov, ne pa tudi od material-nik   stroškov.
Vse to so stvari, o katerih ni v navo^ dilih govora, ki pa bi jih bilo treba upo-števati.                                               D.  N.