187
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja« Deržavni zbor poslancov se je začel spet 27. p. m. Gosp. minister Sehmerling je najprej na gosp. dr. Riegerjevo vprašanje zastran šolskega svetova v-siva odgovoril, da osnova tega statuta se ni toliko do-gnana, da bi mogel kaj gotovega povedati. — Potem je dotični odbor zastran Litvinovičevega predloga predložil svoj nasvet, po kterem naj se poslancom plača vsaki dan 10 gold. nov. dn. in potnioa po 1 gold. za miljo iz tiste kaše, iz ktere se bojo vsi stroški deržavnega zbora plačali. Gosp. dr. S molka se je ustavil temu predlogu in dokazal, da sedanji mali deržavni zbor, v kterem manjka poslancov iz 6 dežel, nima po ustavi pravice kaj določiti, kar zadeva dnarstvo cele deržave; ker se pa prišlim poslancom vendar njih stroški poverniti morajo, naj ministerstvo dnar-etva tudi to reč uravna tako, kakor je uravnalo druge stroške za deržavni zbor; ai če to ne more biti, naj se zborna obravnava Litvinovičevega predloga saj odloži, dokler ne pride na ustavni poti pretres deržavnih dohodkov in stroškov na versto. Govorilo je potem mnogo poslancov, eui za predlog odbora, drugi za predlog Smolkov; al ker se centralizacijna večina deržavnega zbora tako obnaša kakor da bi imela pravico v imenu cele deržave postave dajati, je padel Smolkov predlog in obveljal predlog odbora. — Več dni so terpeli pomenki o postavi za neodgovornost in nedotakljivost poslancov za govore in glasovanja v deržavnih in deželnih zborih, ktere osnovo je gosp. minister Sehmerling deržav-nemu zboru v sklep predložil. Že odbor, ki je to postavo pred pretresel, preden je prišla v posvet celemu zboru, je razpadel v dve stranki; ena in sicer večina je nekoliko premenjeno in razširjeno postavo raztegniti hotla, kakor je ministerstvo nasvetovalo, tudi čez poslance deželnega zbora; druga stranka in sicer manjšina pa je rekla, da tega ne more poterditi, ker noče spodkopati samostojnosti deželnih zborov; napačno bi bilo, ako bi deželni zbori mogli plesati kakor bi jim deržavni zbor godel in celo tak , v kterem niso nadomestovane vse dežele po svojih
188
zastopnikih; tistih 7 deželnih zborov, ki so se oglasili za neodgovornost svojih poslancov, je poslalo na Dunaj svoj sklep in prosilo, naj ga jim cesar poterdijo, ne pa deržavni zbor o njem sklepa. Da so kaj živo bili pomenki o tej obravnavi, si lahko vsak misli, kdor ve, da tudi o tej zadevi ste si stranka centralistov in stranka federalistov stale nasproti; vendar je zmagala danes stranka slovanska, ker je tudi mnogo poslancov iz središča ž njo potegnilo; sklenjena je bila tedaj postava za neodgovornost in nedotakljivost poslancov deržavnega zbora se v nekako evobodnejem smislu kakor jo je ministerstvo predložilo, deželnim zborom pa je bila samostojnost obvarovana, da ta  postava spada v njih pravico.
Gospod minister pravosodja Pratobevera je pri tej priliki med drugim rekel, „naj se deržavui zbor ne boji, da bi samopravlje (autonomija) deželnih zborov škodo ter-pela; cesarja in vlade terdna volja je, da se varuje samostojnost dežel; zgodovina, pesem in pravlica živijo v naročji narodov, Bog obvari, da bi se jih vlada dotaknila. Ako se vsakemu človeku v cesarskih kancelijah pravica v njegovem jeziku z besedo in v pisanji daje, — ako se učilnice napravljajo, da se more človek vseh jezikov svoje dežele naučiti, se to vendar ne more reči, da se krivica godi samostojnosti." (Tako minister govori in obeta pravico vsem narodom; kako pa se obnaša večina njegovih organov   —  uradnikov —  po   deželah?    Ravno   se   uam
v                   v                                                                       r
piše iz Stajarskega, kaj tam počenjajo nekteri teh gospodov zoper peticijo slovenskega naroda, da bi to, kar so cesar dali in ministri vsaki dan obetajo, se ne spol-nilo. Ali je, vprašamo ves svet, že kaj sledu resničnega ustavnega duha v uradnijah?) — Omenimo le še to, da so poslanci zdaj do tega, zdaj do unega gosp. ministra postavili mnogo vprašanj (interpelacij), na ktere bo treba kmali  odgovoriti, da se jih ne bo nabralo na  kupe.
O gosposki zbornici deržavnega zbora, ki se je 1. dan t. m. po binkoštnih praznikih spet pervikrat snidla, ni dosti povedati, ker v pervih sejah so iirieli ti gospodje samo s tem dosti opraviti, da so se napravili trije posebni odbori za najprejšnje pretresovanje političnih, pravosodnih in dnarstvenih zadev. Ker je večina škofov še manjkala v pervih sejah, ker tudi v tej zbornici še manjka Ogrov, Hervatov itd., in ker zborniki iz Beneškega nočejo priti na Dunaj, je očitno, da tudi gosposki zbornici je nekako čudno pri sercu, ker se kakor zbornica poslancov, vidi zapuščena od toliko dežel! Očitno je, da ves ta deržavni zbor je le odlomek (fraction) deržavnega zbora avstrijan-skejra, in vendar bi se, kakor centralisti hočejo, imel zoper ustavno postavo vesti kakor celi deržavni zbor! — „Ost umi Westu razglaša neki program liberalne stranke gosposke zbornice, v kterem deržeča se federativnih idej pravi, da si bo prizadevala ravnati v duhu ces. diploma od 20. oktobra. Tudi od ^^. škofov se pripoveduje, da so sklenili Nj. Veličanstvu pismo poslati, v kterem ga prosijo, naj brani sv. očeta papeža, ki je v čedalje huji stiski, in naj varuje konkordat. Vidi se iz vsega tega, da se inini-sterstvu   od   vseh   stranih   napravljajo   čedalje   veče   naloge.
|Iei°vaŠko. Iz Zagreba. Seja deželnega zbora 28. maja je bila na več strani važna. Prišli so pervikrat g rani carji v zbor z veliko radostjo sprejeti. Gosp. Berlič je govoril v imenu vseh poslancov iz granice; živio-klici so doneli od vseh strani ko je govor končal. Gosp, Baltič je nasvetoval potem, naj se že izvoljenemu odboru, ki ima osnovati postavo, kako naj se vprihodnje nadomestuje tudi granica v deželnem zboru, pridruži tudi graničarsk poslanec. Temu seje ban zoperstavil, rekši, da graničarji se imajo udeležiti samo posvetovanja deržavnopravnih razmer Hervaškega do Ogerskega in Avstrije, in ni dovolil skrivne seje, pri kteri bi bili tudi graničarji pričujoči. Zoper to so se zborniki ustavili;   ban   je   nevoljeu  zapustil zbor,   in
pod predsedništvom druzega predsednika barona Kušlana so se vverstili poslanci iz granice posamnim odborom. V skrivni seji drugi dan so se snidli zborniki in sklenili, bana razodeti obžalovanje, da se je včeraj tako obnašal. — Iz govora, ki ga imel poslanec gosp. Fr. Zužel ta dan v deželnem zboru in je bil z veliko hvalo sprejet, povzamemo iz „Pozorau v izvirnem jeziku nektere verstice, iz kterih se vidi, da tudi Hervate je terdna volja obderžati Avstrijo, al pravična mora biti vsem svojim narodom. G. Z u ž e l je med drugim rekel: „Što mi želimo, za čim mi težimo i težiti moramo, to je korist dinastije i ciele Austrije. Mi neimamo mogučih di-nastah, pretendentah, koji bi težili za prestoijem, mi nebi imali nikakove koristi od razsapa Austrije, s toga niti želimo, niti možemo želiti njezinu propast. Mi jedino želimo,, da se u njoj možemo na naravnom temelju mirno razvijati, s tim bi mi ne samo doprinieli k blagostanju i učvrščenju cieloga carstva, več bi djelovali na blagostanje inih nam srodnih narodah te bi Austrija svoj upliv preko nas i onamo protegnula, te bi si tako nadomjestila, što je indje šteto-vala. Mi smo jošte vazda izkazali se lojalni, reči bi dakle, da je naravska posljedica toga, da se vlada austrijanska na nas osloni, da nas podupira, da nam je makar pravična. Nu ^^. do sada je bas protivna. Kad pomislim na politiku bečkoga ministerija od ovo 12 godinah, tad sam prisiljen reči, da nam je bila neprijateljska, da je sve podupirala, što je bilo na našu štetu. Na tim niti je koristila dinastiji ni carstvu. Sada bere plod te politike, koja je jedino osnovana na mržnji Slavjanstva. Takova politika, koja je osnovana na mržnji i progonstvu veče strane žiteljah, ne-može nego da vodi k propasti; jer je na mržnji žig pro-kletstva. Pa posije se dokazalo, da je ta politika mržnje skoro upropastila carstvo, to bi čovjek mislio, da su se je okanili ministra čara austrijanskoga. Nedaj Bog! Ta mržnja viri i iz najnovijih njihovih činah. Narodi imadu svoje pravo braniti po zastupnicih u saboru: jest dakle uredjenje sabora glavno jamstvo slobode i pravice. Kako su uredjeni sabori u Austriji? Tako, da svagdje viri mržnja onoga, što nije njemačko, a napose, što je slavjansko. U Koruškoj imade 5 kotarah slavjanskih, ali su po izbornom redu tako raz-kidani, da ni.su Slavjani mogli izabrati ni jednoga zastup-nika; u Pragu imalo je jedno 3000 Niemaeah pravo birati 1 zastupnikn, a 25.000 Slavjanah, takodjer 1. u Dalmaciji dobili su gotovo svi primorski gradovi glas, jer su talijan-ski, a zagorski, ako su i veči, ostali su bez glasa, jer su slavjanski. U izbornom redu za „Reichsrath,k* pazilo se takodjer na njemštinu, a ne na broj žiteljah: s tog-a imade po njemu n. pr. Salcburg 1 zastupnika na 44.000 žiteljah, dočini Hrvatska 1 na 85.000, a Ugarska na 123.000. Pitam sada, da li nemoraju svi nenjemački narodi biti s tim izborom nezadovoljni? Da li nezadovoljnošču večine narodah nepodkopava se koren carstva? Istina preuzvišeni g. Schmer-ling stvorio je tako umjetnu večinu njemačku u „Reichs-rathu"? Ali pitam ja: da li je to i večina naroda? Da li ce se dinastija i carstvo u nuždi moči osloniti na tu večinu g-. Schmerlinga? — Mi toj politiki nipošto nemožemo biti prijatelji. Nami treba Austrije, mi smo njoj istinski privrženi, ali samo onda, kad nam bude pravična. Neka se onda slobodno osloni na nas i mi čemo vierno stojati uz nju. Nu ako bude vlada austrijanska i nadalje nami ne-prijateljna i išla na iztrebljenje naše, tad če nam prostit Bog i sviet, ako podjemo svojim putem; jer je zakon božji svoj život čuvati i  braniti."
Ogersko. Iz Pcšta 1.junija. Poslanci še niso nehali govoriti; vender je bilo v današnji seji sklenjeno, da v jutra jšni se bo razsodilo, kdaj bode konec pomenkov; misli se, da še ta teden pride važni dan, ko se bodo glasovalo o tem, ali naj se cesarju da odgovor v obliki pisma (adresse) ali sklepa (resolucije).