Kje dobiti denarja? Te dni smo pisali tovarišu g. ravnatelju Lapajnetu v Krškem to-le pismo : Cenjeni gospod ravnatclj! Skrbi kako bi se dalo učiteljstvu izboljšati plače in kje bi bilo dobiti za zdravo regulacijo potrebnega denarja, beli tudi nam glavo. Boj, ki smo ga začeli za kruh, bo treba izvojevati. A prej pridemo do smotra, ako tudi pokažemo deželi, kje dobi pokritje novim izdatkom. Premišljali smo na vse strani. Končno smo prišli do zaključka, da moramo povprašati za svet pri Vas, ki ste kapaciteta v slovenskem posojilništvu. Mi nimamo v to potrebnega vpogleda, zatorej vprašamo Vas: Ali bi se ne dalo obremeniti naših denarnih zavodov z nekakšnim šolskim davkom, ki bi služil v pokritje u č i t e 1 j s k i b plač? Naši slovenski denarni zavodi izkazujejo vsako leto lepe vsote čistega dobička. Koliko odstotkov tega čistega dobička naj bi plačevale v svrho regulacije učit. plač, oziroma kot šolski davek v šolske in učiteljske namene ? Taka študija in nje realizovanje bi bila velikanske važnosti zategadelj, ker bi nedonašala dobička zgolj kranjskemu učiteljstvu, temveč vsemu slovenskemu, slovanskema in avstrijskemu sploh, zakaj čisto gotovo je, da bi deželo Kranjsko začele potem posnemati tudi druge avstrijske kronovine. Prosimo Vas prav lepo, poprimite se tega dela in nas čim prej obvestite o svojih mislih. Najbolj bi nam ustregli s številkami, ki bi se jih dalo lepo uporabiti v članku. Seveda bi bili pa najbolj zadovoljni, če bi kar sami napisali primeren članek za »Učiteljski Tovariš«. Z združenimi močmi do končne zmage ! Z iskrenimi pozdravi u r e d n i š t v o »U č i t. T o v a r i š a«. Dobili smo ta-le odgovor: Velecenjeni gospod urednik! Vaše cenjeno pismo, ki ga blagovolite tudi svojim častitim čitateljem priobčiti, kaže, da se Vi resnično potezate za vsestranske koristi slovenskega učiteljstva. Ker je pa to pismo obenem laskava zaupnica v mojo malenkost, zato pohit'm, da ustrežem, kolikor je meni mogoče, Vam in da potolažim v mali meri stradajoče kranjsko učiteljstvo. Glede učiteljskih p!ač svojih kranjskih tovarišev naj najprvo omenim, da so oženjeni z dovoljenimi draginjskimi dokladami že nekoliko pomirjeni za prvi čas; samcem in učiteljicam v tolažbo in upanje pa naj povem, da se bo — kakor se iz gotovih virov čuje — kranjska deželna vlada resno potrudila, da se kranjski deželni zbor že meseca januarja zopet skliče, in da bo takrat tudi njena resna skrb, da se še samcem in učiteljicam dovolijo draginjske doklade. Draginjskedoklade sopa le začasno izboljšanje učiteljskih dohodkov in ne pridejo v poštev pri odmerjenju pokojnine. Vi, gospod urednik, pa želite z mano vred izdatne boljše in stalne regulacije učiteljskih plač in bi radi našli vire, iz kateri h naj bi ubožna kranjska dežela zajemala, da pokrije velike stroške, ki bi jih provzročile večje učiteljske plače. Preden hočein o tem težkem predmetu, kateremu itak nisem kos, premišljevati, nasvetovati hočem, kako naj si posamezna učiteljska oseba pomaga začasno, kadar je v denarnih zadregah, v katerih se menda slehrna nahaja. — Ker ga njena služba dovolj ne honoruje, da bi mogla stanu primerno izhajati, ne preostaja ji drugega, kakor da misli najprvo na postranske dohodke. Ker učitelj vendar nima toliko uradnih ur kakor uradnik, mora in sme porabiti vse proste ure, da hiti iskat postranskih zaslužkov. Te mora pa vzeti takšne, kakršni se mu nudijo in kakršni so njegovemu stanu, njegovim zmožnostim in krajevnim razmeram najprikladnejši, recimo: pouk v obrtnih nadaljevalnih šolah, v kmetijskih nadaljevalnih tečajih, privatne inštrukcije, občinsko tajništvo, tajništvo krajnega šolskega sveta, delo pri posojilnicah in kmetijskih zadrugah, funkcijonarstvo pri raznih društvih, orglarstvo i. t. d. Pri vsem tem utegne priti učitelj v denarne zadrege, zlasti pa tisti, ki se mu ne posreči, da bi prišel do postranskih dohodkov. Tak tovariš bo moral na posodo iskati. Kje pa naj na posodo išče ? »Svoji k svojemu!« je moj odgovor, pri uči teljski posojiinici v Ljubljani. Ta je za učiteljske razmere najpripravnejše uravnana. Da bo rnogel pa ta zavod dobro uspevati, je treba, da ga podpirajo v prvi vrsti tisti učitelji, ki si morejo kaj prihraniti. Ti naj svoje odvečne novce nalagajo le v ljublj. učiteljski posojilnici. Ona daje dosta visoke obresti in pri njej je denar tako varno naložen, kakor pri vsakem drugem denarnem zavodu. Od učiteljev ali tudi od drugih oseb vposlane hranilne vloge so pa najcenejši denar, ki ga more za svoje svrhe dobiti učiteljska posojilnica. To so pa le malenkostni nasveti, kaj ne, g. urednik, ki hočete imeti od mene rešitve velikega težjega vprašanja ? Vi bi radi videli, da bl se v pokritje večjib učiteljskih plač obremenili denarni zavodi, in Vi me vprašate, kakSen efekt bi to imelo? Pretežko vprašanje ste mi stavili. V tej zadevi moram le toliko omeniti, da so denar^i zavodi že zdaj z nekaterimi davki obloženi. Ti davki so: 1.) takoimenovane neposredne pristojbine, ki pa niso velike; 2.) rentnina, ki je že precej večja; 3.) so vse posojilnice (razen Raiffeisenovk) in posebno pa hranilnice obložene z jako velikim pridobninskim davkom. Iti s tem, da plačujejo ptidobninski davek, so deležne tudi deželnih doklad, iz katerih dobivajo tudi ljudski učitelji svoje plače. Da bi se denarnira zavodom naložil zaradi učiteljskih plač poseben davek, v to bi bilo treba posebnega dežclnega ali državnega zakona. Dobili bi se pač ravno pri denarnih zavodih labko še lepi novci, ne da bi davkoplačevalci dobili novih bremen. Denarni zavodi imajo že lepe rezervne fonde. To pa velja le o starih in velikih dcnarnih zavodih, kakršni so na priliko : stara Kranjska branilnica v Ljubljani, štajerska hranilnica v Gradcu, koroška hranilnica v Celovcu itd. Kranjska hranilnica v Ljubljani ima n. pr. veliko veliko več rezervnega fonda, kakor vsi drugi denarni zavodi na Kranjskem, ki jih je blizu 200. Vendar je tudi skupna vsota rezervnib fondov vseh poslednjih že precpj lepa. Obdačenje vseh teh rezervnib fondov, ki služijo sicer po irnenu v pokritje mogočih izgub teh podjetij, ne bi bila nikakršna krivica. Te prihranjene zaloge niso namreč last nobene fizične osebe. Zaradi tega bi tudi davek, ki naj bi se zlasti naložil na obresti, ki jih dajejo rezervni fondi, ne obtežil nobene fizične osebe. Dobro misel ste torej sprožili g. urednik, ko ste opozorili javnost na vire, iz katerih bi se utegnili dobifi dohodki za zvišanje učiteljskih plač. Razpravljajte še dalje o tem vprašanju in izpodbujajte učiteljska društva, da bi v tem smislu vlagala prošnje in spomenice na postavodajalne korporacije. Z odličnim spoštovanjem in bratskim pozdravom Ivan Rupnik. Ivan Lapajne. S tem torej opozarjamo poklicane kroge na ta lahko izvedljiv predlog, ki obeta prinesti celokupnemu učiteljstvu toliko zaželjeno regulacijo službenih prejemkov.