©M^MMMGLAS
Uto XLVI - št. 4 - CENA 45 SIT
Kranj, petek, 15. januarja 1993
Državni zbor izvolil predsednika vlade
Drnovšek sestavlja vlado
Predlog 15 ministrov mora v petnajstih dneh predložiti državnemu zboru, ki je v torek tudi sprejel nov zakon o vladi.
Po izvolitvi je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek podpisal slovesno izjavo in zaprisegel. G. Šinik
Slika
Ljubljana, 12. januarja - Oseminštirideset glasov, kolikor jih je dobil mandatar dr. Janez Drnovšek, je bilo dovolj za njegovo izvolitev za predsednika vlade. Za nekatere je podpora manjša od pričakovanj, dr. Drnovšek pa jo šteje za uspeh, saj je bilo glasovanje tvegano zato, ker pred tem ni hotel sklepati nikakršnih pogodb o sodelovanju v vladi, kar so zahtevale nekatere stranke in podporo pogojevale s podpisi koalicijske pogodbe. Izvoljeni predsednik vlade ima sedaj petnajst dni časa, da predlog ministrov predlaga v sprejem državnemu zboru. Kakšna bo vladna koalicija, še ni odločeno. Nedvomno pa bo skušal dr. Drnovšek vključiti v vlado tako Slovenske krščanske demokrate kot Združeno listo in z vsakim posebej skleniti dogovor, razen teh strank, pa še socialdemokrate in demokrate. Končne odločitve krščanskih demokratov, ki želijo imeti v vladi tudi Ljudsko
stranko, socialdemokratov in demokratov še ni. Drnovšek zagotavlja, da bo sestava vlade j znana po današnji seji državnega sveta, ki mora potrditi nov zakon o vladi. Tudi tega je sprejel državni zbor in tako odločil, da bo imela vlada ob predsedniku še 15 ministrov I in največ dva ministra brez listnice. Državni | zbor je sprejel še štiri zakone: o vstopu Slovenije v Mednarodni denarni sklad in o plačilu deleža v Evropsko banko, s tem smo postali njeni člani, ter spremenjena zakona o plačah državnih funkcionarjev in delavcih v državni upravi. Poslanci so tudi razrešili sedanjo predsednico Vrhovnega sodišča Slovenije Francko Strmole - Hlastec.
Danes zaseda državni svet. Če bo potrdil zakon o vladi, bo ta začel veljati po objavi v uradnem vestniku, Drnovšek pa bo lahko predlagal ministre. • J. Košnjek
Svetovni tekaški asi na tekmi v Bohinju
Na startu tudi
šest naših
Bohinj, januarja - Kljub pomanjkanju snega je vestnim organizatorjem 32. svetovnega pokala Bohinj '93 v smučarskih tekih uspelo pripraviti progo za to največjo letošnjo tekaško prireditev pri nas. Tekmo so sicer morali Prestaviti na Vogel, vendar Pa program ostaja nespremenjen. Tako bo danes zvečer v hotelu Kompas v Bohinju sestanek vodij ekip in žrebanje Startnih številk ter uradni sprejem, jutri ob 9.30 uri pa bo uradna otvoritev tekmovanja, ki ga bo odprl predsednik države Milan Kučan. Start tekmovanja na 15-kilo-metrski progi v prosti tehniki °o ob 10. uri na Voglu.
Danes je v Bohinju že 2branih večina tekmovalcev, med njimi vsi vodeči v svetovnem pokalu pa tudi šesterica naših, ki po slabšem začetku sezone računa na boljše rezultate prav na domačem prizorišču. Več na športi stranL^V^Sk
Steklina ponovno v kranjski občini
Stekla lisica seje zavlekla k psu
V kranjski občini so v zadnjem tednu odkrili štiri stekle lisice.
Kranj, 14. januarja - Steklina se j« iz škofjeloške občin«, predvsem iz Selške doline i« okolice Škofje Loke, razširita tudi v kranjsko občino.
Prejšnji petek se je namreč na kmetijo Franca Jogovica v Spodnje Bitnje zatekla lisica, za katero se je kasneje iskazalo, da je stekla. Lisica je prišla s Sorskega polja, prečkala cesto in se zavlekla k privezanemu psu, ki so ga kasneje ustreliti; prostor, kjer sta ležala pes in lisica« pa razkužili. Primer iz Bitenj pa ni osamljen, v sredo so v kranjski občini odkrili le tri stekle lisice: dve na Sorskem polju in eno na Sutni.
Steklina je bila doslej na Gorenjskem razširjena le v Škofje, loški občini. Primeri s Sorskega polja so po decembru 1991 prvi v kranjski občini; pričakovati pa je, da ne bodo osamljeni in da se bo steklina iz škofjeloške občine prek Jelovice razširila tudi v radovljiško in jeseniško občino. Kot ie povedal veterinarski inšpektor mag. Roman Grandtč, bodo v kranjski in škofjeloški občini v teb dneh začeli izpolnjevati predpise o koutumacu In streljati klateške, neprivezane pse ter tudi mačke; upa pa tudi« da bo slovenska država našla denar za ponovno cepljenje lisic proti steklini.
Steklina je nalezljiva bolezen, za katero obolevajo toplokrvne živali, ki lahko bolezen prenesejo tudi na ljudi. Najbolj dovzetne za okužbo so lisice, volkovi in netopirji, zbolijo pa lahko tudi domače živali. Človek se najpogosteje okuži z ugrizom stekle Živali, možna pa je rudi okužba z opraskanino in s slino stekle živali, s katero se izloča tudi virus. Vi ras je v zunanjem okolju slabo obstojen. Zelo hitro ga uniči visoka temperatura, medtem ko na temperaturi štiri stopinje Celzija preživi 24 ur. Občutljiv je tudi na detergente, organska topila in ultravijolične žarke.« C. Zaptotnik
POTREBUJETE KREDIT?
V GOTOVINI?
SoicrisKaba^
" " f"T^ ivrrr        ni""—      Oglasite se pri nas!
Skupaj uresničimo Vaše želje in ideje.
str. 10 Miha Naglic Zgodba dveh bregov
Lubadar nevarno ogroža gozdove
Zdaj je čas za spravilo lubadark
Zasebni lastniki gozdov iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine so doslej posekali le tri četrtine odkazanih lubadark, pospravili pa še precej manj.
Kranj, 13. januarja - Zimski meseci so po mnenju gozdarskih strokovnjakov najbolj primerni za dokončno spravilo gozdnega drevja, ki ga je napadel lubadar.
Kot je znano, se je lubadar zaradi splošne oslabelosti gozdov, predvsem pa zaradi lanske hude poletne vročine, tako močno razširil po gozdovih, da je pojav že dobil značaj naravne katastrofe. Gozdarji so samo v zasebnih gozdovih kranjske, škofjeloške in tržiške občine od-kazali za posek blizu 14 tisoč kubičnih metrov drevja, ki gaje napadel lubadar; skupna količina napadenega drevja pa je verjetno še nekoliko večja. Čeprav so lastnike opozorili na nevarnost lubadarja na predavanjih, prek sredstev javnega obveščanja in tudi s pisnimi obvestili, je bilo doslej posekano približno tri četrtine odkazanega drevja, pospravljenega pa precej manj. Kot poudarja Janez Ponikvar, koordinator za zasebni sektor v kranjskem gozd-
nem gospodarstvu, je zimski čas vse tja do 15. marca najprimernejši za posek in spravilo lubadark pa tudi za uničenje (požig) lesnih ostankov. Popolno spravilo napadenega drevja je namreč pogoj za to, da se lubadar v letošnjih toplih mesecih ne bo še bolj razširil kot lani in da iz ravninskih gozdov ne bo "ušel" tudi v hribovske. Na državni ravni so že oblikovali nekakšen krizni štab, ki bo usmerjal "boj proti lu-badarju". Koliko bo uspešen, je odvisno tudi od sredstev, ki jih bo za to namenila država. V kranjskem gozdnem gospodarstvu so že izračunali, da bi samo za lovne pasti, vabe in druge pripomočke ter za obsežno delo potrebovali 150 tisoč mark.
Eden od razlogov, da lastniki niso posebno navdušeni nad posekom lubadark, je tudi v tem, da tovrstni les izgubi 30 do 40 odstotkov vrednosti, da ga je težko prodati in da je tudi izkupiček zelo skromen. • C. Zaplotnik
Ledeno jutro na cestah
Danes zjutraj so bile na hitri cesti v bližini Kranja kar štiri prometne nezgode. Največ smole je imela voznica Ljuba Šter Kislih iz Ljubljane, ki je ob petih zjutraj začela serijo nezgod. S "katrco" je peljala od cestninske postaje Torovo proti Kranju-zahod, med viaduktoma prek Kokre in Ru-povščice jo je zaradi prehitre vožnje na poledeneli cesti zaneslo na nasprotni vozni pas in prek tega v jarek ob cesti. Hudo ranjeno voznico so odpelja-
li v bolnišnico. Skoraj na istem kraju je na podoben način, le z več sreče zase, končal tudi Ljubljančan Jože Aleš Zdešar z au-dijem 100 ob 7.40. Ob 8.20 pa je zaradi zaviranja na avto cesti oziroma njenem izvozu proti Brniku drsal varovalno ograjo ob cesti Andrej Šketa s fordom tranzit. Tudi posledica te nezgode pa je predvsem materialna škoda. Sicer pa so prometni policisti vedeli povedati, da je zjutraj, ko se je dvignila megla in  je  temperatura nekoliko
padla, precej voznikov "plesalo" po hitro poledenelih cestah. Vedenje, da smo sredi muhaste zime, ki lahko marsikatero zagode, zatorej ni odveč.
Naš fotoreporter Damjan Gazvoda pa je v sredo dopoldne takole ujel v objektiv trk med avtobusom mestnega prometa in osebnim avtom jugo pri kranjski porodnišnici. • H. J.
Salon vozil
C1MOS-CITROEN
Gregorčičeva 8, Kranj
Posebno UGODNE cene za omejeno število CITROEIMOVIH
vozil do 23. januarja
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Državni zbor je sprejel zakon o vladi in izvolil predsednika vlade
Dr. Drnovšek uspešen na prvem izpitu
Zanj kot predsednika vlade je od 87 glasovalo 48 poslancev, predlog ministrov pa bo znan, ko bo zakon o vladi danes potrdil še državni svet, je po izvolitvi in prisegi obljubil dr. Janez Drnovšek.
Ljubljana, 15. januarja -
Glede na to, da vladna koalicija v torek, ko je zasedal državni zbor, še ni bila znana in dr. Drnovšek z nobeno od parlamentarnih strank še ni podpisal koalicijske pogodbe o sodelovanju v vladi, je bilo glasovanje zanj tvegano, kar kaže tudi rezultat. Zato je bilo torkovo glasovanje najtežji Drnovškov izpit. Kot je povedal po izvolitvi, bo sedaj lažje in upa, da bo sestavil trdno večinsko vlado, saj ima sedaj proste roke. Sestava vlade naj bi bila znana po današnji seji državnega sveta, ki ima ustavno dolžnost potrjevati zakone, ki jih sprejme državni zbor.
Dr. Drnovšek se je v torek odločil, da bo pred glasovanjem nagovoril poslance državnega zbora. "Nikakor ne mislim, da sem edini človek, ki bi lahko prevzel tako odgovorno
in tvegano nalogo vodenja slovenske vlade v tem obdobju. Liberalno-demokratska stranka je napovedala mojo kandidaturo, če bodo volivci sprejeli njen program. Volivci so ga sprejeli in zato moramo jaz in poslanci naše stranke svojo napoved in obljubo odgovorno spoštovati."
Edini, ki so za govornico državnega zbora jasno povedali, da niso za kandidaturo dr. Janeza Drnovška in da so se odločili ostati v opoziciji njegovi vladi, so bili poslanci Slovenske ljudske stranke. Očitali so mu pre-splošen program in mačehovski odnos do kmetijstva in podeželja, neprimerno reševanje javnega dolga, neustrezno reševanje problemov državljanstva, premalo odločno zunanjo politiko glede sosedov, težnje po centralizaciji (Marjan in Janez Podobnik), mešanje ciljev vlade
Dr. France Bučar:
Veličina zakona je neznanje
Poslanec Demokratske stranke dr. France Bučar je bil najostrejši kritik novega zakona o vladi. Dejal je, da je veličina tega zakona v neznanju in sploh ne gre za racionalizacijo vlade in da mu je dovolj 40-letnega poslušanja argumentov, da je nekaj nujno sprejeti, čeprav ni dobro. Sprejeti zakon ne zagotavlja sistema vlade, ki bo funkcioniral, prav tako pa ne prinaša moderne državne uprave. Ta mora biti samostojna v delovanju, celo neodvisna od političnih sprememb. Zakon o vladi je po Bučarju del sistema, skelet, ki ga je treba oblikovati strokovno, nanj pa se lahko obesi politika. Ta zakon pa je nastajal obratno. Ni jasen odnos med vlado in državnim zborom, ni razvidna samostojnost vlade v izvrševanju politike. Parlament je upravljalec te družbe in on mora odločati. Zato je zakon zgrešil cilj, bo pa tudi oviral postavljanje lokalne samouprave. Z dr. Bučarjem, katerega ugotovitev nihče ni zanikal, vendar jih tudi nihče ni upošteval, je soglašal tudi poslanec Slovenske ljudske stranke dr. Ludvik Toplak. Brisanje petih ministrov zanj ni racionalizacija vlade.
Bosta skupaj tudi v novi vladi. Drnovšek in finančni minister Mitja Gaspari. - Slike G. Sinik
LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI ŠKOFJA LOKA
objavlja delovna mesta
VEČ KV MIZARJEV IN KV TESARJEV
Pogoji: *
- mizar (lesar širokega profila) oz. tesar
- vsaj eno leto delovnih izkušenj
- poskusno delo traja 2 meseca
Delovno razmerje se sklepa za določen oz. nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vlože pisne ponudbe z opisom dosedanjih za-
§oslitev in dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: LIO KOFJA LOKA, Kidričeva c. 56.
Protest zaradi poslanskih plač
Na torkovi seji državnega zbora je bila dana tudi pobuda, da bi skladno z znižanjem plač delavcem in funkcionarjem v državni upravi znižali tudi plače poslancem in ministrom. Poslanska plača naj bi bila najmanj 3000 mark mesečno, smiselno pa naj bi zakon o poslanskih plačah uporabljali tudi pri ministrih. Uradni protest zoper predvidene plače poslancev in ministrov ter zniževanje plač delavcem v državni upravi je državnemu zboru in ministru za pravosodje in upravo Mihu Kozincu poslal Sindikat delavcev državnih in družbenih organov.
Nace Polajnar, vodja poslanske skupine krščanskih demokratov. Predsednik vlade še vedno računa na njihovo sodelovanje v vladi. Prevzeli naj bi zunanje in notranje ministrstvo.
in ekonomskih instrumentov ter napako, da hkrati z novim mandatarstvom ni poročila o
opravljenem delu (Žare Pregelj), nezanesljivost v obljubah in sklepanjih koalicij ter neučinkovitost pri razkrivanju divjih privatizacij in uvajanje grobega liberalnega kapitalizma (dr. Franc Zagožen). Ko je dr. Drnovšek odgovarjal na očitke, je dejal, da so volitve pokazale, kako uspešen je bil kdo. Vlada brzda javno porabo, vendar jo težko zaradi sklepov in obljub prejšnje vlade. Kmetijstvo naj se ne politizira, ker to najbolj škodi kmetijstvu samemu. Njegov cilj je uravnotežena kmetijska politika z nujno zaščito domačega kmeta, vendar ob brz-
Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Njegova stranka je bila proti Drnovškovemu mandatarstvu, obenem pa je predlagala desnosre-dinsko vladno koalicijo brez liberalnih demokratov in združene liste.
danju naraščanja cen hrane, do katerega v času, ko se obetajo še nižje plače, sme priti. Glede mednarodnega položaja nam okolje ni naklonjeno, notranji spori pa našo pogajalsko pozicijo lahko še poslabšajo.
Predsednik in sedemnajst ministrov
Državni zbor je s 66 glasovi za in 10 proti (na seji je bilo 85 poslancev) sprejel nov zakon o vladi Republike Slovenije. Čeprav je bil predlog zakona medstrankarsko usklajen in podpisan, smo bili na seji priča številnim ugovorom in dopol-
Dr. Drnovšek poslancem
Ponovne volitve bi bile katastrofa
Dr. Janez Drnovšek je pred glasovanjem o mandatarstvu poslancem državnega zbora med drugim rekel tudi tole:
"Zavedamo se tudi, da bi morebitna moja neizvolitev politične razmere do skrajnosti zapletla. Razmerje glasov v parlamentu je takšno, da bo imela vsaka nadaljnja kandidatura precej manj možnosti za uspeh in s tem bi se močno približali novim predčasnim volitvam. Ponovljene volitve bi bile za Slovenijo prava politična in gospodarska katastrofa. Mislim, da ni treba veliko govoriti o zgubljeni energiji, času, novi zamudi, ki bi nastala pri slovenskem gospodarskem prestrukturiranju. Brez pomena ne bi ostal tudi politični signal svetu. Politična nestabilnost je povsod v svetu slab znak za gospodarske napovedi. Pri Sloveniji bi se postavilo vprašanje, ali bo ta nova mala država res sposobna vzpostaviti tak politični sistem in takšno gospodarsko ureditev, ki bosta omogočala preživetje. Kot možni predsednik nove vlade v programskem smislu ponujam usmeritve k trdnemu gospodarstvu, stabilnemu denarju, izenačevanju pravil igre v ekonomskem in pravnem sistemu z evropskimi pravili, pospešeni privatizaciji z ustreznimi socialnimi mehanizmi v prehodnem obdobju, pospešenemu odpiranju novih trgov in s tem novih delovnih mest. Poseben poudarek namenjam utrjevanju pravne države in zaščiti individualnih človekovih pravic. Prizadevali si bomo, da dokončno in čim hitreje razčistimo našo dediščino v prejšnji državi in se vključimo v zahodne ekonomske in politične povezave. "
Čestitke predsedniku vlade. Zanj naj bi glasovali liberalni demokrati, združena lista in Slovenska nacionalna stranka. To znese 48 glasov.
Predsednik in ministri
Zakon o vladi Republike Slovenije je državni zbor sprejel. Danes ga mora sprejeti še državni svet, veljati pa bo začel dan po objavi v Uradnem vestniku. Razen predsednika ima vlada 15 ministrstev: za delo, družino in socialne zadeve, za ekonomske odnose in razvoj, za finance, za gospodarske dejavnosti, za kmetijstvo in gozdarstvo, za kulturo, za notranje zadeve, za obrambo, za okolje in prostor, za pravosodje, za promet in zveze, za šolstvo in šport, za znanost in tehnologijo, za zdravstvo in za zunanje zadeve. V vladi sta lahko največ dva ministra brez listnice, funkcijo podpredsednika pa bo opravljal minister, ki ga bo določil predsednik vlade.
nilom. Najbolj kritični so bili demokrati, posebej dr. France Bučar, dr. Dimitrij Rupel pa je predlagal, da bi sedaj veljal še stari zakon o vladi, do konca leta pa naj bi sprejeli novega. Zakon je bil sprejet s prepričljivo večino. Medtem ko ima sedanja vlada 27 članov, jih bo imela nova 18: predsednika, 15 resornih ministrov in dva ministra brez listnice. Dodatno smo dobili ministrstvo za znanost in tehnologijo, varstvo družine pa je bilo umeščeno v ministrstvo za delo in socialne zadeve. Prvega so zagovarjali Zeleni, drugega pa Slovenski krščanski demokrati in Združena lista, vendar s to razliko, da so bili prvi za umestitev družine k resorju za delo in socialno politiko, drugi pa za priključitev k ministrstvu za zdravstvo. Predlog, da bi bila tudi prehrana vključena v ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, je padel, prav tako pa tudi nekateri drugi predlogi za širitev vlade. Zmagala je težnja po manjši in racionalnejši vladi. Državni zbor je tudi sklenil, da mora vlada v treh mesecih popisati in oceniti nepremičnine in premoženje vlade, urediti položaj nekaterih državnih zavodov in ustanov in državno upravo prilagoditi novemu zakonu o vladi.
Grožnja finančnega ministra
Spremenjena zakona o delavcih v državnih organih in o funkcionarjih v državnih organih sta
bila v torek prav tako sprejeta po hitrem postopku. Bistvo obeh zakonov je, da osnova za izračun osebnih dohodkov ni več povprečni osebni dohodek, izplačan v gospodarstvu Republike Slovenije v preteklem mesecu, ampak je osnova mesečna plača za prvi tarifni razred v kolektivni pogodbi za negospodarstvo. Zoper sprejem obeh zakonov po hitrem postopku so bili na seji državnega zbora izrečeni ugovori, da ni potrebnih izračunov in analiz in da naj gresta zakona v redni postopek. Plače v državni upravi niso visoke, dopolnjena zakona pa jih še znižujeta. Reagiral je finančni minister Mitja Gaspari. Dejal je, da ne sprejema odgovornosti za proračun, če zakona ne bosta takoj sprejeta. Tega področja ministrstvo več ne obvladuje. Če bi veljala stara zakona, bi bilo treba v proračunu dodatno zagotoviti 38 milijard tolarjev, javni dolg pa bi se po-, večal na milijon mark. Poslanci so oba zakona sprejeli po hitrem postopku. • J. Košnjek, foto G. Sinik
Državni zbor je sprejel
Članstvo v mednarodnem denarnem skladu
Ljubljana, 12. januarja - Državni zbor je po hitrem postopku sprejel Zakon o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu. Sprejem tega zakona je bil bistven pogoj za članstvo Slovenije v MDS. To naj bi se zgodilo ta ali prihodnji mesec. Zakon med drugim pravi, da imajo določbe statuta Mednarodnega sklada v Sloveniji moč zakona, da je Fiskalni agent Republike Slovenije Banka Slovenije, ki izvršuje tudi vse transakcije, in da Slovenijo zastopata v skladu guverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije. Slovenija prevzema 16,39 odstotka pravic in dolžnosti bivše Jugoslavije. Slovenija bo tudi vplačala ustrezni članski delež. Državni zbor je tudi sprejel Zakon o vpisu in vplačilu delnic v delniški kapital Evropske banke za obnovo in razvoj. Slovenija bo vplačala sto začetnih delnic v vrednosti milijon ecujev. # J. K.
Danes seja državnega sveta
Ljubljana, 15. januarja - Predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan je sklical za danes ob 10. uri drugo sejo državnega sveta. Svetniki imajo nalogo potrditi v državnem zboru sprejeti Zakon o vladi, obravnavali pa bodo poslovnik državnega sveta, merila za izplačevanje osebnega dohodka oziroma njegovega dela za delo v državnem svetu ter pobudo člana sveta dr. Petra Čeferina za sprejem zakona o odvetništvu. Odvetništvo je po novi ustavi del pravosodja kot samostojna in neodvisna služba, njegov položaj pa še vedno ureja Zakon o pravni pomoči, kjer je o odvetništvi zelo malo govora.
_ _ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Pred tednik časopisnega aveta: Ivan Bizjak / Direktor la glavni urednik: Marko Valjuvec /
AffB Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir,
Andrej Žalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tlak: Podjetje DELO — TCR, Tisk Untanovttelj hi itdajatelj: časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglaai: Bleivveisova 16. telefon: 218-463. telefax: (064) 215-366 / Mali oglati:
časopisno podjetje GORENJSKI GLAS telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7,— 17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina trimesečni obračun —
KRANJ naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RM1 23/27-92).
Družbenopolitični zbor vendarle opravil vse odloženo
Na potezi je Vitomir Gros
Družbenopolitični zbor sprejel predlog, da se skliče skupna seja in glasuje o zaupnici kranjskemu županu.
Kranj, 13. januarja - Po kar štirih poskusih, da bi nadoknadili neobrav-navane točke 16. in 18. seje in s tem ujeli tempo preostalih dveh zborov, je danes kranjskemu družbenopolitičnemu zboru to uspelo. Največ pozornosti pa tudi razprave je ponovno vzbudila pobuda poslancev SDP in LDS, da se skliče skupno zasedanje zborov, na katerem bi glasovali o zaupnici predsedniku skupščine, ki je bila s skromno večino tudi sprejeta.
Kdor bi spremljal le tokratno sejo kranjskega DPZ, bi težko uganil, da je bil zadnji sklic tega zbora z izgovorom, da TV snemalci motijo delo, prekinjen, saj so bile hude besede izrečene ob tem v novoletnih praznikih očitno pozabljene. Brez obregovanja ob novinarje, tokrat zlasti ob televizijo, ki da je incident na volišču v Kranju napihnila, da pogosto z montažami manipulira in zavaja javnost (pri tem so bili mediji kar povprek obtoženi, da so kršili volilni molk!), seveda ni šlo in za kar precejšnji del težav, so po mnenju mnogih poslancev tega zbora, krivi novinarji.
Zapletlo pa se je ob pobudi za skupno zasedanje in glasovanje o nezaupnici tokrat dvakrat: ob uvrstitvi na dnevni red ter ob njeni obravnavi. Nekaterim ob tem ni bilo jasno, da gre v bistvu
za proceduralne spore in so z Grosom želeli "obračunati" že ob tej priložnosti, navzoči Gros pa jim seveda ni ostal dolžan. Iz glasovanj je očitna tudi že strankarska polarizacija: dejstvo, da so pobudo sprožili SDP in LDS je vzbudilo "demosovski refleks", zato so bili proti poslanci LS, SKD in Zelenih. Kljub na tak način izgubljenima dvema urama, pa skupno zasedanje občinskih zborov ni s tem sklepom nič bliže: po statutu in občinskem poslovniku je sklicatelj predsednik občinske skupščine in že v bližnji, Ljubljani je lahko videti, da možna nezaupnica lahko odloži zasedanje za več kot eno leto.
Za obdelavo dnevnih redov dveh prekinjenih sej so poslanci kranjskega DPZ potrebovali še tri ure, pri čemer bi lahko zatrdili, da je bila razprava živahna izključno
ob formalnih zadevah. Tudi tokrat odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada (po zavrnitvi amandmajev na pretekli seji) ni bil sprejet, poslušali in sprejeli so dve informaciji o porabi sredstev občinskega proračuna ter poročilo o uskladitvi proračuna z rastjo cen. Pri odločanju o začasnem financiranju v letošnjem letu poslanci niso pristali ne neomejeno nadaljevanje takega stanja -odlok je bi sprejet le za tri mesece - pri predlogu sprememb in dopolnitev odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in vzdrževanju čistoče v naseljih pa so ocenili, da so predlagane višje kazni, glede na škodo, ki jo okolju lahko povzroči neprimerno ravnanje z odpadki, še prenizke. Pri informacijah, ki zadevajo v samo srž krize, ki se poglobljeno odraža v Kranju: o rezultatih gospodarjenja ter o gibanjih na področju zaposlovanja in brezposelnosti (razlagalci so bili pripravljeni sicer stare informacije dopolniti z aktualnimi podatki), poslanci niso našli motiva, volje in (nenavsezadnje) znanja, da bi se jih vsebinsko lotili. Na pobudo
Našim bralcem ni neznano, da je kranjski župan Vitomir Gros začel opravljati funkcijo neprofesionalno in prvo leto in pol odklanjal tudi vsakršno denarno nagrado. Potem ko je pred dobrim letom spoznal, da je njegov idealizem osamljen in ne posebej priznan in je nagrado (plačo župana) začel jemati, je ob "izpadu " iz republiškega parlamenta po zadnjih volitvah, kot smo neuradno izvedeli, napravil še en pomemben korak v evoluciji svoje načelnosti: z 31. decembrom se je po v javnosti zloglasnem zakonu o republiških poslancih upokojil Pri tem trdi, da s tem dokazuje neprimernost tega zakona (njegovemu sprejemu je glasno ugovarjal), ki so ga sprejeli zaradi "komunistične zarote". Da z zakonom res ni vse v redu, je dobro dokazal: kljub temu da ni bil profesionalni republiški poslanec, se je lahko s takim statusom upokojil... vse v dobrobit ljudstva, kot je izjavil.
enega izmed poslancev so sklenili, da naj bi blokado zbora združenega dela ob imenovanju organa upravljanja Radia Kranj skušali preseči z glasovanjem na skupni seji vseh zborov. To pa je že zopet del zgodbe, ki smo jo omenili na začetku... • Š. Z.
S seje škofjeloške vlade
Razkosanje občine bo še dvigalo temperaturo
Škofja Loka, 13. januarja - Helena Čadež, ki je na torkovi seji občinskega izvršnega sveta razlagala gradivo o bodoči lokalni samoupravi na območju loške občine, je dosedanji potek razprav strnila v tri osnovne ugotovitve: približno polovica krajevnih skupnosti je za status quo, naj bi torej občina ostala, kakršna je, tiste, ki so za delitev, pa tudi hočejo pravico, da same odločajo, kako oziroma kam se bodo vključevale, posebnost pa sta Trata in Selca, ki vztrajata pri samostojnih občinah.
rekanj bo bržkone še več kot preveč, to pa je očitno tudi eden od namenov pobudnikov ideje o razkosanju občin na manjše, ki jih bo laže obvladovati iz centra. • H. Jelovčan
MEGAMILK
Nasploh bo razkosanje občine, o čemer bo februarska skupščina odprla javno razpravo, še močno dvigalo temperaturo. Že zdaj v nekaterih krajevnih skupnostih glasno oporekajo delitvi, ki so jo napravili v republiškem odboru za lokalno samoupravo. Tam predvidevajo oblikovanje petih občin. Loški izvršni svet je v torek ponovil le zahtevi, naj bodoča občina Škofja Loka postane mestna občina in naj bo v Skofji Loki sedež upravnega okraja, medtem ko se do števila bodočih občin ni opredeljeval. Razen petih, ki jih predlaga republiški odbor, so na tehtnici tu- ■ di štiri (brez Poljan) in sedem (plus Trata in Selca). Odločitev Izvršni svet prepušča skupščini oziroma ljudem, ki bodo svoje želje dorekli na referendumih.
Referendum pa že zdaj zahtevajo na Trati, kjer bi radi skupaj s krajevnimi skupnostmi Gode-šič, Reteče in Sv. Duh oblikovali samostojno občino. Republiški odbor njihove utemeljitve ne sprejema, prav tako ne vidi razloga za predčasni referendum. Tudi v izvršnem svetu je pretehtalo mnenje, naj bo referendum hkrati v vsej občini.
Zanimive so tudi druge želje po bodočih povezavah. Krajevna skupnost Javorje hoče k občini Škofja Loka in ne k Poljanam, tudi zaradi tega v Poljanah niso navdušeni za lastno občino, krajevna skupnost Lenart nad Lušo in Bukovica nočeta k Železnikom, ampak k Škofji Loki, Selca hočejo svojo občino, skratka, pre-
3 milijone tolarjev za preimenovanje ulic
Jesenice, 14. januarja - Poleg programa javnih del v občini Jesenice za letos so na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta obravnavali tudi predlog programa geodetskih del za letos in predlog povišanja pristojbin za opravljanje vozniškega izpita.
Zato, ker so se tudi na Jesenicah postavljala delegatska vprašanja in pobude za preimenovanje naselij ulic in stavb, bo treba te predloge tudi počasi uresničiti. Ze pred sprejetjem proračuna naj bi finančno opredelili posamezne spremembe, vendar pa na Geodetski upravi vseskozi opozarjajo, da bi bil to pomemben strošek, če bi hoteli uveljaviti vse predloge. Predlagajo, naj bi za te namene v proračunu najprej namenili 3 milijone tolarjev.
Na seji izvršnega sveta so tudi sprejeli višje cene za vozniške izpite in preizkus znanja. Od zdaj bo cena za eno uro za kategorijo B 667 tolarjev, za preizkus znanja iz cestno-prometnib predpisov pa 495 tolarjev.« D. S.
Kanalizacijski kolektor Jesenice - Kranjska Gora
Vse odplake na jeseniško čistilno napravo
Jesenice, 14. januarja - Na Jesenicah so se dogovorili, da bodo vse odplake iz zgornjesavske doline speljali na jeseniško čistilno napravo. Gradnja čistilne naprave v Kranjski Gori bi bila predraga. Do investitorja na osnovi javnega razpisa. Predračunska vrednost 7,4 milijona nemških mark.
Na Jesenicah so zgradili mestno čistilno napravo z zmogljivostjo 30 tisoč ekvivalentov. Na to čistilno napravo je vezano ko-•ektorsko omrežje od Koroške Bele do Hrušice in karavanškega Predora. V kolektor so speljane tudi hudourniške vode.
Kranjska Gora se sploh ne more več širiti zaradi pomanjkljive komunalne infrastrukture, posebej zaradi odvajanja odplak. Izdelali so idejne študije, ki so Predvidevale variantne gradnje čistilnih naprav, v Kranjski Gori m v Gozd Martuljku. Nazadnje so se dogovorili, da bi bila najboljša rešitev ta, da bi odplake z odvodom oziroma z gradnjo korektorja speljali do Jesenic.
Sedanja čistilna naprava pod Lipcami po manjši adaptaciji lahko sprejme vse odplake zgornjesavske doline. Ko so primerjali stroške i/gradnje kolektorja Hru-Šica - Kranjska Gora in stroške čistilne naprave v Kranjski Gori,
so ugotovili, da bi prihranili kar dve tretjini sredstev, če bi zgradili kolektor. Obenem pa je tudi že izdelana lokacijska dokumentacija za gradnjo kolektorja od Hrušice do Mojstrane in do Mojstrane pridobljena soglasja lastnikov zemljišč.
Predračunska vrednost projekta znaša 7,4 milijona nemških mark, vire pa naj bi deloma dobili z lastnimi sredstvi investitorja, jeseniškega Oniksa, z republiškimi ekološkimi sredstvi in proračunom občine Jesenice. Gradnja naj bi trajala tri do štiri leta.
Jeseniški izvršni svet je predlagal, da se sprejme ta pobuda, investitorja pa naj bi zbrali na osnovi javnega razpisa. Za izvedbo del naj bi investitor zbral najbolj ugodnega ponudnika na podlagi javnega razpisa. Z investitorjem pa naj bi tudi sklenili pogodbo o upravljanju in trženju sekundarnih priključkov.* D. Sedej
S seje kranjske vlade
Potreben je denar za začetek
Kranj, 14. januarja - Podatki o gospodarskih gibanjih v občini Kranj kažejo, da je gospodarska kriza v tej občini globlja kot povprečno v Sloveniji, čeprav je leta 1991 kazalo, da bo obratno. Pomembna rešitev bi lahko bila v razvoju obrti in drobnega podejtništva, za kar je v občini Kranj lokacijsko dovolj možnosti, očitno pa je, da ni denarja za velika začetna vlaganja.
V desetih mesecih lanskega leta je industrijska proizvodnja (ki predstavlja še vedno daleč največji delež) v občini Kranj glede na leto 1991 upadla za skoraj 18 odstotkov, kar je za skoraj 3 odstotke več kot v povprečju v Sloveniji. Najpomembnejši vzrok za to je zagotovo izguba trgov, najhujša posledica pa zmanjševanje števila zaposlenih. Tako se je število zaposlenih zmanjšalo za dobre 4 odstotke, število nezaposlenih pa je bilo glede na december leta 1991 večje za skoraj eno Četrtino. Edina svetla točka desetmesečnih lanskih gospodarskih rezultatov ostaja sorazmerno ugodna zunanjetrgovinska menjava, ki kaže za četrtino večji izvoz ter šestino manjši uvoz tako, da je izvoz že za polovico večji od uvoza. Podjetjem je likvidnost še vedno eden najhujših problemov, saj je imelo kar 61 podjetij (v njih je zaposlenih skoraj 1.900 delavcev) več kot 5 dni blokiran svoj žiro račun.
Presenetljiv je ob tem podatek, da so se osebni dohodki povečevali bolj kot v republiki in da tudi po svoji vrednosti tako v gospodarstvu, kot tudi v negospodarstvu presegajo republiško povprečje. Stopnja brezposelnosti je porastla na skoraj 16 odstotkov in je za 3 odstotke večja kot v Sloveniji. Oktobra lani je bilo razmerje med številom aktivnih zavarovancev in uživalcev pokojnin že manjše od 2 : 1.
Razprava o tem, kakšni so možni izhodi, ter kaj lahko občina stori za preseganje tega nezavidljivega stanja, je na pobudo inž. Alojza Gr-meka opozorila na potrebo po pripravi lokacij za razvoj obrti in drobnega podjetništva. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da je občina Kranj ena redkih v Sloveniji, ki lahko ponudi (torej je z urbanističnega stališča vse urejeno) celo kar več obrtniško-podjetniških con, majhno zanimanje pa kaže, da pri zainteresiranih denarja za sorazmerno velika začetna vlaganja (od odkupa zemljišč, preko komunalne ureditve, do same izgradnje) preprosto ni. Skupna je bila ugotovitev, da bo za nujen gospodarski zagon, ki mu prav sektor obrti in drobnih podjetij ob naši znani neustrezni gospodarski strukturi, lahko veliko prispeva, potrebno najti sredstva, ki bodo pod ugodnimi
pogoji omogočila ta sedaj očitno pretežak začetek.
Ž.
107 delavcev v programu javnih del
Jesenice, 14. januarja - V jeseniški občini Železarna kaže le malo interesa za javna dela. Največ delavcev bo čistilo gozdove, nabreži-ne Save in smučišča.
Izvršni svet jeseniške občine je na osnovi zbranih ponudb sprejel program javnih del za letos. V občinskem proračunu bi morali za program zagotoviti 9,5 milijona tolarjev. Ker pa do konca razpisnega roka obseg občinskega proračuna še ni bil znan, lahko pride do sprememb pri financiranju.
Program javnih del bo skupaj trajal enajst mesecev, od februarja naprej. V program del bo vključenih 107 delavcev. Za program javnih del je predvidenih enajst izvajalcev.
Delavci, ki bodo zaposleni pri javnih delih, bodo vzdrževali in obnavljali javne ceste, opravljali dela v Triglavskem parku in gozdovih, čistili smučišča, brezine Save, vodili po razstavah, organizirali družabništvo v domu upokojencev, opravljali humanitarno dejavnost, pomagali ostarelim in mladim v stiski, čuvali objekte in skrbeli za ureditev krajev. Največ delavcev bodo zaposlili pri vzdrževanju cest, čiščenju smučišč, pogozdovanju in čiščenju gozdov ter brežin Save ter za pomoč ostarelim občanom.
Člani izvršnega sveta so pri obravnavi programa delimeli le pripombo, da bi za javna dela morala pokazati večji interes Železarna Jesenice, ki se srečuje s precejšnjimi problemi in »zaseda« kar tretjino mestnih površin. Vendar doslej Železarna za javna dela ni pokazala nobenega zanimanja.* D. S.
Izjava za javnost št. 1
Desnosredinske stranke občine Škofja Loka: LS, NDS, SKD in SLS objavljajo v zvezi s sedanjimi slovenskimi političnimi razmerami odločitev o še tesnejšem medsebojnem sodelovanju.
Podlaga temu združenemu delovanju je dosedanja enotnost v procesu demokratizacije, trajna zavezanost osamosvajanju in skrb za prihodnost Slovenije. Namen tega sodelovanja je, poleg racionalnega trošenja materialnih in finančnih dobrin, tudi večja učinkovitost strokovno političnih moči in politično osveščanje državljanov.
Tako sodelovanje želimo spodbuditi tudi v drugih občinah v državi in tako pospešiti reševanje težkih gospodarskih razmer, umirjanje politične krize in vračanje ugleda Slovenije v svetu. Škofja Loka, 12. januarja 1993
Sklenjeno na skupnem sestanku: Obč. odb.: LS, NDS, SKD, SLS
PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA?
Pokličite ® 064/403-871
Republika Slovenija
UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO
razpisuje naslednja delovna mesta s posebnimi pooblastili:
INŠPEKTOR II
1. INŠPEKTORJA ZA DELO
- visoka izobrazba Vll/I - pravne smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- strokovni izpit
- izpit za voznike B kategorije
- 3-mesečno poskusno delo
2. INŠPEKTORJA ZA JAVNE CESTE
- visoka izobrazba VII/1 - gradbene smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- izpit za voznike Đ kategorije
- 3-mesečno poskusno delo
3. GOZDARSKEGA INŠPEKTORJA
- visoka izobrazba VII/1 - gozdarske smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- izpit za voznike B kategorije
- 3-mesečno poskusno delo
4. VETERINARSKEGA INŠPEKTORJA
- visoka Izobrazba VII/1 - veterinarske smeri
- 5 let delovnih Izkušenj
- strokovni Izpit
- izpit za voznike B kategorije
- 3-mesečno poskusno delo
5. URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
- visoka izobrazba VII/1 - arhitekturne, gradbene, geodetske, geografske, krajinsko-arhitektonske, komunalne ali pravne smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- izpit za voznike B kategorije
- 3-mesečno poskusno delo
INŠPEKTOR III:
6. TRŽNEGA INŠPEKTORJA
- višja izobrazba VI/1 - ekonomske, organizacijske ali upravne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj
- izpit za voznika B kategorije
- 3-mesečno poskusno delo
Izbrani kandidati bodo imenovani za obdobje štirih let. Inšpekcijski nadzor bodo izvajali na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Od izbranih kandidatov se bo zahteval tudi preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga bodo imeli možnost opraviti v roku šestih mesecev od sklenitve delovnega razmerja, Pisne izjave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko z navedbo »za razpis«, Slovenski trg 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbiri.
Med tretjo in četrto varianto
Škofja Loka, 12. januarja - Na podlagi razprave na seji skupščine v začetku decembra lani o sredstvih, ki so jih dobile krajevne skupnosti oziroma posamezna območja v škofjeloški občini, je bil takrat sprejet sklep, da se pri oblikovanju letošnjega proračuna oziroma usklajevanju in razporejanju sredstev za obnovo lokalnih in krajevnih cest še pred sprejemanjem na seji skupščine pripravi sestanek s predsedniki KS in delegati zbora krajevnih skupnosti. Za sestanek, ki je bil v torek, sklical pa ga je predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar, je sekretariat za družbeni razvoj pripravil pregled obnov lokalnih krajevnih cest v občini, dolžino obnovljenih cest in porabljena občinska sredstva ter možna merila za razdeljevanje sredstev za letos.
Razprava, v kateri je nekaj časa kazalo, da bodo pomembnejši očitki, katera dolina oziroma kdo je lani dobil več, se je vendarle "umirila", vendar enotnega sporazumnega dogovora ni izoblikovala. Tako bo odbor za krajevne skupnosti moral na podlagi glasovanja za posamezne variante pripraviti predlog skupščini, ki bo ta mesec ali v začetku prihodnjega. Med štirimi variantami (dolžina cest - prva, število prebivalcev - druga, delno dolžina cest in število prebivalcev v tretji in četrti varianti) bo odbor zdaj moral oceniti in pripraviti upoštevaje prvo nekakšno vmesno varianto med tretjo in četrto. • A. 2.
Dan varstva pred snežnimi plazovi
Letos v Domu pod Storžičem
Tržič, 14. januarja - Podkomisija za plazove Gorske reševalne službe Slovenije in komisija za vzgojo in izobraževanje Planinske zveze Slovenije bosta letos organizirali že 18. dan varstva pred snežnimi plazovi. Ta preventivno-vzgojna akcija bo 13. in 14. februarja 1993 v Domu pod Storžičem.
Organizatorji sporočajo, da se morajo udeleženci čimprej prijaviti PZS v Ljubljani, najkasneje pa do 5. februarja. Izobraževanje je namenjeno vsem gornikom, ki tudi pozimi zahajajo v gore, vsem vodnikom izletov, turnim smučarjem, gorskim reševalcem in pripravnikom, alpinistom in raznim inštruktorjem. Prvi dan bo na sporedu pregled lanskih nesreč s plazovi, zatem pa predavanja o vremenu pozimi, vzrokih za nastanek plazu, varstvu pred plazovi in posledicah nesreč s plazom. Med praktičnim delom drugi dan se bodo seznanili z načeli varne hoje, testiranjem stabilnosti snežne odeje, medsebojno pomočjo, iskanjem zasutih z lavinsko žolno in prikazom reševanja. Delo bodo sklenili z analizo letošnje akcije. • S. Saje
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Bled, Ljubljanska c. 19
V Gozdnem gospodarstvu Bled veljajo od 11. januarja dalje nove odkupne cene gozdnih sortimentov. Cene, ki jih objavljamo, veljajo za neolupljen les ob kamionski cesti.
Prometni davek od lesa plača Gozdno gospodarstvo, zato so navedene cene v neto.
Izplačilo lesa je vsak petek za odkup iz preteklega tedna.
CENIK ZA ODKUP LESA fco KAMIONSKA CESTA
OBLOVINA V LUBJU
Hlodi smreke:
Hlodi jelke, macesna:
Hlodi bora:
Tehnični les iglavcev: I. (prem. od 12 do 18 cm) II. (prem. od 8 do 12 cm)
Celulozni les iglavcev:
E 10.000,00 SIT/m3
A 7.600,00 SIT/m3
B 5.800,00 SIT/m3
C 4.000,00 SIT/m3
E 10.000,00 SIT/m3
A 7.600,00 SIT/m3
B 4.800,00 SIT/m3
C 3.000,00 SIT/m3
E, A 6.080,00 SIT/m3
B, C 3.200,00 SIT/m3
4.000,00 SIT/m3 2.700,00 SIT/m3
I. 2.000,00 SIT/m3 II.       1.000,00 SIT/m3
Celulozni les odkupujemo samo skupaj z neprebrano hlodovino!
Bukova hlodovina:
Bukove goli za drva:
L I. II. III.
9.400,00 SIT/m3 6.800,00 SIT/m3 5.200,00 SIT/m3 3.600,00 SIT/m3
3.000,00 SIT/m3
Sortimente ostalih drevesnih vrst odkupujemo po konkurenčnih cenah na osnovi sprotnega dogovora med lastnikom in predstavnikom Gozdnega gospodarstva. Če lastnik dostavi les na lesno skladišče, mu Gozdno gospodarstvo povrne tudi stroške prevoza.
Priprave na gradnjo poslovilnega objekta na kranjskem pokopališču
Skupni dogovor mestnih krajevnih skupnosti
Če bi vsak krajan na območju mestnih krajevnih skupnosti prispeval določen znesek, bi najkasneje prihodnje leto pri mrliških vežicah na kranjskem pokopališču lahko zgradili poslovilni objekt.
Kranj, 14. januarja - Mrliške vežice na kranjskem pokopališču, zgrajene pred 25 leti, so bile "med prvimi na Gorenjskem. Če so bile za tisti čas novost, rešitev, ki so ji postopoma začeli slediti najprej večji kraji, danes pa so že redke krajevne skupnosti s pokopališči brez njih, so se kmalu začele kazati kot precej nefunkcionalne. Ugotovitev, da bi jih bilo treba dopolniti, je že precej stara, vendar do odločitve nekako ni prišlo; nenazadnje tudi zaradi ne ravno majhnih sredstev, ki bi bila potrebna za funkcional-nejšo ureditev. Pred dobrim letom pa se je Javno podjetje Komunala Kranj, ki je upravljalec pokopališča v Kranju (in v Bitnjah) odločilo za naročilo idejne projektne ureditve in dograditve obstoječih mrliških vežic na mestnem pokopališču v Kranju. Zdaj pa je projekt pred uresničitvijo.
Na sestanku, ki so se ga v sredo udeležili predstavniki mestnih krajevnih skupnosti (brez KS Stražišče, ki ima pokopališče v Bitnjah), so predstavniki Javnega podjetja Komunala in Sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj razložili, da so lokacijske zadeve razrešene, na podlagi projektne dokumentacije pa je z gradnjo v posameznih fazah moč začeti. Za pridobitev gradbenega dovoljenja je pravzaprav glavni pogoj samo še denar.
Projekt vključuje izgradnjo čajne kuhinje oziroma čakalnic, kar naj bi bila hkrati tudi prva faza gradnje. Tej bi potem sledila ureditev prostora pred
sedanjimi vežicami s pokrito teraso. Zdaj so namreč svojci in vsi, ki prihajajo k poslovitvi, na tem prostoru izpostavljeni vremenskim vplivom; tako soncu kot dežju. Avtor projektov arh. Danilo Oblak iz Projektivnega podjetja Kranj pa je pri iskanju rešitev sledil tudi potrebi po ureditvi poslovilnega objekta in z njim v zvezi obrednemu delu. Ta je po dokumentaciji načrtovan v jugozahodnem delu sedanjih vežic in poleg pokritega, vendar odprtega vmesnega prostora vključuje tudi del sakralne simbolike v pokritem poslovilnem objektu (ambonu). Tako bi se končno tudi Kranj ob funkcio-nalnejši ureditvi vežic oziroma
prostora ob njih in z izgradnjo poslopja za potrebno opremo, ter poslovilnim objektom nekako izenačil glede poslovilne ceremonije in pietetnih običajev ob poslovilnih slovesnostih s kulturno ravnjo domala že sleherne krajevne skupnosti, kjer so v minulem obdobju zgradili tovrstne poslovilne objekte ob pokopališčih. Ali drugače povedano, Kranj bi se s tem končno iznebil že kar sramotnega madeža, ki ga ima zdaj na tem področju.
Predstavnikom mestnih krajevnih skupnosti so bile v sredo ob predstavitvi projektne rešitve in ureditve prostora pri vežicah na kranjskem pokopališ-
ču razložene tudi možnosti za izgradnjo. Ker gre za finančno precej zahteven projekt, je izgradnja in ureditev predvidena v treh fazah. Vendar pa je pridobitev gradbenega dovoljenja in s tem začetek gradnje, pogojena od denarja. Čeprav je variant za zagotovitev sredstev po razlagi upravljalca in predstavnikov občine lahko več, je glede na dosedanjo prakso gradnje mrliških vežic oziroma poslovilnih objektov povsod drugod (po krajevnih skupnostih) še najbolj prava najbrž tista, da bi vsak krajan na območju mesta oziroma krajevne skupnosti (ki gravitira na kranjsko pokopališče) prispevala določen znesek. S tem bi si krajevne skupnosti pridobile tudi možnost za kandidiranje na natečaju za skupna (občinska) sredstva. Večina na sestanku takšni akciji ni oporekala, čeprav so bili izraženi tudi pomisleki z mnenjem, da bo najbrž ena glavnih pripomb, predvsem v koncentriranih delih mesta in različnosti prebivalcev v njih, naj za realizacijo takšnega projekta poskrbi upravljalec kot investitor, ceno pa pokrije od uporabnikov ob najemnini, storitvah.
Vendar so se na sestanku ob ugotovitvi, da bi bila takšna varianta med slabšimi, sporazumeli, da bo Javno podjetje Komunala v štirinajstih dneh pripravilo finančni izračun za realizacijo projekta in ga predstavilo krajevnim skupnostim, lete pa naj bi potem skušale z denarjem krajanov zagotoviti sredstva kot delež za pridobitev družbenih sredstev na podlagi natečaja. • A. Žalar
Krajevna skupnost Cerklje
Urejeno pokopališče in cesta
Čeprav je na začetku leta slabo kazalo za uresničitev precej obsežnega programa, so le-tega do konca leta presegli skoraj za polovico. Letošnji program bo, kaže, še obširnejši.
Cerklje, 14. januarja - Najbrž ne člani sveta krajevne skupnosti, niti predsednik Peter Kepic, ki je na začetku leta optimistično spodbujal k načrtovanim in dogovorjenim akcijam, niso bili prepričani, da jim bo dokaj obsežen program uspelo uresničiti. Pa vendar, kot je pred dnevi ugotavljal, so ga presegli za dobrih 40 odstotkov, zasluge za to pa imajo predvsem krajani krajevne skupnosti Cerklje, razumevanje pa je bilo tudi pri občini. Ob tem, da blagajna krajevne skupnosti ta trenutek ni Čisto prazna in je bilo treba še iz prejšnjega obdobja tudi nekaj poravnati, je krajevna skupnost na različnih področjih ta trenutek bogatejša še za nekatere pridobitve.
Osrednja akcija že kmalu po začetku leta je bila vsekakor ureditev pokopališča, kjer so stare ciprese zamenjali z novimi in celotno pokopališče ter tudi okolico (asfalt) uredili. Druga velika akcija je potem potekala na cesti Vasca v smeri proti letališču, kjer so z delom krajanov in materialom iz nekdanjega divjega odlagališča, ki so ga prav tako sanirali, uredili skoraj poltretji kilometer ceste.
"Veliko delo je bilo opravljeno z ureditvijo odlagališča v Čistih. Zdaj bo urejeno zemljišče uporabno za travnik oziroma pašnik. Precej je bilo narejenega tudi na komunalni infrastrukturi. Tako smo urejali kanalizacijo  in  del  cestišča v
Borštnikovi ulici, vključno z (zemeljsko) javno razsvetljavo, uredili pa smo tudi avtobusna postajališča in jih asfaltirali; pa tudi parkirišče za šest avtobusov ob zadružnem domu. Parkirišče je bilo urejeno s sodelovanjem Alpetoura. Poskrbeli smo še za urejeno obveščanje in sicer z namestitvijo šestih panojev in nenazadnje nam je uspelo predvsem s sponzorstvom krajanov obnoviti staro kužno znamenje v Vasci."
Ob takšni oceni lanskega dogajanja sta zato začetek in načrtovanje za letos spodbudnej-ša. O tem se bodo na svetu krajevne skupnosti opredeljevali v začetku prihodnjega tedna. Program, ki ga daje v razpravo
Med večjimi lanskimi akcijami v krajevni skupnosti Cerklje je bila tudi celovita ureditev pokopališča.
predsednik sveta Peter Kepic, pa je spet precej obsežen.
"Dopuščam možnost, da se bomo variantno odločali, sicer pa bi bilo realno ob sodelovanju krajanov in razumevanju občine, kakršno je bilo lani, opredeliti v program ureditev pešpoti od bencinske črpalke do šole in asfaltiranje kilometra cesta v smeri od Vasce proti letališču. Podpora in spodbuda v krajevni skupnosti naj bi bili namenjeni razvoju   obrti,   kmetijstva in
kmečkega turizma. Prav pa bi bilo, da se skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine opredelimo, kaj bomo na območju naše krajevne skupnosti sanirali, uredili, kaj pa je tisto, kar recimo nima izgledov in nuje za ureditev. Drugače povedano gre za to, da "varstveniki" poskrbijo za sanacijo oziroma nam pomagajo, Če pa ni denarja, naj se stvari temu primerno tudi opredelijo."
Sosednjim krajevnim skupnostim nameravajo tudi predlagati, da bi se na celotnem območju odločili za enkratno akcijo sanacije poškodovanih cestišč zaradi različnih del in prekopov na posameznih delih. S Šolo pa načrtujejo akcijo za pogozdovanje listavcev in iglavcev, saj je škoda zaradi luba-darja na območju KS zelo velika. Ob poudarjeni skrbi za urejeno okolje in akciji za ureditev parka s poprsji pomembnih domačinov v preteklosti je tako letošnji program ne le pester po dejavnostih, ampak tudi precej denarno zahteven; če ga bodo v celoti sprejeli, kot predsednikovo ponudbo. Verjetnost za uresničitev pa je nenazadnje precejšnja, saj so na primer lani podobne akcije uspeli začeti in končati ob pripravljenosti, podpori in razumevanju krajanov. Uspeh in hkrati garancija za letos je nenazadnje tudi, da se poravnalnemu svetu lani zaradi morebitnih sporov ni bilo treba nikdar sestati. • A. Žalar
Zanimiva knjižnica v Gameljnah
Gameljne, januarja - Tik pred koncem leta so v srednjih Gameljnah v občini Ljubljana Šiška slovesno odprli novo knjižnico. V prostorih Doma narodnega heroja Staneta Kosca je bila pred tem samo potujoča knjižnica, potem pa so se na željo krajanov odločili, da ustanovijo stalno knjižnico, ki je zdaj odprta vsak dan med tednom od 13. do 19. ure, ob petkih pa od 10. do 17. ure. Ob sobotah in nedeljah pa je zaprta.
Knjižnica v kletnih prostorih doma je zares lepo urejena in opremljena z več oddelki in sicer za najmlajše, starejše in tudi tiste, ki želijo v knjižnici prebirati časopise. Najmlajšim so na voljo različne igrice in video kasete. Sicer pa poleg knjig knjižnica izposoja tudi audio in video kasete in CD plošče.
"Zanimanje za knjižnico je zares veliko," je minuli teden povedala knjižničarka Valentina Velkavrh. "Prihajajo najmlajši in nekaj starejši Šolarji. Ti segajo po knjigah pa tudi po video in audio kasetah. Sicer pa smo imeli v prvih devetih dneh, odkar imamo stalno knjižnico, že več kot 500 obiskovalcev in okrog 180 nanovo vpisanih. Iz fonda okrog 2800 knjig, kaset in plošč, pa imamo izposojenih trenutno okrog 1200 primerkov."
Mladi seveda še posebno radi segajo po video in audiokase-tah. Med video kasetami imajo kar precejšnjo izbiro poučnih,
i'l'*;iF*il
Vsak dan je v knjižnici v Gameljnah največ, predvsem mlajših obiskovalcev.
risank in komedij. Sicer pa knjige, po katerih je večje povpraševanje, dobivajo tudi iz matične knjižnice v Šiški. Valentina Velkavrh pa je tudi napovedala, da bodo letos v knjižnici prirejali tudi različne krožke, ure pravljic, srečanja za najmlajše in tudi za srednješolce. • A. Ž.
Najava tridnevne splošne stavke v šolah in vrtcih
Vlada naj spoštuje zakone
Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti najavlja tridnevno splošno stavko v šolah in vrtcih, in sicer za 10., 11. in 12. februar. Od slovenske vlade ne zahteva nič drugega kot spoštovanje zakona.
Ker je v Zakonu o plačah delavcev v javnih vzgojnoizo-braževalnih zavodih posebej zapisano, da izhodiščne plače teh delavcev ne morejo biti nižje, kot so v drugih družbenih dejavnostih in v državnih organih, t.i. učiteljski sindikat terja dvoje; januarsko osnovo za določitev izhodiščne plače v višini 26.526 tolarjev ter enako višino poračuna premalo izplačanih izhodiščnih plač v enakih časovnih terminih, kot jo je vlada
z decembrskim sklepom priznala delavcem v državnih organih. V sindikatu tudi pričakujejo, da bo vlada pripravljena sesti za pogajalsko mizo s sindikati in spoštovati zakon, saj, kot poudarjajo, v šolah in vrtcih neradi posegajo po tako skrajnem pravnem sredstvu za izterjavo svojih pravic, kot je stavka. Tokrat med stavko ne bodo organizirali nikakršnega varstva, čeprav bodo s tem spravili v zadrego nekaj deset
tisoč staršev. O stavki se bodo 19. januarja odločali po šolah in vrtcih, do 22. januarja jo mora podpreti najmanj polovica zaposlenih.
Šolski minister dr. Slavko Gaber je sprejel pobudo učiteljskega sindikata in se je, kot je izjavil, pripravljen pogajati za rešitev, ki bi zadovoljila obe strani, čeprav je državni proračun vse kaj drugega kot poln. Seveda je minister le eden od članov vlade; kako bo na grož-
nje učiteljskega sindikata reagirala ta, še ni jasno. Znova pa drži ugotovitev, da je vlada, ki ne spoštuje lastnih zakonov in v njih išče luknje, kaj čuden zgled za pravno državo, taka vlada med državljani tudi ne more imeti zaupanja. Bržkone bo popustila tudi šolnikom, tako kot je delavcem v državni upravi in pred tednom policistom. Zato je še manj razumljivo, zakaj pristaja na grožnje stavk in med delavci po nepotrebnem povzroča slabo voljo. Ne glede na različne komentarje v javnosti, ali državni birokrati, policisti, učitelji zaslužijo preveč ali premalo, imajo vso pravico do kosa pogače, ki jim ga zagotavlja zakon. Toliko bolj, ker naj bi pasove očitno zategovali samo nekateri; za državne poslance, denimo, je v proračunu denarja dovolj. # H. Jelovčan
Družina toži, lovci se sklicujejo na kontumac
Je bil Tirni ustreljen po nedolžnem?
Škofja Loka, 14. januarja - Primeri, ko lastniki štirinožnih ljubljencev prihajajo navzkriž s "prenapetimi" lovci, niti niso redki. Zadnji spor še vedno glasno odmeva po Škofji Loki. Zgodilo se je Pred novim letom, 29. decembra, dopoldne, ko je lovec na travniku »a Viršku ustrelil mačka.
Njegova lastnica, 13-letna Manca Zaplotnik s Poljanske ceste, takole opisuje dogodek: »Imela sem poldrugo leto starega mucka Timija. Bil je ljubljenec naše družine. Zelo mil in prijazen hišni mucek, ki nikomur ni bil v napoto in tudi ni nikomur storil nič zalega. Spustila sem ga na travnik za hišo, kjer je vso jesen zelo rad čakal miške. Toda na njegovo in mojo veliko nesrečo ga je verjetno že čakal lovec Matjaž Ba-šelj iz Puštala. Ko sem zaslišala strel, sem skočila k oknu in videla, da je s svojim rdečim fičkom zapeljal skoraj do hiše, pobral še vsega zvijajočega se mucka, ga vrgel v avto in hitro odpeljal po travniku.
t S sestro sva vpili za njim, pa se za najine klice sploh ni zmenil. Ko ga je oči čez kako uro našel in ga vprašal, ali se zaveda, kaj je naredil meni, mu je zabrusil: "Če ne boš tiho, bom pa še tebe!" Ne vem, zakaj je to storil, ali ga je zamikala pečenka ali pa Timijev svilnati, oranžno-rjavi kožušček. Jaz še vedno ne razumem in prosim, naj mi kateri lovec odgovori, s kakšno pravico in po katerem zakonu je smel ta človek, ki se ima za lovca, obiti mojega mucka Timija, tako rekoč pred našo hišo.«
Mančina mati Mojca Zaplotnik dodaja, da je dogodek vsej družini pokvaril praznike, hčerki pa tudi zdravje. Pravi, da se
Zaposlovanje z delovnimi vizami
Tujci - ven!
V jeseniški občini, kjer je vedno manj delovnih mest in vedno več tistih, ki so na čakanju na delo, je več kot dragoceno vsako novo delovno mesto, ki se kjerkoli že odpre.
Na vsak razpis in za vsako delovno mesto prihaja na desetine prošenj. Danes se veliko bolje kot kadarkoli prej ve, kdo je bil kam sprejet in kje potrebujejo nove delavce.
V času, ko ni dela za domačine, je lahko tudi vsaka zaposlitev tujcev z delovnimi vizami hudo problematična, na vsak način pa utemeljeno ali ne povzroči v mestu, kjer »se vsi več ali manj poznamo«, precejšnjo reakcijo.
Ko se pojavijo govorice, češ v Železarni so kljub domačim strokovnjakom, ki so brez dela, zaposlili »enega Hrvata«, je javno mnenje že opredeljeno. Negativno, seve! Takih govoric pa je v mestu, kjer
resnično ni kruha, že kar obilo. Med takimi primeri je nedvomno najbolj zgovoren »primer« Glasbene šole, ob kateri so bile govorice tako hude in na takih mestih, da so morali iz same Glasbene šole posredovati izvršnemu svetu pisno mnenje, kako in koga so zaposlovali
V Glasb °ni šoli so potrebovali dva pedagoga, zato je vzgojnoizo-braževalni zavod kar dvakrat razpisal v Delu prosta delovna mesta. Na osnovi razpisa so bili sprejeti učitelji, ki so že poučevali na glasbeni šoli, odklonjeni pa kandidati z nepopolnimi prošnjami, nekaj Prijavljenih pa je prijave odklonilo.
Na delovno mesto so sprejeli učitelja nauka o glasbi, kije prihajal BiH, a je slovenski državljan. Pri njem je bilo vprašljivo znanje slovenskega jezika. Iz ministrstva za šolstvo in šport so jim svetovali, da profesor slovenskega jezika oceni njegovo znanje slovenščine.
Na delovno mesto so sprejeli kandidatko za učiteljico harmonike. Ta pa je bila sprejeta šele po pridobljenih dokumentih kot tujka. Republiški zavod za zaposlovanje, enota v Kranju, ji je izdal dovoljenje za zaposlitev za eno leto, ministrstvo za šolstvo in šport pa je zahtevalo tečaj slovenskega jezika. Ker jeseniška delavska univerza ni organizirala tega tečaja, ga zdaj obiskuje pri delavski univerzi v Radovljici.
Nato je bil po dokumentih kot tujec sprejet še učitelj kljunaste flavte. Njemu je zavod za zaposlovanje za eno leto izdal dovoljenje za zaposlitev, učitelj pa obvlada slovenski jezik. Kajpak pa je zavod za zaposlovanje izdal dovoljenje po ugotovitvi, da med brezposelnimi osebami ni ustreznega kandidata, ki bi zasedel prosta delovna mesta v Glasbeni šoli Jesenice.
Glasbena šola je zatrdila, da so vsi trije učitelji sposobni in strokovni!
Kakorkoli že obračamo: na razpisana delovna mesta se domačini niso prijavili, za to »delovno silo« ni potreb na borzi dela! Učitelji so strokovno usposobljeni in imajo delovno vizo. Kar bi bilo morda lahko sporno, je to, da bi bilo dobro, če bi že na začetku kot pedagogi lahko obvladali slovenski jezik, ne pa da en kandidat šele zdaj obiskuje tečaj slovenskega jezika.
Zavedamo se, da pravilnost postopka lahko utemeljujemo kakorkoli že hočemo, del javnosti nikoli ne bomo prepričali: tujci - ven! In i^di sumničenj o VIPu (vezi in poznanstvih) ne moremo zaustaviti...
Sprašujemo se le, kako bi se okolje odzvalo, če bi, denimo, na Glasbeni šoli zaposlili kakšnega »tapravega« tujca? Kakšnega či-storasnega nemškega ali nizozemskega pedagoga?
Ni dvoma, da bi bilo v tem primeru vse čisto v redu in čisto prav -ne glede na slovenski jezik, ne glede na vizo in ne glede na strokovnost! • D. Sedej
Manca od takrat boji biti v večernih urah zunaj, da naravnost ponori, če hiša ni zaklenjena, ob samem dogodku pa je doživela tako hud šok, da so ji morali pomagati z zdravili.
T.i. lovski zakon v 17. členu govori, da psa brez nadzorstva ni dovoljeno spuščati v lovišče. Če je več kot 200 metrov oddaljen od hiše oziroma 50 metrov od lastnika, ga lovec lahko pokonča. Strel je dovoljen tudi, če pes ali maček uničuje divjad v lovišču.
Dogodek je gotovo vse kaj drugega kot prijeten, obravnavali so ga tudi na policiji, inšpekciji in v škofjeloški lovski družini. Predsednik družine Janez Hafner ga obžaluje. »Če bi lovec vedel, da gre za hišnega mačka, gotovo ne bi streljal,« pravi. »Po drugi strani pa je res, da imamo lovci po zakonu pravico in celo dolžnost streljati potepuške pse in mačke. V občini imamo v obeh dolinah in na samem obrobju Škofje Loke že dobra dva meseca steklino. Okto-
bra smo dobili eno steklo lisico, novembra dve, decembra štiri, kot kaže, bo januarski seštevek še večji. Razglašen je kontumac, plakati, ki lastnike psov in mačkov na to opozarjajo, so zunaj, ljudje za to vedo. Zato lovca, ki je ustrelil omenjenega mačka, moram zagovarjati, prekrška ni storil. V teh razmerah nas tudi inšpekcija in policija silita, da streljamo na pse in mačke, ki so brez nadzorstva. Res smo jih precej tudi že postreli-li, razen v tem primeru nas zaradi tega nihče ni napadel, čeprav gre masikatera žival najbrž tudi po nedolžnem. Ko sem omenjeni primer preverjal, so mi povedali, da se je maček vse leto potepal zunaj, videvali so ga v koruzi, podil se je za jerebicami iz našega gojišča. Lovec, ki ga je ustrelil, je krmil jerebice. Če bi bil maček doma, v hiši, ga ne bi mogel. Ob tem pa bi rad opozoril še na drugo plat; kaj bi bilo, če bi maček z enega svojih potepanj prinesel domov steklino in okužil lastnike?« # H. Jelovčan
GLASOVA ANKETA
Potrošniki o mesu in njegovih cenah
Vlada, predelovalci mesa in kmetje so v stalnih sporih glede odkupne in prodajne cene mesa. Kmetje so prisiljeni oddajati živino po nizkih, potrošniki pa kupovati meso po visokih cenah. Predelovalci mesa so na protest kmetov odgovorili tako, da so govedino uvozili in kot pravi direktor škofjeloških Mesoizdel-kov, je to meso pri odkupu ne samo cenejše, vendar tudi bolj kakovostno.
Marija To-
mažič, Kranj:
"Za meso kot nujno potrebno Živilo se mi zdijo cene zelo visoke, pa ni važno, kakšno meso se odločim kupiti. Pred prazniki je bilo seveda nekaj malenkostnega popusta, ki pa nam potrošnikom ni kaj dosti, pomagal. Meso kupujem povsod, pa ni važno, ali je mesarija v zasebni lasti ali ne. Glede uvoza mesa pa se mi zdi, da je to povsem nepotrebno, saj imamo svoje živinorejce, pa še glede kakovosti uvoženega mesa sem zelo skeptična."
Lojzka Hribar, Orehek:
"Z mesom se naša družina zalaga kar pri kmetu, saj se mi zdijo cene v mesarijah močno pretirane. S perutnino si pomagamo tako, da jo redimo kar sami doma in glede na to, pri nas doma, ne občutimo pomanjkanja, saj smo si kakovostni hrani pripravljeni odreči po-
vsem na zadnje. Za tako nizke plače in pokojnine, kot jih imamo, je hrana očitno predraga."
Milja Česen, Kranj:
"Meso kupujem za vsako kosilo sproti, ponavadi pri Merca-torju. Ker so cene mesa tako visoke pokojnina pa tako nizka, se to zelo pozna na jedilniku. Meso si lahko privoščim le enkrat tedensko. Vem, da cena mesa naraste šele pri predelovalcu in prodajalcu. Sprašujem se, kje je razlika."
Branka Dragomir, Kranj:
"Cene za meso se mi zdijo realne in ugodne. Moja družina ne čuti nobenega pomanjkanja v prehrani. Meso kupujemo pri grosi-stu in prav vseeno mi je, da jemo uvoženo meso. Tudi glede kakovosti se ne bojim, saj imamo vendar inšpekcije in ustrezne preglede." • T. Markovič, foto: Gorazd Šini k
Pouk za begunske otroke
Jesenice, 14. januarja - Od konca novembra lanskega leta poteka v prostorih nad samopostrežno restavracijo Železarne Jesenice pouk za otroke beguncev, ki prebivajo pri jeseniških družinah. Pouk poteka v štirih učilnicah popoldne, izjema je le en oddelek 2. razreda, za katerega poteka pouk v dopoldanskem času. Na šoli uči osem učiteljev - beguncev in dve slovenski državljanki.
Pouk poteka po skrajšanem programu petnajst ur tedensko za vsak oddelek. Po predpisanem obsegu poučujejo le materni jezik, matematiko in v višjih razredih tuj jezik. Težave pa so v tem, kateri tuj jezik bi poučevali, saj so se otroci v Bosni učili angleško, nemško, rusko ali francosko. Tudi raven znanja je različna, saj je po posameznih delih Bosne pouk trajal različno dolgo, otroke pa so vpisovali po letnikih znanja in ne po znanju.
Vpisanih je 261 učencev, ki so razdeljeni v devet oddelkov. Zaradi oddaljenosti do šole so organizirali prevoz za 105 učencev. • D. S.
STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Obisk pri Starejših krajanih - Že pred leti je sekcija žena Plavž ■spodbudila vse tri krajevne skupnosti na Plavžu, da bi bilo nujno najti pot do starejših krajanov, ki bolj ali manj prijetno preživljajo leta svoje jeseni. Člani svetov vseh krajevnih skupnosti so misel hitro in dobro sprejeli ter se odločili, da dobri volji žena dodajo skromna darila za obiskane ob novem letu. Letos so žene obiskale 56 starejših krajanov, želijo pa, da bi jih lahko razveselile več, saj starim misel, da niso pozabljeni, veliko pomeni. Žene razmišljajo še o drugih oblikah pozornosti do starejših. • M. I.
Sporočilo Članom DU Kranj - DU Kranj vabi svoje člane, da čim prej poravnajo članarino za letos, ki v prvem polletju znaša 250, v drugem pa 300 tolarjev. K vpisu vabi tudi nove člane, vpisnina je 100 tolarjev. Hkrati se v pisarni društva v Tomšičevi 4 upokojenci lahko vpišejo še v vzajemno samopomoč (500 tolarjev) za primer smrti ter plačajo 100 tolarjev za moški pevski zbor, ki poje na pogrebih.
Na podlagi 30. čllena Pravilnika o dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje zaposlovanja v drobnem gospodarstvu občine škofja Loka (Ur. list RS, št. 5/92, 20/92, 34/92 in 52/92) objavlja Izvršni svet SO Škofja Loka
RAZPIS
sredstev za nova delovna mesta v malem gospodarstvu
1. Za odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu se iz občinskega proračuna za leto 1992 namenijo sredstva v višini 2.000.000 SIT.
2. Sredstva so namenjena kot enkratna finančna pomoč za zagotovitev zaposlitve nezaposlenim delavcem, prijavljenim na Zavodu za zaposlovanje najmanj od 1. 12. 1992 dalje, s tem, da bo realizirana zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom vsaj za dobo dve leti.
3. Sredstva se dodeljujejo za:
a) nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov
b) nakup opreme
c) obratna sredstva
4. Za sredstva lahko zaprosijo prednostno pravne in fizične osebe s sedežem, dejavnostjo oz. stalnim prebivališčem v občini Škofja Loka in sicer:
a) samostojni obrtniki
b) podjetja v zasebni, mešani ali družbeni lastnini z do 50 zaposlenimi v dejavnosti industrije in gradbeništva in do 125 zaposlenimi v ostalih gospodarskih dejavnostih
c) občani, ki so pri pristojnem občinskem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register z vsemi predpisanimi dokumenti za ustanovitev podjetja
d) nezaposleni delavci, prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje Sredstva se dodelijo le prosilcem, ki bodo zaposlili nezaposlene s stalnim bivališčem v občini škofja Loka najmanj 10 let in s slovenskim državljanstvom.
5. Sredstva se dodelijo po dveh kriterijih:
a) 2.000 DEM v tolarski protivrednosti dobi nezaposleni delavec, ki postane obrtnik ali podjetnik
b) 1.500 DEM v tolarski protivrednosti dobi obrtnik ali podjetnik, ki zaposli nezaposlenega delavca
6. Vlogi za dodelitev sredstev je treba predložiti naslednja dokazila: \
a) potrdilo o statusu brezposelnosti, ki ga izda Zavod za zaposlovanje enota škofja Loka
b) izjava, da bo zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s tem, da bo zaposlitev trajala vsaj dve leti
c) rok šest mesecev, v katerem bo zaposlen delavec sklenil delovno razmerje in predložil na sekretariat za družbeni razvoj pogodbo o zaposlitvi
d) v primeru, da brezposelno osebo zaposli delodajalec, izjavo Zavoda za zaposlovanje, da delodajalec ni v zadnjih dvanajstih mesecih iz naslova presežkov odpustil nobenega delavca ne glede na morebitne statusne spremembe v tem obdobju
e) potrdilo ustreznega občinskega organa o dolžini prijave stalnega prebivališča v občini škofja Loka
f) potrdilo o slovenskem državljanstvu
7. Vloge z zgoraj navedenimi dokazili se vlože pri Sekretariatu za družbeni razvoj občine škofja Loka, Mestni trg 15 do 28. 2.1993.
8. Dodatne informacije dobijo vsi zainteresirani na Sekretariatu za družbeni razvoj, tel.: 632-851 pri ga. Mojci Porenta in ga. Mariji Jesenovec.
Predsednik IS: VlncencIJ DEMŠAR l.r.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Franc Berač -Berko. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in kipov akad. slikarja Janeza Ravnika.
ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji ZKO Knjižnica je na ogled klubska razstava Foto kino kluba A. Ažbe z naslovom Zapisi z Lučjo. V avli LB Ljubljanska banka na Titovem trgu razstavljajo fotografije Janez Pipan, Janez Tavčar in Ferdo Švajger iz Foto kluba LTH Škofja Loka. V galeriji Fara razstavlja Marjana Šegula.
V galeriji LTH je na ogled fotorazstava avtorja Petra Pokorna na temo Zima.
TRŽIČ - V prostorih A banke je na ogled razstava antikvitet v
organizaciji Kirka antika Tržič.
JESENICE - V bistroju Želva je razstava tibetanskih in nepal-skih tank, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani se predstavlja gimnazijec Dmijan Hrovat s črnobelimi fotografijami. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotogrtafije Milan Polak. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je ob 45-letnici Foto kino kluba Radovljica na ogled prvi del klubske razstave fotografij.
PRIREDITVE TEGA TEDNA"""""
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v soboto, ob 19.30 ponovili komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OD ŽENE - za izven in konto.
JESENICE: RAZSTAVAe - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Skendera Bajroviča iz Ljubljane.
RADOVLJICA: KONCERT - V domu na Srednji Dobravi bo jutri, v soboto, ob 19. uri koncert Moškega pevskega zbora iz Krope pod vodstvom Egija Gašperšiča, nastopili pa bodo tudi učenci Glasbene šole iz Radovljice.
ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Giga de Brea.e ŠKOFJA LOKA: RAZSTAV Ae - V galeriji ZKO Knjižnica bodo v ponedeljek, 18. januarja, ob 19. uri odprli razstavo oljnih slik Franca Ranta iz Železnikov.
BLED: RAZSTAVA - V hotelu Astoria bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo akrilnih platen slikarke Bernarde Šmid iz Lesc. V kulturnem programu bo nastopila Alenka Šmid-Čena, svojo poezijo-pa bo predstavila pesnica Neža Neža Maurer.
KAMNIK: RAZSTAVA - V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli regijsko razstavo ljubiteljskih likovnikov Gorenjske, ki so jo pripravili ZKO Gorenjske in ZKO Kamnik.
Nov pristop k trženju kulture
PROJEKT REMBRANDT
Ljubljana - V obnovljenem Cekinovem gradu so na tiskovni konferenci predstavili projekt Rembrandt - družbo Rembrandt, ki je agencija za likovno umetnost in fundacijo kot novo obliko promoviranja kulture.
Družbo je ustanovila agencija Kompas Design, Fundacija Rembrandt pa je organizacijska oblika njenega delovanja. Fundacija ima namen združevanja mecenov slovenske likovne umetnosti, uglednih umetnikov, kulturnih institucij in posameznikov, ki vlagajo svoj kapital v dela likovne umetnosti. V okviru fundacije je tako ustanovljen neprofitni denarni sklad Rembrandtovi cekini. Ta združuje mecene, ki likovnim umetnikom (zbere jih strokovni svet družbe) z donacijami zagotovijo enoletno ustvarjanje. Trije dobitniki Rembrandtovega cekina so Zmago Jeraj, Marjan Gumilar in Sandi Červek. Iz do-nacij mecenov bodo financirali tudi promocijske akcije in razstave ter odkupovali likovna dela izbranih umetnikov. Na ta način naj bi nastala tudi stalna zbirka likovnih del fundacije. Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor družbe Boris Horvat, nameravajo v okviru projekta organizirati še izobraževalni program, ki bo vključeval Rembrandtov teden, Mladi Ex tempore Slovenije, Slovensko likovno kolonijo in delno projekt Slovenska umetniška pot. Kot pravijo, bodo organizirali in izvajali marketinški program slovenske likovne umetnosti, ki vključuje promocijo, uveljavitev in trženje slovenske likovne umetnosti doma in v tujini. Marketinški program bo vključeval tudi ustanovitev Art cluba Slovenija, medija, ki bo povezoval ljubitelje in ustvarjalce kulture. Svojim članom bo klub, kot pravijo, nudil vrsto ugodnosti, ki jih bo nudila Art kartica, za katero bo potrebno letno odšteti 100 nemških mark.
Jože Jenšterle, predsednik družbe, je na novinarski konferenci obljubil tudi organizacijo najkvalitetnejših likovnih razstav in kulturnih prireditev, če torej lahko upamo na uspeh te ambiciozno zastavljene marketinške akcije, vam bodo novi pristopi v trženju kulturnih dobrin prinesli mnogo zanimivih novosti.
Fundacija Rembrandt je dobila podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije kot prva slovenska fundacija nacionalnega pomena, poslovne in razstavne prostore pa bo imela skupaj z Muzejem novejše umetnosti v ljubljanskem Cekinovem gradu. • M. AhačiČ
OSNOVNA ŠOLA ŽIRI
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK
za določen čas do 1.5.1994. Pogoji:
- učitelj ali profesor angleškega jezika. Prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom.
V primeru pomanjkanja prijav, sprejmemo tudi absolventa ali študenta ustrezne smeri.
Ugodne avtobusne zveze z Ljubljano, Kranjem ali škofjo Loko. Prijave z dokazili pošljite na osnovno šolo Žiri v 8 dneh po objavi razpisa.
Uspešnica za uspešnico?
0DCARAN0 KRANJSKO GLEDALIŠČE
Kranj - Na jutrišnji ponovitvi uspešnice sezone v Prešernovem gledališču Kranj - komedije Zbeži od žene - bodo nagradili 10.000 obiskovalca. Toda ne hitite v gledališče, vstopnice za jutrišnjo predstavo so bile razprodane že zdavnaj, včeraj pa so jih tako rekoč v hipu razprodali za naslednje štiri ponovitve. Tudi Ibsenova Nora, klasična drama, je stopila na enako pot, saj se naročila za ponovitve kar
vrstijo.
Kaj se torej dogaja, da ljudje množično derejo v kranjski teater? Če niste videli Zbeži od žene, če odlašate z ogledom Nore in če še niste rezervirali vstopnic za naslednjo premiero v marcu, potem ste daleč za časom ali pa ne iz teh krajev.
Sliši se resda nenavadno, toda v kranjskem Prešernovem gledališču že skoraj zaskrbljeno pripravljajo četrto premiero sezone. To naj bi bila Hana Tiger avtorice Barbare Hieng Samobor. Razlog za zaskrbljenost pa je vsekakor nenavaden: komedija Zbeži od žene pomeni nesluten uspeh te sezone, decembrska uprizoritev klasične drame Henrika Ibsena Nora, pa je prav tako predstava, ki sicer še teče za domače abonmajsko občinstvo, obenem pa jo že vabijo na gostovanja po vsej Sloveniji. Po komediji, ki je na sporedu že tri mesece, je povpraševanje po vstopnicah tolikšno, da sploh ne sprejemajo rezervacij. Ko ob 15. uri popoldne začno prodajati karte za naslednje ponovitve, je na hodniku gledališča takšna gneča, da se tudi igralci komaj prebijajo skoznjo. In vedno zmanjka vstopnic, čeprav so jih včeraj prodali kar za štiri naslednje ponovitve.
Kaj se torej dogaja v Prešernovem gledališču? Gledalci so
najbrž po nekaj letih odkrili, da je domače gledališče prav tako vznemirljivo in ogleda vredno, pa naj bo na odru komedija ali drama ali mladinska predstava. Kot da bi šlo za nekakšno "odčaranost" gledališča, ki se je lani tudi s formalnim sprejetjem (pač zaradi deleža financiranja) uvrstilo v mrežo slovenskih poklicnih gledališč. Morda prav zaradi tega, ker se gledališču ni treba več boriti za preživetje, in se lahko bolj kot kdajkoli prej lahko ukvarja s pravimi gledališkimi vprašanji, predstave zvenijo gledalcem nekako drugače.
"Res pa je tudi, da se zdaj začenjajo kazati sadovi garaškega dela, ki ga je opravila v zadnjih letih naša skromna igralska ekipa. Še vedno imamo namreč le pet igralcev in le tu in tam kakšnega gosta," pravi direktor Milan Marinič. "Zdaj smo preobremenjeni. Samo decembra smo imeli trideset predstav in samo poznavalci bodo razumeli, kako težko je ob takšni obremenitvi pripravljati še nove predstave. Zaradi izjemnega uspeha komedije Zbeži od žene, smo doživeli tak naval na gledališče, kot si ga lahko le želimo. Samo v enem dnevu dobimo naročil za se-
dem gostovanj, v domači gledališki hiši pa bi predstava lahko tekla skoraj nenehno. Zdaj so gledalci odkrili, da je tudi Ibsenovo dramo vsekakor treba videti, prošnje za gostovanja dobivamo vsak dan. Zdaj smo v resnični zadregi, saj smo tudi sredi priprav za novo premiero, s katero že po tradiciji otvarjamo vsakoletni Teden slovenske drame. Z eno igralsko zasedbo ponavljati dve uspešnici, igrati novo predstavo - tu gre res že za vprašanje igralske in človeške vzdržljivosti."
Toda zaenkrat tudi ta skromna igralska ekipa še vedno zanesljivo sedi v sedlu in dobro prenaša eno najuspešnejših gledaliških sezon sploh. Tea-trologi bodo kdaj kasneje lahko ugotavljali ali se je trdo garanje obrestovalo že ob uspešni Kdo se boji Virginije Woolf, ali že nekaj prej. Morda pa se je v gledališču zamenjalo občinstvo? Delno bo to tudi držalo, saj je v zadnjih sezonah v dvorani več mlajših obiskovalcev, kot jih je bilo kdajkoli prej. Tega novega občinstva pa vsekakor ne kaže izgubiti, kajti časi, ko so bile predstave skoraj brez občinstva v dvorani, so bili preveč žalostni, da bi se smeli kdaj ponoviti. Ob tako hudem tempu kot se Prešernovemu gleda-
lišču zdaj dogaja, bi bila prava katastrofa, če bi samo en igralec prehladil glasilke. Zamenjave namreč ni nobene, vsi pa nastopajo v vseh predstavah.
Igralska ekipa je zdaj že sredi priprav na krstno uprizoritev Hane Tiger, ki jo bo avtorica Barbara Hieng - Samobor tudi režirala, njeni pa sta tudi scenografija in kostumografija-
Premiera bo v začetku marca, saj bo to otvoritvena predstava Tedna slovenske drame. Domači igralski ekipi se bosta pridružila še gosta Igor Samobor in Jette Ostan - Vejrup. Sicer pa za pregledni festival slovenske dramatike selektor Aleš Berger še ni povedal svoje dokončne odločitve. V teh dneh bo znano, katere predstave v minuli gledališki sezoni po njegovi oceni sodijo v Teden slovenske drame. Pričakujejo pa, da utegne izbrati med okoli dvajsetimi predstavami v slovenskih gledališčih tudi kakšno predstavo iz začetkov tega leta. No, na njegov izbor vsekakor kaže počakati. Omeniti je treba, da je na vsakoletni natečaj za najboljši slovenski dramski tekst, letos prispelo okoli trideset dram, izmed katerih bo žirija najboljšo nagradila z Grum-movo nagrado. • Lea Mencinger
Galerija Prešernove hiše
BERKOVI GRAFIČNI LISTI
Kranj - V Prešernovi hiši je te dni na ogled razstava del slikarja in grafika Franca Berčiča - Berka.
Sredi sedemdesetih let se je škofjeloški slikar in grafik Frape Berčič - Berko prvič vidneje predstavil slovenskemu likovnemu občinstvu. Nadnaravne, skorajda absurdne povečave izrezov in izsekov iz časopisja, revij, reklam in tudi vsakdanjega življenja so umetnika uvrstile v okvir takrat pod vplivom pop-arta pri nas razširjenih smeri fotorealiz-ma, novega realizma in kritičnega realizma, ki so pod krinko ve-rističnega upodabljanja sveta iskale tudi pot do kritike naše potrošniške družbe v vsej njeni pereči izpraznjenosti, omejenosti in dehumaniziranosti. Toda kot da Berku ozka fragmentarna analiza, ki so mu je nudile interpretacije tovrstnih drobcev potrošništva, ni več zadoščala, tako je poskušal v okvirih hiperrealizma in popartističnega ustvarjanja, v katerih se je gibal doslej, poiskati tudi takšne motive, ki bi učinkovali na več vizualnih in pomenskih ravneh. Posegom v image sodobnega potrošništva so se spontano pridružile tudi manj obremenjujoče analize povsem likovnih elementov, ki pa so
ostajale še vedno vpete v repertoar motivov, ki si jih je umetnik izgradil v teh prvih letih. Seveda pa so izbrani motivi zaradi drugačnega, v vedno manjši meri faktografskega in verističnega pristopa na neki način začeli delovati intimneje in topleje.
Berko pri upodabljanju velikih zastekljenih površin namerno izrablja učinke svetlobe, saj le-te prepuščajo svetlobo v obeh sme-
ŠVEDSKO STEKLO
Ljubljana - V veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je te dni na ogled razstava švedskega oblikovanja stekla.
Skupina dvanajstih oblikovalcev, med njimi večina sodeluje z hišama Košta Boda in Orrefors z več kot 250-letno tradicijo, je predstavila svoje najnovejše izdelke. Na ogled je tudi del izdelkov nastalih ob devetdesetletnici Nobenove fundacije. Srečanje s švedsko tradicijo oblikovanja stekla je zanimivo ne le zaradi primerjave z našimi oblikovalskimi dosežki, pač pa tudi zato, ker je razstavljene izdelke mogoče tudi kupiti. Na sliki: Anne Nilsson, Peppermint - steklenička za parfum.
reh in razkrivajo tisto, kar se nahaja za njimi (notranjosti veleblagovnic in lokalov, predmete postavljene v izložbah ali samo vtis nečesa). Hkrati pa stekla, če nanje pada svetloba pod določenim kotom, delujejo kot nepre-sojna zrcala. Na njih se zato izriše tudi slika tega, kar stoji in se nahaja pred njimi ali pa se v danem trenutku giblje mimo (umetnik s fotografskim aparatom v roki, mimoidoči, neposredna okolica itd.). Svetlobni preboji, odbleski in odsevi, v katerih se izgubljajo zastekljene površine, dajejo zaradi vtisa različne globine perspektivnega slikovnega polja, ki ostaja včasih tudi povsem nedoločljiva, videz živahne, prostorsko razgibane sestavljanke, ki je še poudarjena z namerno ne povsem usklajenim izborom barv.
Predstavljeni grafični listi so izdelani v tehniki sitotiska in monotipije. Prav tehnika sitotiska ali serigrafije si je med vsemi grafičnimi tehnikami pridobila sloves najbolj brezosebne, kajti zanjo je bilo največkrat dovolj, če je umetnik izdelal le predlogo, izdelavo pa je lahko prepustil specializiranim tiskarnam in založbam, ki so poskrbele tudi za prodajo grafičnih listov. Takšni mehanizaciji postopka se je lahko odpovedal tako, da si je izbral izrazito oseben in intimen motiv ter nadzoroval ali pa sam opravil celoten dolgotrajni postopek od izdelave osnutkov in šablon za odtiskavanje do končne realizacije. Za drugo možnost, ki seveda
ni samo tehničnega značaja, se je odločil tudi Berko, ki je šel še celo korak dlje. Ni namreč izbral serijskega tiskanja identičnih grafičnih listov v velikih nakladah, za kar je najustreznejša prav tehnika sitotiska. Vsak Ber-kov grafični list predstavlja obenem tudi enkratni ali originalni izvod, saj je umetnik zanj izbral samo njemu lastno kombinacijo barv. Zavestno se je odločil tudi za sicer malenkostne zamike med odtisi posameznih barv, ki naj nudijo vtis tiskarske nepopolnosti in s tem enkratnosti in nenazadnje - namerno je pomešal ali bolje rečeno, kombiniral barvne šablone, ki so nastale za različne motive, in poskusil ustvariti neki nov, drugačen motiv, ki ne bi bil več v tolikšni meri odvisen od svoje fotografske predloge, ter se tako s tem tudi dokončno odpovedal njenemu diktatu.
Berkovim grafikam in na razstavi prav tako predstavljenim akrilom na papirju, pri katerih umetnik lovi impresije na svet narave, temeljno noto vedno daje barvna nasičenost. S pomočjo igrivih in intenzivnih barvnih tonov Berkova dela dobesedno zaživijo in zasijejo v zaželenih napetostih. Umetnik z odtiskava-njem na grafične liste nanaša drugo vrh druge plasti komplementarnih kot tudi kontrastnih barv, ki pa se vendarle združuje; jo v celoto. Umirjeni in agresivni toni, žarenje toplih barvnih odbleskov, igra svetlobe in senc in pozorno zaznamovanje barvnih vrednosti tudi v senčnih pasažah, to so postale Berkove temeljne oporne točke pri likovnem pre-pesnjenju nekega motiva. Njegove prvotno realistične odslikave se tako spreminjajo v razigrane barvne kompozicije, v nekakšne ornamentalne iluzije prosojno; zrcalnih steklenih ploskev, aierih pa v sončni luči razžarjene in bleščeče barve pejsažev, katerih se vedno bolj in bolj izgublja konkretnost krajinskih motivov-Le-ti sami po sebi predstavljajo precejšnjo novost, ki pa se seveda povsem logično vključuje v okvire Berkove k zaznavanju in interpretacijam optičnih senzacij neposrednega okolja usmerjene ustvarjalnosti. •Damir Globo-čaik, foto: Gorazd Sinik
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Tržiški Peko na najzahtevnejši preizkušnji
Kupcev na tujem ni lahko obdržati
Dobrih 80 odstotkov proizvodnje Pekovih Čevljev izvozijo na tuje trge.
Tržič, 14. januarja - Lani so delavci Peka izdelali 1.800.000 parov obutve, prodali pa so tudi 250.000 parov iz zalog. Zaradi izgubljenega premoženja v nekdanji Jugoslaviji in dolga Vzhoda ter tečajnih razlik so močno zategovali pas. Vseeno se podjetju z 90-letno tradicijo obetajo boljši časi, napoveduje generalni direktor Franc Grašič.
Kako ste v Peku zadovoljni z delovnimi rezultati v minulem letu?
GRAŠIČ: »Naša ugotovitev je, daje leto 1992 za Peko, najbrž pa tudi za sorodna podjetja, med najtežjimi v poslovnem smislu. Ze spomladi, ko so nas pestile posledice razpada Jugoslavije in Sovjetske zveze ter neugodna ekonomska politika, smo položaj ocenjevali kot izjemno težak. Bali smo se celo, kako bomo leto preživeli. Glede na to sem lahko kar zadovoljen, da smo uspeli nekatere stvari vsaj nekoliko premakniti na bolje. Zato predvidevam, da bomo le pokrili vse stroške s prihodki.
Program ukrepov za prilagoditev nastalim razmeram in nalog za izboljšanje učinkovitosti poslovanja smo v večjem delu izpolnili. Lani smo naredili 1 milijon 800 tisoč parov čevljev, kar je pol odstotka več kot leto prej. Načrt je
bil sicer zahtevnejši, a je vendarle pomembno, da smo lani prodali precej več od obsega proizvodnje. Prodali smo 2 milijona 50 tisoč parov čevljev, kar pomeni občutno zmanjšanje zalog. Posebej je pomembno, da smo našli kupce za takšno količino obutve; kar za tretjino proizvodnje smo morali prodajo preusmeriti na zahodne trge. Izvoz smo povečali zlasti drugo polletje, saj mora na tuje več kot 80 odstotkov proizvodnje.«
Kot lansko značilnost ste omenili mnoge težave. Katere so vas najbolj prizadele in vam povzročile dodatne skrbi?
GRAŠIČ: »Na tri osnovne probleme bi opozoril. Omenil sem že znatno zoženje trga in iskanje novih kupcev, ki so mnogo zahtevnejši od prejšnjih v vseh pogledih; tudi finančnem, saj je zaslužek manjši. Drug problem so
Informacije območne zbornice Kranj
V skladu s podaljšanjem veljavnosti Odloka o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje prosto pri uvozu blaga v letu 1992 in v prvih mesecih 1993 obveščamo, da je veljavnost potrdil, izdanih v letu 1992 (za opremo in repromaterial) podaljšana avtomatično. O tem je obveščena tudi Republiška uprava carin oziroma vse carinske izpostave. Če bi imeli težave, se obrnite za uradni popravek datuma na območno gospodarsko zbornico v Kranju.
V prvi januarski številki Gospodarskega vestnika 7. januarja 1993 je bil objavljen razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz živilskih izdelkov za reprodukcijo, tekstilnih izdelkov za reprodukcijo, živilskih izdelkov za široko porabo in tekstilnih izdelkov za široko porabo.
V letu 1993 znaša pristojbina za izdana potrdila 500 SIT. Gre za Potrdila: da se repromaterial ne proizvaja v Sloveniji, da se oprema ne proizvaja v Sloveniji, potrdila o dodeljenih kontingentih in za potrdila v skladu z 29. členom Carinskega zakona.
Tudi cena izvornih in preferencialnih spričeval, ki jih izdaja in Potrjuje območna gospodarska zbornica, se je povečala na 300 SIT.
• • •
Republika Hrvaška je 18. decembra 1992 sprejela odlok o plačilu posebne takse za uvoženo blago v letu 1993. S tem odlokom se spreminja višina posebne takse za uvoz repromateriala, opreme in delov opreme, kot tudi za osebne avtomobile s 7,5 odstotka na 10 odstotkov. Odlok tudi določa, za katere vrste blaga se ne plača posebna taksa oz. za katero vrsto blaga se plača v višini 4 odstotke.
Hrvaška vlada doslej ni podaljševala veljavnosti Odloka o blagu, za katero se plačuje posebna davščina za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga, na čigar osnovi so morala podjetja plačati 7,5 odstotka dajatev. To pomeni, da so se dajatve za izvoz blaga na Hrvaško znižale s 23,5 odstotka na 16 odstotkov, ustrezno manj pa še za vrste blaga, navedene v Odloku.
Fotokopijo hrvaškega Odloka lahko dobite na območni gospodarski zbornici v Kranju.
Jeseniška občina v številkah
Nova podjetja: finance in trgovine
Jesenice, H. januarja - V zasebnem sektorju je na Jesenicah največ Podjetij, ki se ukvarjajo s finančnimi in drugimi poslovnimi storitvami ter trgovskih podjetij. Med nezaposlenimi ja največ žensk, D«jveč pa je nekvalificiranih. Turizem in gostinstvo: skromno!
Lani je bilo v jeseniški občini registriranih 274 podjetij, od tega kar 248 v zasebni in mešani lasti. Od 169 podjetij jih je 33 v družbeni lasti, štiri podjetja so v mešani lasti in 123 podjetij v zasebni lasti. Največ, kar 78 odstotkov podjetij je v zasebni lasti in zaposlujejo 293 delavcev. V zasebnem sektorju je največ podjetij, ki opravljajo dejavnost finančnih in drugih poslovnih storitev ter trgovsko dejavnost, vendar pa v povprečju zaposlujejo le enega do dva delavca. Med vsemi izstopa stanovanjsko - komunalna dejavnost, kjer je v štirih podjetjih zaposlenih kar 55 delavcev.
Število družbenih podjetij se je v zadnjem času povečalo - od 26 na 33 podjetij. Razlog za to je v reorganizacijskih spremembah znotraj ^starih« družbenih podjetij. Medtem ko se povečuje število zasebnih Podjetij, se hkrati povečuje tudi delež majhnih podjetij v gospodarstvu.
Ko v občini ugotavljajo turistični obisk, beležijo za 10 odstotkov več gostov kot leto prej, vendar se je povprečna doba bivanja zmanjšala. Bilo pa je manj tujih gostov, ki so »ustvarili« tudi manj nočitev.
V jeseniški občini je bilo 396 samostojnih obratovalnic ali za 25 manj, predvsem zaradi zmanjšanja števila prevoznikov, ki so izgubili Jugoslovanski trg. Obrtniki so tudi zato vračali obrt, ker je bilo precej •'■nančne nediscipline družbenih podjetij, ki kasnijo s plačili, medtem ko morajo obrtniki poravnati vse svoje obveznosti. Tudi število tipu, ki jim je bila obrt postranski poklic, se je zmanjšalo. Predvsem faradi novega davčnega sistema, po katerem imajo tisti, ki se ukvarjajo s postranskim poklicem, enak način poslovanja kot redni obrtni-
Likvidnostne težave pa so kar precejšnje: septembra je imelo žiro fačun za več kot pet dni blokiran 11 podjetij.
V gospodarstvu občine je najpomembnejša še vedno industrija, povezuje pa se delež trgovine, delež gostinstva in turizma pa je skromen.
V jeseniški občini je bilo zaposlenih 10.333 delavcev, kar je za 10 °dstotkov manj kot leto prej, prijavljenih pa 2.200 iskalcev zaposlile, od tega polovica žensk. Največ iskalcev zaposlitve je nekvalifici-ranih. • D. Sedej
posledice odvzetega oziroma uničenega premoženja Peka v nekdanji Jugoslaviji, ki jih zaenkrat nosimo sami. V Srbiji smo imeli 41 poslovalnic, 3 v Črni gori in 11 v BiH. Vse skupaj ocenjujemo na 34 milijonov DEM, od tega 17,9 milijona DEM za obratna sredstva. S krediti financirane zaloge so nam odvzeli, dolgovi in obresti zanje pa ostajajo nam. Država ne prisluhne niti temu, da bi nam pomagala vsaj premostiti probleme dolgov, ki jih ni moč rešiti v krajšem času. Da bi bila stvar še težja, nam 3 milijone DEM dolguje bivša Sovjetska zveza. Tretji sklop problemov je povezan z ukrepi tekoče ekonomske politike, ki so bili v prvem polletju 1992 izrazito neugodni za izvoznike. Na eni strani gre za politiko tečaja, na drugi pa za stroške, ki so zelo prehitevali tečaj.«
To je narekovalo nekatere notranje ukrepe, ki so bili posebno boleči za del zaposlenih. Ali boste z zmanjševanjem režije še nadaljevali?
GRAŠIČ: »Da bi bili konec junija 1992 v enakem položaju kot začetek leta, bi morali vse naše stroške zmanjšati za 26,7 odstotka; ob koncu leta je ta podatek 24,2 odstotka. Pomemben del tega znižanja smo dosegli, ne pa še
vsega, ker smo se že prej dokaj racionalno obnašali. Razen znižanja zalog je na zmanjšanje stroškov vplivalo intenzivno zmanjševanje režije. Vsak ne sprejme dela v proizvodnji, zato skušamo posledice ublažiti na sprejemljiv način, tudi z upokojitvijo. Kljub osebnim, človeškim težavam moramo ta proces neusmiljeno nadaljevati. Začetek lanskega leta je bilo na 100 zaposlenih 38 režijskih delavcev, konec leta smo jih imeli še okrog 33; rešili smo torej nekaj več kot polovico tega problema. Trenutno ima Peko 2590 delavcev, od tega 30 izven Slovenije, konec leta 1993 pa jih načrtujemo 2421. Ob varčnem ravnanju nasploh je bila pomembna sprememba organizacije proizvodnje za izdelavo zgornjih delov in montažo obutve.«
Katere cilje si zastavljate kot glavne z letošnjim načrtom dela?
GRAŠIČ: »Spremenjeno obliko organizacije proizvodnje bomo prenesli tudi v druge dele tovarne. Vpeljujemo nekaj novosti tudi v tehnologijo. Tako za letos načrtujemo okrog 7-odstotno povečanje produktivnosti, kar ob enakem številu zaposlenih v proizvodnji pomeni tudi enako povečanje obsega gotovih izdelkov. Naši letošnji načrti so nadaljevanje programa, ki smo ga zastavili že lani, zato bo posebej v prvem polletju razmeroma težko. Danes lahko rečem, da vidimo možnost pridobitve zadostnih naročil za popolnitev povečanih kapacitet proizvodnje. Prizadevali si bomo za izboljšanje rezultatov poslovanja, da bi bili deležni prvih rezultatov tega že letos, ko Peko praznuje 90 let obstoja. Če bomo uspeli narediti dovolj kvalitetnih čevljev in jih pravočasno izročiti kupcem - v Zahodno Evropo prek mešanega podjeta Afis, v ZDA prek firme Rockport in v Italijo ob sodelovanju z Beneto-nom - potem se ni treba bati za jutri. Ena letošnjih značilnosti pa bo gotovo začetek lastninjenja podjetja.« • Stojan Saje
Gorenjska z izvozom izstopa iz republiškega povprečja
Na Vzhod le še simbolično
Gorenjsko gospodarstvo je lani v enajstih mesecih ustvarilo za 180 milijonov dolarjev konvertibilnega presežka.
Kranj, 12. januarja - Gorenjsko gospodarstvo je po podatkih Banke Slovenije lani od začetka januarja do konca novembra prodala na tuje za 530 milijonov ameriških dolarjev blaga, od tega skoraj vse na Zahod. Vrednost izvoza na Vzhod je bila le simbolična in je znašala 19.424 dolarjev.
Kot kažejo podatki, je gorenjsko gospodarstvo v lanskih treh četrtinah leta bolj povečalo izvoz, kot sicer velja povprečje za republiko. Gorenjska je povečala prodajo na tuje za četrtino, Slovenija pa le za devetino. Med gorenjskimi občinami je izvoz najbolj porasel v jeseniški (za 38 odstotkov) in škofjeloški občini (za 32 odstotkov), v kranjski za 23 in v radovljiški za 25 odstotkov, najmanj pa v tržiški, kjer je bil večji le za šest odstotkov.
Kar zadeva uvoz, je gorenjsko gospodarstvo lani od začetka januarja do konca novembra na tujem nakupilo za 351 milijonov dolarjev blaga, od tega za 297 milijonov reprodukcijskega materiala, za 25 milijonov dolarjev opreme in za 29 milijonov dolarjev blaga za široko porabo. Gorenjski uvoz je bil v lanskih enajstih mesecih za 1,3 odstotka višji kot leto prej. V kranjski in tržiški občini je bil celo manjši za dobro desetino, medtem ko je bil v ostalih občinah večji - v Škof j i Loki za 13 odstotkov, v Radovljici za 14, v jeseniški občini pa kar za dve tretjini. V Sloveniji je skupni uvoz celo nekoliko upadel.
Če primerjamo izvoz in uvoz, ugotovimo, da je gorenjsko gospodarstvo lani v enajstih mesecih (ne da bi upoštevali storitve) za polovico več izvozilo kot uvozilo in da je ustvarilo za 180 milijonov dolarjev konvertibilnega presežka. Med gorenjskimi občinami je le jeseniška manj izvozila kot je uvozila, medtem ko je bil v vseh ostalih občinah izvoz precej večji od uvoza. Najboljši rezultat je dosegla radovljiška občina, ki je uvozila za 34 milijonov dolarjev blaga, izvozila pa za 68 milijonov. Podjetja iz kranjske občine so na tuje prodala za 267 milijonov dolarjev izdelkov, na tujem pa kupila za 185 milijonov dolarjev reprodukcijskih materialov, opreme in blaga za široko porabo. Vrednost škofjeloškega izvoza je bila 121 milijonov dolarjev, vrednost uvoza pa 66 milijonov. Tržiška občina je k skupnemu gorenjskemu presežku prispevala 11 milijonov dolarjev: izvozila je 35 milijonov, uvozila pa za 24 milijonov dolarjev. Pokrivanje uvoza z izvozom je bilo v Sloveniji bistveno slabše kot na Gorenjskem: v Sloveniji je bil izvoz le za 4 odstotke večji od uvoza, na Gorenjskem pa - kot smo že zapisali - 51 odstotkov. • C. Zaplotnik
Letne nagrade Gospodarske zbornice Slovenije
Med kandidati trije gorenjski direktorji
Kranj - Komisija za nagrade Gospodarske zbornice Slovenije je doslej prejela šestnajst predlogov za letne nagrade GZS, ki jih zbornica vsako leto za izjemne gospodarske dosežke dodeljuje najboljšim vodilnim delavcem. Med kandidati so tudi trije gorenjski direktorji: Franc Ekar, direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem, Anton Gros, do nedavnega direktor Planike Kranj, in Miro Pinterič, direktor škofjeloškega Šeširja.
A.Hausmann Si Cfl.
GROSISTICNA TRGOVINA
ZA VSE SAMOSTOJNE TRGOVCE, OBRTNIKE, GOSTINCE IN PODJETNIKE! PRODAJA RAZLIČNIH VRST BLAGA (razen živil)
S seboj prinesite, prosimo, tudi vaš obrtni list ali registracijo od sodišča. V SLOVENSKEM jeziku vam postreže gospa JANESCHITZ. Pomaga pa vam tudi pri ureditvi carinskih in špedicijskih zadev.
BELJAK, St. Magdalener Str. 30, tel.: 9943-4242-41512
ODPRTO: P0N. - PET. od 7.30 - 17.00 ure, SRE. od 7.30 - 20.00 ure.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!
KUPON" „
S katerim vam povrnemo pri vašem 1. obisku cestnino jff
za KARAVANŠKI PREDOR. ^ (S seboj prhiesite, prosimo, potrdilo o plač^TMsestnini.) |
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
0
nzpln
p. p. 4561000 Ljubljana (061) 455-381 (061) 271-135 (068) 46-568
TAR-GARD
antinikotinski cigaretni ustnik
d. o. o.
Na cesti
KING-KONG
Cang-Slang
shujševalni čaj
GINGER
čaj za moško vitalnost
r
TAR-GARD
USTNIK ZA TRAJNO UPORABO! ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa se vam to zdi nemogoče, se zaščitite: TAR-GARD.
TAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvojil svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97 odstotkov škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato ne odvzame cigareti arome in je trajno uporaben.
TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni »kadilski kašelj«, preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh, in najpomembnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD še prozornega, na katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje.
KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJŠI KOT VŽIGALNIK!
699.-+PTT stroški
KING-KONG
LJUBITE SE BREZ SKRBI! Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti aidsa ni prave prodaje kondomov, čeprav so ti še vedno najboljši varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ? Zato, ker kupca prisilijo v obotavljanje.
Te skrbi izginejo, če kupite KING-KONG, ker: * zadrega izgine (ne kot pri klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah), * zagotavlja vam popolno anonimnost * kondom je vedno pri roki * pri nakupi K1NG-KONGA lahko veliko prihranite! Ne verjamete? Poskusite! KING-KONG je komplet 50 kondomov v raztopini medu; popularni medenjaki!!!
Komplet vam pošljemo po pošti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev lega ne želite, imamo rešitev: napišite svoje ime in priimek, namesto naslova pa post restante, poštno številko in mesto. S tem je vse rešeno, vaš KING-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti. Plačate po povzetju. Embalaža nevtralna.
999.-+PTT sroški
GINGER
ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE - PIJEJO MOŠKI! Čaj GINGER je sestavljen po stari kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili, da so ohranili vitalnost do poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli, zakaj. Navodilo: Vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite, da se ohladi. Vrečko odcedite in zavrzite. Čaj poljubno sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2,5 dl (polovico pripravljene količine). Čaj deluje postopoma, zato ne boste občutili učinka že po prvi skodelici. Po nekaj dneh pa boste opazili, da je splošna napetost popustila, da spite globlje, mirneje in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno počutje, kar se bo kazalo tudi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosti. Ko se bo to počutje ustalilo, zmanjšajte uživanje čaja na dva do trikrat na teden.
699.-+PIT stroški
CANG-SLANG
ČAJ ZA ZMANJŠEVANJE TELESNE TEŽE! Med najpogostejšimi boleznimi so tiste, ki so povezane s preveliko telesno težo. Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, lepši in uspešnejši. Naredite prvi korak: popijte skodelico ČANG-ŠLANGA! Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napitki, tablete...) in razne diete so pomagali pri zmanjšanju telesne teže, idealne teže pa niso ohranjali. ČANG-ŠLANG je drugačen. Pripravljen je iz naravnih sestavin po starodavni kitajski recepturi. Povzroča zmanjšanje apetita, izgubo sala, zmanjšuje telesno težo. Me-kdanji kitajski velikaši so pili ČANG-ŠLANG, da so ohranili zdravo, prožno telo, mladost in gibčnost. Ker učinkuje, seje ČANG-ŠLANG na Kitajskem ohranil do danes - celih 1700 let! Veni škatli ČANG-ŠLANGA je 40 vrečic čaja - dovolj, da vam uspe! Vsak dan pred obrokom popijte skodelico čaja in vaše težave zaradi telesne teže se bodo raztopile. Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE, VITKOST, USPEH!
699.-+PTT stroški
DEKLETA POZOR!
Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta modele, ki jih predstavljajo v medijih. REVLON npr. ima malo Cindy Crawford, NINA RICCHI Iman, YVES SA1NT LAURENT Isabelo Rosselini. Podjetje DŽIRLO išče za slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljalo v reklamnih spolih na TV in v časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd.)
Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: * lep in zdrav videz * zanimiv nastop * uglajeno vedenje * privlačnost * očarljivost psihološka pripravljenost na breme statusa znane osebnosti * pripravljenost na profesionalno opravljanje delovnih obveznosti.
Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo d.o.o., p.p. 45, 61000 Ljubljana.
Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo, bomo izbrali še 5 deklet, ki bodo članice skupine »DEKLETA DŽIRLO«. Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Španiji in v drugih evropskih državah.
IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA, G. I. DŽIRLO OSEBNO.
NAROČILNICA
		
Ime in priimek		
ulica in št.		poštna št. in kraj
kosov KING-KONG kosov TAR-GARD	□□ □□	kosov GINGER lZjCZj kosov ČANG-ŠLANG  LJ CZ)
Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 4B, 6100O LJubljana
Renault šafrane RXE V6i 3.0
Največji Renaultov model se od lanskega leta dalje imenuje šafrane. S svojimi sedmimi črkami ime poudarja sedem značilnosti sodobnega, dinamičnega in prefinjeno elegantnega avtomobila, ki smo ga pred dnevi preizkusili tudi na gorenjski predstavitvi v organizaciji podjetja Alpetour Remont.
Cene vozil renault šafrane:
Šafrane RN 2.0 Si 2.646.000,00 SIT in 25 % dajatev
Šafrane RXE V613.0 4.230.000,00 SIT in 25 % dajatev
Prodaja: Alpetour Remont, Kranj, Ljubljanska 22, tel.: 064/223-276
Na slovenskem trgu je na voljo pet različnih izvedb z 2.0 ali 2.2- litrskim štirivaljnikom ali 3.0-litrskim V6 motorjem, ter tremi različnimi paketi opreme z že znanimi oznakami RN, RT in RXE. S slednjim
paketom se ponaša tudi najmočnejši model. V tem sodobno zasnovanem vozilu je spisek serijske opreme resnično dolg. Vse od odbijačev v barvi vozila, do daljinskega sredinskega zaklepanja, ogrevanih in elek-
trično nastavljivih stranskih ogledal, elektrificiranih stekel, zavornega sistema ABS, opozorilnega govorilnika v angleškem jeziku in potovalnega računalnika s sedmimi funkcijami sodi v osnovno ceno. Za doplačilo si je mogoče ta že sicer izpopolnjeni avto še dodatno opremiti z metalno barvo, usnjeno oblazinjenostjo, predo-premo za mobilni telefon, elektrificiranim strešnim oknom in varnostno vrečo. To pa še ne pomeni, da šibkejše in cenejše izvedbe nimajo bogate opremljenosti, seveda glede na želje in potrebe.
In pri vsem tem je ne glede na opremo in pogonski agregat sodoben, visoko zmogljiv avto, ki se izkaže z dobrimi pospeški, odlično lego na cesti (aktivno vzmetenje), visokimi hitrostnimi povprečji in zanesljivim in varnim zavornim sistemom. To pa je za ljudi, ki dandanes veliko potujejo neizogibno, kajti renault šafrane je v prvi vrsti udobna in elegantna potovalna limuzina. In komur je pri srcu glasba šestih valjev, se bo prav gotovo odločil za najmočnejšega.
92,9-odstotna inflacija
Kmetijski pridelki daleč pod povprečjem
Po podatkih slovenskega statističnega zavoda je bila inflacija v enoletnem obdobju, med predlanskim in lanskim decembrom, 92,9-odstotna. Drobnoprodajne cene industrijskih izdelkov so v tem času porasle za 93,4 odstotka, cene storitev za 99,7 odstotka, cene kmetijskih pridelkov pa le 41,4 odstotka.
Decembra so drobnoprodajne cene v Sloveniji porasle za 1,1 odstotka, kar je bila najmanjša mesečna rast v minulem letu. Po podatkih statističnega zavoda se je meso pocenilo kar za 7,4 odstotka, sadje za 7 odstotkov, baterijski vložki in žarnice za 6,7 odstotka, predelane ribe pa za 1,4 odstotka. Najbolj so se decembra v primerjavi z novembrom podražile poštne storitve - za 11 odstotkov, obrtne storitve za 9,1 odstotka, zelenjava za 7, jajca za 4,4 odstotka, mesni izdelki za 3,3, osebne storitve za 3,1, električni gospodinjski stroji za 3 odstotke itd.
In kaj pokaže primerjave med lanskim in predlanskim decembrom? V tem času so se v prodaji na drobno najbolj podražila zdravila - za 242 odstotkov, tobačni izdelki za 223, kmetijska zaščitna sredstva za 179, kmetijska orodja za 178, tekstilni izdelki za 174, obrtne storitve za 164 odstotkov itd. Mesni izdelki so se podražili le 79,6 odstotka, meso 77,4, žito in žitni izdelki 77,2, mleko in mlečni izdelki 77,1, kurjava 63, poštne storitve 48,8, maščobe 47,2, tekoče gorivo in maziva 41,2jajca 38,1, zelenjava 34,2,
sadje 31,4 odstotka. Električna energija za gospodinjstva naj bi se med predlanskim in lanskim decembrom celo pocenila za 3,6 odstotka.
AGR0PR0MET CERKLJE
Ulica 4. okt. 10, Cerklje, tel: (064) 421-283,421-294, delovni čas: 7.30-17.00 Ponudba (v SIT/kg):
16,00 18.00 20,00 13.00 24.00
* koruza, vreča 50 kg
* ječmen, vreča 50 kg
* oves, vreča 50 kg
* krmilna moka
* pivske tropine
* koruza, razsuta
* ječmen, razsut
* pšenica, vreča 50 kg
* sojine tropine, vreča 50 kg
* sojine tropine,razsute
Krmila:
* NSK .
* BEK 1
* telpit
Vitaminski dodatki:
* vitaredin
* kravimin 6
* rudninka
* kravimin 2
* farmatan
* bovisal. 5 kg
* kravimin 3
Umetna gnojila:
*NPK 15-15-15
32,00 31.00 27.50
300,00 245.00 165.00 360,00 120,00 400.00 640.00
BEK 2 ' telštarter krmila za molznice
17.00 16,00 24.00 31,00 32,50
29,20 40.00 24,50
' kostovit 370,00 bovisal. 10 kg 750,00 ' mlekovit - mleko v prahu    155,00 premiks za molznice, vreča 20 kg 1.760,00
19,50
Semenska koruza. 1.1082:
*BC318
350,00
sol za živino nutril
' NPK 7-20-30 ' KAN 28 % N
BC 272 eta
25,00 180.00
21,50 14,90
350.00
Carinjenje na mejnem prehodu
Ko so predstavniki Obrtne zbornice Slovenije ob koncu lanskega leta obiskali republiško carinsko upravo, so jim med drugim povedali, da bodo letos uvedli carinjenje reprodukcijskega materiala in manjših rezervnih delov neposredno na mejnih prehodih. Predlog, ki je že pripravljen, bo obrtnikom omogočal uvoz reprodukcijskega materiala in nadomestnih delov v vrednosti 150.000 tolarjev po 15-odstotni carinski stopnji. Dajatve na takšen uvoz bodo skupaj s prometnim davkom in ostalimi dajatvami znašale 40,4 odstotka od vrednosti uvoženega blaga. Neposredno carinjenje na mejnem prehodu bo obrtnikom prikrajšalo marsikatero pot do najbližje carinske izpostave.
Cene v zadružnih trgovinah
Poslovalnica Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj v Zabnici:
* NPK 7-20-30
* NPK 11-12-12
* krmilna moka
* NSK 1/10
* telštarter 1/45
24,10 19,60 14,00 36,70 43.10
* NPK 8-26-26
* bovisal, 10 kg
* NSK 1/50
* telpit 1/45
26,60 772,00 35,60 28,70
AGROMEHANIKA Kranj,		
poslovni center Hrastje, tel.: 324-034		
'akumulator 135 Ah 12.500	* akumulator 40 Ah	3.400
* žarnice 25 - 100 W 55	* guma 14x4	1.000
* veriga za motorko, 34 zob    1.300 * cev za cisterno Creina,3 m 2.300	* samokolnica	4.130
	* kotni brusilnik	8.460
* olje Optima, 1 I 240 * gozdarske verige, 2,5 m 1.600	* šota, 30 kg	671
	* avto prevleke	4.600
* guma 10-75-15 (s platiščem in zračnico)	14.400	
Kmetijski pridelki na tržnicah
Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 30 tolarjev za kilogram, kar je za pet tolarjev dražje kot v Kopru in Murski Soboti in za pet tolarjev ceneje kot na mariborski in ljubljanski tržnici. Cena je vsaj v primerjavi s časi, ko so kmetje pri prodaji velikih količin dobili za vsak kilogram skoraj eno marko, nizka, vendar je res tudi to, da se taki časi verjetno ne bodo več ponovili. Fižol je na kranjski tržnici po 150 tolarjev za kilogram, jabolka je mogoče kupiti po 75 tolarjev, hruške po 100, po enaki ceni tudi korenje. Solata stane 160 tolarjev, čebula 60, cvetača 160, radič 250, jajca 12, česen 250 in zelje 65 tolarjev.
Igor TORKAR:
DVOBOJEGRAMI
Previdnim satirikom
Narobe je, če je satirik preplah in preobziren lirik, ki si izbira splošen cilj in ne zagrabi gnojnih vil, da z njimi iz konkretnih hlevov, iz klanov modnih "velikanov" bi skidal avtohvalni gnoj, da bomo rekli loju loj!
Previdnim predsednikom
Oh, ta modrost je že prastara, kjer ni debat, sumljiv je mir, kdor se ne bije, se postara, razvoj budi le zdrav prepir. Smrdi kot mlada reka lena, en kremen iskre ne rodi, kjer krešeta se dva kremena, le tam se iskra zaiskri!
O koeksistenci
Med narodi koeksistenca je modra in koristna stvar, a je brez haska, votel dar, če nam pred njo ne dozori koeksistenca - med ljudmi!!
Namesto drsalcev, ki naj bi se sredi januarja podili po zamrznjenem Blejskem jezeru, po vodi veselo čofotajo račke. - Foto: D. Gazvoda
STOJAN SAJE
Ivan Dolničar z borci Cankarjevega bataljona
Veteranom vojne
nikjer ne tečeta med in mleko
Le vključevanje v aktualne družbene tokove lahko da borcem pravo veljavo.
Škofja Loka, 7. januarja - Ob letošnjih prireditvah v spomin dražgoške bitke so organizirali tudi pogovor cankarjevcev s predsednikom slovenske borčevske organizacije Ivanom Dolničarjem. O tem dogodku smo že na kratko poročali, zaradi aktualnosti izrečenih misli pa vam tokrat ponujamo v branje del Dolni-čarjevih odgovorov na postavljena vprašanja.
Franc GABER, predsednik Zveze borcev iz Škofje Loke: »Verjetno je znan primer iz Godeši-ča, kjer se zavzemajo za postavitev novih plošč vsem padlim v cerkev. V pogovorih s predstavniki krajevne skupnosti nismo dosegli soglasja, spremembam nasprotuje z izjavami 13 sorodnikov borcev, vendar v kraju vztrajajo. Kakšno je stališče republiškega vodstva borčevske organizacije do tega problema?«
DOLNIČAR: »Gre za precej široko zastavljeno akcijo v Sloveniji. Nova slovenska zaveza je v svojem programu predvidela, kako, zakaj in kje bodo postavljali "farne plošče". Tako nameravajo postaviti na cerkve ali v njihovi bližini ploščo ali poseben spomenik, kjer bi izpisali imena padlih domobrancev v vojni in tistih, ki so jih usmrtili po vojni. V nekaterih farah, na Dobrovi pri Ljubljani in v Šentvidu, so tak spomenik oziroma ploščo že postavili. Tretji znan primer je v Godešiču, za take spremembe
pa se zavzemajo še v nekaterih drugih delih Slovenije. Medtem so se začeli ljudje upirati, da bi imena njihovih svojcev vpisovali na te plošče, ker imajo nekatero to urejeno že na družinskih grobovih. Zato so prišli na idejo, da ne bi bile plošče le za "Žrtve komunističnega nasilja", ampak bi postavljali plošče vsem žrtvam vojne. Sedaj je odpor ljudi še večji, zato zamisel ne more uspeti. Prisiliti ni moč nikogar, ki ne želi imena svojca na tej plošči.
Če se bo to zgodilo, bo nujno prišlo do sodnih obravnav. Na izvršnem odboru smo se že sklenili, da bomo obnovili pogovore z vodstvi strank v novem parlamentu in ljubljanske nadškofije. Ena od tem pogovora, zlasti s Krščanskimi demokrati, Ljudsko stranko in nadškofijo, bo prav to vprašanje. Pri konkretnih primenh vsiljevanja se mislimo ostro postaviti zoper tako ravnanje. Smo odločno proti temu, da se na pokopališča vnaša politika in ideologija!«
Franc KONOBELJ - Slovenko z Jesenic: »Zlasti borci od 1941. leta smo precej izpostavljeni raznim napadom. Sami se včasih težko branimo. Ob napadih na komuniste tudi premalokrat poudarjamo, da je Komunistična partija leta 1941 povedla ljudi v narodnoosvobodilni boj. V raznih člankih po časopisih, tudi borčevskih, bi morali dati več pojasnil in podpore tudi komunistom, ki so v tem boju padli. Gotovo ni prav, da ostajajo mnogi od teh pozabljeni!«
DOLNIČAR: »Zavedati se moramo, da živimo v korenito spremenjeni družbi. Kar je pri nas novost, poznajo veteranske organizacije v Zahodni Evropi že dolgo. Tudi njim ne tečeta med in mleko. Je pač tako, da borci svoje naredijo v vojni; potem dobijo odlikovanja in slavo, naprej pa postanejo ne-bodigatreba za vsako družbo. Tudi v našem prejšnjem sistemu ni bilo vse po naši volji. Po osamosvojitvi Slovenije smo obdržali naše pravice glede pokojninskega zavarovanja, nov zakon o zdravstvenem varstvu pa nam je že nekaj odškrnil. O tem se vodi ustavni spor, ki še ni končan. Drugo leto pa bodo pripravili integralni zakon o vojnih veteranih in žrtvah vojnega nasilja. Treba bo definirati pojem vojni veteran in to tudi braniti ob pripravi zakona. Glede raznih nasprotovanj bor-
cem pa tole! Udeleženci NOB ne moremo od nikogar pričakovati, da nas bo branil. Niti ena stranka ne bo zastavila svojega glasu za nas. Kolikor bomo sami aktivni, kolikor bomo znali stranke prepričevati o določenih stvareh, toliko uspeha bomo imeli. Dokler smo sposobni, se moramo sami postaviti, kot je treba. Mi še vedno razmišljamo, da se moramo pred nečem braniti. Jaz mislim, da nam to ni potrebno, saj smo svoje že opravili; to smo dobro naredili, Čeprav so bile vmes tudi napake. Tega se nam ni treba sramovati, ampak povedati, kar je res, kar so zgodovinska dejstva! Menim, da smo sedaj na taki poti. Pred kratkim so izšle tri knjige, ki dajejo odgovore na tako rekoč vsa aktualna vprašanja za današnji čas. Dara Ahačič, Veljko Rus in Lado Ambrožič so zapisali veliko resnic o osvobodilni vojni v svobodnem in razumljivem jeziku tudi za mlade ljudi. Morda se res premalo pojavljamo v sredstvih javnega obveščanja. Njihova vrata so v glavnem zaprta; lažje gre, če se posamezniki pojavljajo s pismi bralcev, dosti težje pa z uradnimi izjavami, zlasti na televiziji. Zato smo se dogovorili, da en naš član spremlja vse slovenske časopise. Če bo naletel na diskvalifikacije NOB ali posameznikov, bomo o tem obvestili tiste ljudi v določenih delih Slovenije, kjer problem poznajo in
lahko nanj najbolje odgovorijo.«
France KAVČIČ, predsednik domicilnega odbora Cankarjevega bataljona: »Verjetno bi bilo prav, da nekaj besed posvetimo še našim letošnjim nalogam in ciljem borčevske organizacije v prihodnosti. Kaj bi hotel naš predsednik povedati o tem?«
DOLNIČAR: »Letos naš čakajo nekateri pomembni jubileji. Radi bi svečano označili propad fašizma in priključitev Primorske. Spomniti se želimo tudi obletnice zbora v Kočevju. To lahko pomeni moralno podporo našemu članstvu, da bo bolj pokončno.
V prihodnosti si bomo morali v naši organizaciji še bolj prizadevati, da s skupnimi močmi branimo - v pravem pomenu besede - samostojnost Slovenije. Okrog tega, ali bo še naprej samostojna, ali bo počasi postala privesek nekoga, bo gotovo še velika bitka tako v gospodarskem in finančnem pogledu kot drugače. Velika nevarnost je, da bi posamezniki iz nekaterih strank Slovenijo razprodali tujemu kapitalu. Drugo je bitka za mir; mirovniška gibanja za zaspala, kot da imamo mir za vse čase. Vsi vidimo, kaj se dogaja na ozemlju nekdanje Jugoslavije, kako dviga glavo fašizem na tujem, zato bo lahko ogroženo vse, kar smo dose-
gli doslej. Mi smo zainteresirani, da bo Slovenija izven konfliktov, da se mir ohrani. Tretja stvar so ekološka vprašanja; ekološka gibanja so hotela postati stranke in priti v parlament, potem pa so pozabile na svoje poslanstvo. Mi se bomo morali vključevati v te in druge aktualne družbene tokove, da bi naredili kaj za življenje v tej družbi. Za našo organizacijo bo pomembno tudi vključevanje v mednarodne forume; spomladi načrtujejo sprejetje Slovenije v Svetovno organizacijo veteranov med konferenco na Tajvanu, sodelujemo pa tudi z Evropsko federacijo veteranov.«
Franc KONOBELJ: »Vse pogostejša so vprašanja o primernosti bitke pa tudi proslave v Dražgošah. Kaj se okrog tega dogaja v Škofji Loki?«
France KAVČIČ: »Izgleda, da je vsa stvar zaspala v naši skupščini. Dejstvo je, da občinskega praznika ni več, prireditve v Dražgošah pa ostajajo. Po letošnji proslavi nameravamo organizirati na pobudo domačinov okroglo mizo o dražgoški bitki. Poleg preživelih borcev in članov domicilnega odbora ter ZB Škofja loka, bomo povabili predstavnike krajevne skupnosti Dražgoše in zgodovinarje. Takrat bo treba ponovno opozoriti na pravi pomen bitke v Dražgošah.«
MIHA NAGLIC
Štirideset let pozneje
Zgodba dveh bregov
Ob izidu svoje šeste knjige govori Jože Peternelj - Mausar, slikar in pisatelj iz Žirov.
Spoštovani g. Jože Peternelj, pred kratkim je pri založbi Pe-gaz International v Ljubljani izšlo že vaše šesto leposlovno delo: pripoved z naslovom Štirideset let pozneje in podnaslovom Vojakova tožba. Nam lahko, preden se o knjigi kaj več pogovoriva, na kratko orišete njeno vsebino?
Naša dolina se vleče od Rovt do Loke. V tej dolini se je pred vojno živelo dokaj složno. Ljudje so se ženili iz ene vasi v drugo. Iz enega brega v drugega. Tako se roman tudi začne.
Prišla je vojna in kmalu razdelila ljudi na dva bregova. Gre predvsem za družini bratov Florjanovih in Kosmačevih, prvih premožnejših, drugih revnejših. Sinovi obeh se prav po socialni plati razdelijo na dva bregova, nakar mednje zaseka smrtno sovraštvo in obojim prinese tragični konec. Ob njih nastopa še nekaj deset stranskih oseb, ki pa odigrajo odločilno vlogo v razpihovanju vojne vihre. Sredi med enimi in drugimi je stari Jakob, ki poskuša modro razsojati in obojim dopovedati, kako napak ravnajo in sami delajo vojno še bolj kruto.
Dolina se torej prav simbolično razdeli na dva sovražna bregova. Desnega poimenujem Travna vas, levega Trnov breg. Med obema teče žareča reka, ki se je ne da prestopiti brez tveganja žrtve.
Posebej poudarjam, da v romanu nisem mogel izpustiti naših dolgo zamolčanih fantov, ki so bili po sili razmer poslani na tuja bojišča in so tam pustili svoja življenja. Velik poudarek je tudi na povojnem času, ko začne vojake ene in druge strani razjedati črv krivde. Odtod poglavje Vojakova tožba. Vmes je seveda še ljubezen, ki ji krutost vojne ne dopusti, da bi se razvnela in rodila svoj sad.
Še pred vsem tem sem napisal konec romana - kot samostojno novelo Dve materi v črnem. Gre za materi, ki sta imeli za može Florjanovega Florjana in Kosmačevega Tomaža. Štirideset let po vojni sta se molče srečevali na pokopališču, kjer sta objokovali svoje sinove. Njih imena so bila napisana na spominskih ploščah, v grobovih samih pa ni bilo nikogar. Dolgotrajni pogovori, ki jih v mislih vodita s svojimi sinovi, končno privedejo do pomiritve med njima. Ko v zvoniku zazvoni večer, se ogovorita in nato počasi in skupaj odideta proti vasi. Kar je bilo med njim zatrtega, je moralo priti na dan.
V posvetilu knjige ste zapisali, da jo namenjate vsem tistim, ki so jih pokosile krogle zmote, tistim, ki še niso doživeli prve ljubezni, pa so že morali umreti, tistim, kijih je vojna osamila za vedno, in tistim, ki so preživeli vojno, a so ostali z bolečino v duši. Drugače rečeno: knjigo ste posvetili generaciji, ki je bila mlada med vojno in po njej Kaj pa lahko vaše delo pove današnji generaciji mladine?
Opisana tema me je preganjala vseh štirideset let. Ze v moji prvi knjigi (Vrnitev, 1981) sem v borcu Martinu nakazal eno tragičnih vojaških usod. Zal jih je vojna povzročila nešteto. Zato sem zdaj napisal knjigo o (moji) generaciji, ki so jo pokosile krogle zmote, na tej ali na oni strani. Razlog, da je prišlo do
številnih in nesmiselnih žrtev, je širši splet okoliščin, širši od tistega, ki ga imajo pred očmi mladi in drugi nepoznavalci tedanjih razmer. Mladim zato svetujem, da preberejo moje videnje vojne in nato sami presodijo, koliko zmot je bilo na eni in na drugi strani. Moja knjiga naj bo starejšim v razmislek, mladim pa v opomin, da se kaj podobnega ne bi ponovilo.
Želim, da mladi ne bi nasedali tistim, ki danes s polnim trebuhom posedajo v toplih foteljih in modrujejo, kdo je imel med vojno prav in kdo ne. Kdo je bil pameten in kdo je ravnal nespametno. Skušam prikazati, kam pripelje vojno beganje mladih glav, če rečejo tovariši:
"V boj za domovino!" in če gospodje in vsemogočni Herr tr. dijo to isto. Prav zaradi vseh teh okoliščin sem hotel napisati nekaj o mojih nesrečnih vrstnikih, gledajoč jih s povsem človeške plati. Če mi je vsaj delno uspelo, bom v zadovoljstvu preživljal naslednjih štirideset let.
Vojakovo tožbo, do katere pride štirideset let pozneje, ste napisali že 1989, bralstvo pa jo dobiva v roke še tri leta pozneje. Odkod zamuda? Vsak založnik, ki je videl rokopis, je ob njem skomignil z rameni, češ da prehitevam s časom. Sam pa sem si dejal, da zamujam. Tako mi je odvrnil tudi eden od založnikov. Da zamujam vsaj deset let. Sicer pa vsako delo, ki pride iz pisateljevih rok, čaka na tisk od dveh do pet let - če je sploh tiskano, seveda.
Kako si danes razlagate dejstvo, da so se ljudje v naši dolini med vojno tako usodno in dobesedno razdelili na dva bregova?
Kakor rečeno: razdelili so se "za domovino". To radelitev so povzročili politiki ene in druge strani. Ko pride do vojne, se vedno najdejo ljudje, ki ne pustijo dogajanju, da bi se odvijalo samo od sebe. Zaradi tako povzročenih dejstev pride na drugi strani do odpora, ta pa spet rojeva nov upor. Potem se pojavijo ljudje, ki z vseh strani kričijo: "Za domovino!" Take klice so naši mladi fantje poslušali vsepovsod, tudi pred Stalingradom. In v tem vrtincu političnega poneumljanja so se znašli moji vrstniki. Brez takega politikantskega poneumljanja ne bi nobena vojska dosegla, da bi šel neki vojak streljat na soseda, znanca ali bivšega prijatelja. To so čudna dejstva, ki se jugovzhodno od nas dogajajo še danes. Druga svetovna vojna jih žal ni izučila.
Pravite, da je vaš znanec, potem ko je prebral rokopis, zaklicali "Končno tudi drugačna resnica o vojni, ki ne izbira žrtev po barvi!" -- Branje knjige potrdi, da »as zanimajo usode vseh, ki jih je vojna potegnila v svoj neusmiljeni tok Vendar se v razgovorih med junaki (dialog je glavno izrazno sredstvo vašega pisanja) pojavlja zelo veliko ideoloških, rdeče-belih vprašanj in odgovorov. Danes večina udeležencev vojne z enega in z drugega "brega" poudarja, da so se borili predvsem za domovino - in ne toliko za vero oz. za komunizem, kot so trdili v času dogajanja samega.
Kje je po vašem resnica? Iz svojih mladostnih izkušenj vem, da ne drži ne eno ne drugo. V moji knjigi je res dosti rdeče-belih vprašanj, posebno v dialogih. Nagovarjanje pa je, kot že rečeno, sredstvo za poneumljanje mladih vojakov. Eni in drugi so imeli polna usta zvenečih besed o domovini, izbira pa ni bila tako preprosta, kot si jo nekateri predstavljajo danes. To je bil silovit pritisk na mlado generacijo. Slo pa je tudi in predvsem za preživetje. Jaz sem se odločil za partizane, za domovino. Moj sošolec pa za postojanko, v globokem prepričanju, da se je odločil prav in spet - za domovino.
Laže, kdor govori, da se je nekdo boril za komunizem, drugi pa za vero. Med nami kurirji (bilo nas je deset) je bil samo eden član partije, a nam ni nikdar omenil, da se borimo za kak komunizem. Bili smo sami mladi fantje, ki smo pred odhodom v partizane redno hodili v cerkev. Tudi druga stran -tako vsaj mi je povedal že omenjeni sošolec - ni imela kaj dosti opraviti z vero. Pri nas je bilo glavno vodilo boj proti okupatorju. Vse drugo so zgolj pavšalne ocene. Res smo kdaj pa kdaj slišali tudi besedo o Rusiji, saj smo bili v zavezništvu. Ob tem se je čutilo tudi nekaj uvoženega boljševizma, ki pa nam je bolj škodil kakor koristil. Zlasti po vojni.
Upam si zanikati tudi trditev, da so partizani preganjali drugače misleče. To formulo smo pogrunatli šele pred leti. Dva od mojih sosedov sta bila res huda nasprotnika partizanskega boja, vendar nista delovala proti njemu. In ostala sta nekaznovana. Saj nista ničesar zagrešila. Ni pa izključeno, da se je zgodil tudi kak primer te vrste, pri čemer je lahko šlo tudi za osebne poračune, zlasti po vojni.
Eden zgovornih primerov usodnega prepletanja življenja in ideologije je tudi v knjigi opisana likvidacija Komarjeve Mojce. Poznavalec takratnih dogajanj v vašem opisu takoj prepozna likvidacijo Frančiške Mravlje, po domače Mravljinčeve iz Podklanca, najjužnejšega naselja na Gorenjskem. 7. maja 1942 zjutraj so jo našli mrtvo sredi ceste, ki vodi po klancu proti Rovtam. Ta likvidacija nedolžnega dekleta, katere "greh" je bil v tem, da se je rado družilo z Italijani (ki so bili v teh krajih ob meji že izpred vojne), ni pa nikogar izdalo, je že tedaj zbudila v ljudeh številna vprašanja. Kasneje pa še enkrat in zato, ker je šlo za teto Spomenke Hribar. Slednja je zapisala (Žirovski občasnik (ZO), št. 17, str. 31-33), da je imelo soočenje s kruto resnico tetine usode odločilni vpliv na njeno kasnejše prizadevanje za narodno spravo... — Kako je pravzaprav bilo v tem primeru? Nam lahko na njem razložite svoj način "romansiranja", svobode umetniške priredbe resničnih dogodkov? (Ob tem vprašanju je treba povedati, da je poznavalcu mogoče v vseh junakih in zgodbah v romanu prepoznati resnične osebe in dogodke.)
Vsa imena v moji knjigi so spremenjena. Tudi s pravnega vidika ne bi bilo dobro, če bi bila prava. Jaz se s svojo knjigo ne želim nikomur prikupiti - tako kot kolega Tone svojim generalom. Nerad slišim, če mi kdo pove, da je "razkril" vse osebe iz moje knjige (Krtar in Dolinci, 1983). Mene pravzaprav ne zanima, kdo je kdo. Zanima me njegova usoda, taka ali drugačna. Trdno sem se odločil, da ne bom izdajal pravih imen - da ne bi koga osebno prizadel! Primer Komarjeve Mojce je drugačen; to je tipični primer vojne zmote. Zato pristanem na to vprašanje. Po voj-
Jože Peternelj - Mausar se je rodil 12. januarja 1927 v Jarč-ji dolini, v takratni žirovski občini. Svoje otroštvo je preživljal v družini velikega kmeta, kar pa še ne pomeni, da je bilo rožnato. Imelo pa je vsaj eno prednost: v njihovi veliki hiši, ki je bila nekakšen "vaški kolodvor", so se v takratnem predtelevizijskem času srečevali in pogovarjali vsi mogoči ljudje; porajala so se slike in besede, ki so se radovednemu dečku vtisnile v spomin tako močno, da jih še danes oživlja na svojih platnih in v svojih povestih. Ko je prišla vojna, se je komaj sedemnajstleten fant pridružil partizanom in postal kurir. Po demobilizaciji (1947) se je vrnil na očetovo kmetijo, katero bi moral kot najstarejši sin prevzeti. A je kmalu sprevidel, kakšna prihodnost čaka velikega kmeta; odpovedal se je nasledstvu in se raje zaposlil v tovarni Alpina. Postal je čevljar in pozneje mojster tega poklica. Drugo polje njegovega udej-stvovanja pa je bilo izven tovarniške ograje; najprej je sestavil svoj ansambel (danes bi rekli "bend") in godel na veselicah in nato začel še slikati. Sodi med prve in najbolj uspešne predstavnike t.i. žirovske šole slovenske naive. Razstavljal je po vsem svetu, od Žirov do New Yorka in Tokia. Če bi hoteli našteti vse razstave in priznanja, bi jih bilo za celo stran. Zato raje omenimo še njegovo pisateljsko delo. Pisati je začel okoli 1960. Doslej je napisal sedem daljših besedil, osmo je v nastajanju, kar šest pa jih je že izšlo v knjižni obliki: Vrnitev (1981), Krtar in Dolinci (1983), Drenikov kot (1986), Bukovci (1987), Mateja (1991), 45 let pozneje (1992). Kolhoz v Butalah je pri založniku, povest o Jarčji dolini pa je v nastajanju. Jože Peternelj - Mausar je res pravi umetnik samorastnik. Čeprav ni hodil v visoke šole, je uspel z vztrajnim delom udejanjiti prirojeni talent in - kar je vredno še posebne pohvale - po vseh uspehih je ostal kot človek preprost in vsem dostopen.
Zakaj vojna?, olje, platno, 1979. Slika krasi ovitek pravkar izdane knjige.
ni sem s svojim ansamblom nastopal v vaseh, kjer so poznali njeno usodo in sem izvrtal to in ono. Tako sem si iz različnih pogovorov o Mojci ustvaril svojo sodbo in ta je opisana v knjigi. Sicer pa življenje uči, da gre ženska v svoji osamljenosti s tistim, ki ji je dosegljiv. (Krt, njen likvidator, ji prav gotovo ni bil.) Slišim, da je na obzorju pisec, ki bo o Mojci pisal obremenilno. In to šele sedaj, po petdesetih letih, kar priča, da je njen primer vreden literarne obdelave.
V vaši knjigi kar mrgoli likvidacij; kako ne bi, ko pa jih je bilo tudi v resnici veliko! Danes jih vsi po vrsti obsojamo. Kako so (ste) jih doživljali v času dogajanja samega?
Z velikim strahom. Vsak uboj med vojno me je pretresel. Ne glede na to, kdo ga je izvršil. Sem pač mehka duša. Zato mi ta snov dolga leta ni dala miru. Vsaka likvidacija je imela svoj povratni udar, tako ali drugače. Tudi zato so se polnile postojanke. Ne pa zaradi vere in komunizma. Svojo glavo je bilo treba celo prinesti do konca vojne, naj si se boril za domovino ali za kaj drugega. Mogoče mi bo kdo očital, da med svojimi junaki iščem le napake, da jih opisujem le z negativne plati. Vendar to sploh ni moj namen. Po grobi oceni je na področju, ki ga opisujem -od Rovt do Loke - padlo čez tisoč ljudi. V moji knjigi je le drobec velike vojne tragedije, ki je zajela vso dolino in odmeva še danes.
Ko sva že pri likvidacijah, si ne morem kaj, da se ne bi ustavil ob trditvi, ki jo je v zadnji številki ŽO (str. 112-13) postavil "Anže" (žirovski rojak, ki živi v Ameriki in je hotel ostati nepoznan). Gre za njegovo razlago likvidacije Ivana Zajca, po domače Deklovega Anžeta, trgovca z Dobračeve, do katere je prišlo 30. novembra 1943. Do-bračevski Anže je bil človek, ki je užival velik ugled med ljudmi, posebno v prevladujočem, katoliškem krogu in po mnenju ameriškega je bil prav ta umor ključnega pomena za razvoj domobranstva na Žirovskem; po njem so številni Žirovci, ki se doma niso več počutili varne, odšli v domobranske postojan-
ke v Rovtah, Šentjoštu in v Go-renjo vas. Anžetova teza je, da so komunisti s to likvidacijo namenoma pospešili obračun s svojimi razrednimi nasprotniki, obračun, ki se je končal maja in junija 1945 in katerega bilanca je res huda: 330 mrtvih samo na tleh predvojne žirovske občine (ena desetina vsega prebivalstva), pri čemer sta bila kar 102 likvidirana po že končani vojni! Kakšen je vaš komentar takšne razlage zgodovinskih dejstev, posebno, če jo primerjate s svojo, umetniško, ali pa s tisto, ki se je še vedno in krčevito oklepajo nekateri iz partizanskih vrst: da je šlo pri večini vseh likvidacij bodisi za "kurativo", za kaznovanje "narodnih izdajalcev", bodisi za "preventivo", za preprečevanje, da bi ta ali oni to dejansko postal Nekateri menijo, da je šlo dostikrat za čisto zasebne obračune v različnih zadevah, ki so se vlekle še izpred vojne, vojna sama pa je bila s svojo brezpravnostjo kot naročena priložnost, da so jih pod krinko razrednih in ideoloških nasprotij poravnali?
Anže Zajec je boleč primer tako imenovanih likvidiranih izdajalcev, primer, ki vznemirja duhove že vsa povojna leta do današnjih dni. Primer, ki ni razčiščen. Po moji raziskavi, ki ni Črnobela, je zadeva taka: šlo je za resnično nesrečo! To mi je povedal človek, ki je bil pri tej akciji navzoč. Namen akcije ni bil v likvidaciji. To sta mi potrdila tudi dva žirovska medvojna aktivista nekaj let pred smrtjo. Res pa se je vsa zadeva dolgo prikazovala črno-belo. Hudo je tudi, ker je ta tragedija povzročila še drugo: odvzem premoženja po vojni - kakor da bi umorjeni res bil narodni izdajalec. Treba je bilo namreč najti grešnega kozla za ta uboj. Za to pa je bil po mnenju nekaterih vodilnih najbolj primeren kar Zajec sam. In tako se je vsa zadeva zapletla. V svoji knjigi nočem blatiti enih in hkrati olepševati drugih. Današnjemu bralcu hočem prikazati, kako se lahko nekatere reči izkrivijo. Vzemimo primer črno-belega prikazovanja vojne pri enem od mojih junakov. Še ne sedemnajstletni partizan Jani stoji sredi hude zime na straži na Mrzlem vrhu. (nadaljevanje na 15. strani)
4 JI
LUNINE SPREMEMBE
15. januarja bo ZADNJI KRAJEC ob 5. uri. Po Herschlo-vem vremenskem ključu je vreme tem bolj zanesljivo, čim bliže polnoči se Luna spremeni in tembolj nezanesljivo, čimbliže poldnevu se Luna spremeni.
VREME
Vremenoslovci nam za konec tedna obetajo toplo in sončno vreme.
V PREDORU PA NIKAR!
Na Gorenjskem in tudi širše se odkrivajo raznorazni bordeli, kar se potem publicira in kar dobiva v javnosti kar precejšnje odmeve.
Razumljivo: štirideset in več let se o tem ni javno govorilo, kaj šele pisalo, čeprav je bila tozadevna obrt še kako prisotna. Tisti, ki so natančno vedeli, kje se »tiste reči« počnejo, so bili tiho: javni morali v prid.
A kaj pomaga, ko smo tudi v teh rečeh zakorakali v tržno gospodarstvo in kmalu publiciranje o tem sploh nikomur ne bo več mar. So bordeli - pa kaj? Z malo pozornosti jih v svoji bližnji ali daljnji okolici tudi sami lahko odkrijete, samo iz gospodinjske perspektive je treba kaj pogledati. Moje precizno gospodinjsko oko je pri priči zaznalo rahlo spremembo v okolju: na nekem objektu so na balkonu in na terasi ven in ven sušili samo rjuhe in brisače! Brisač in rjuh pa stoprocentno ne pereš vsak dan!
In da so tam neke damice, me sploh ni pretreslo!
Me je pa v teh zadevah nekaj
drugega. Stoprocentno!
Poznamo gmajne pa hotele Travnik, kjer se kdo javno in v avtomobilu h kakšni malo stisne.
Malo pa je znano, da se TISTO počne tudi v predoru!
Ja, v predoru! V našem predoru!
Zapelje ti oni dan nekdo v odstavno predorsko nišo. Tja navadni smrtniki zapeljejo v primeru okvare. Zdaj pa se je zapeljalo v primeru nujne, zgoraj opisane potrebe. Dva sta bila tako strastna, da sta TISTO opravljala kar v črnem predoru, medtem ko so mimo brzeli avtomobili.
Do zdaj so v predoru samo metali odpadke in šli lulat, zdaj prihaja tudi še kaj »močnejšega«.
Ce se bo vam kdaj takega zahotelo - v predoru lulat in seksat - vam odsvetujemo: za božjo voljo, tega nikar! Kajti predor je moderniziran! Ima kamere, ki vas nenehno slikajo in spremljajo VSAK vaš korak in VSAK vaš migljaj! Tudi v avtomobilu! • D. Sedej
VOLOV NAM NE BO ZMANJKALO
Carinska tarifa	Poimenovanje j	Merska enota	Količina
0102.902 «0102.903 «10^119	iive živali - voli / ilve tivall - krave/ Domača peru£nhf&, enodnev.	kom kom kom	50 1.950 25.000
Gospodarska zbornica je objavila razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz izdelkov za reprodukcijo in široko potrošnjo. Po razpisu je na prvem mestu dodelitev kontingentov za uvoz živilskih izdelkov za prvo letošnje trimesečje:
UVOZ ŽIVE ŽIVALI - VOLOV v številu komadov: 50... Razveseljivo! Volov nam na noben način ne bo zmanjkalo!
NESLAVNI REKORD
Kakšna je naša zakonodaja, ki je deloma ali pa kar pretežno še stara, saj nove ni in ni, ilustrira naslednji podatek:
Slovenija ima več delovnih sporov kot vsa Evropska gospodarska skupnosti
človek komajda verjame, če ne bi bil vir tako zanesljivi
A ko premišljujemo, kaj se v resnici dogaja z delavci v podjetjih in kakšen obseg v resnici zavzema divja privatizacija, je podatku kar treba verjeti!
Ponazarja vse brezpravje in izjemno veliko stisko delavcev, ki so jim kršene elementarne pravice, saj ne verjamemo, da bi bili naši delavci večji pravdarji, kot so delavci v Evropski skupnosti!
Posledica: še večje brezpravje, kajti pristojna sodišča niti približno ne zmorejo rešiti na tisoče zadev. Tako se čaka in čaka, tudi tri leta, ko je že vse mimo in vse brez posebne koristi! Kaj ti pomaga moralno zadoščenje, če pa so te po krivici vrgli na cesto?
Številka je verjetno tako visoka tudi zato, ker pri nas sploh ne poznamo skupinske, kolektivne tožbe. Pri nas mora vsak oškodovanec vložiti zasebno tožbo, kot, denimo, v primeru goljufije pri gospodu Grubeliču!
A kljub temu - hudo hudo neslaven rekord, ob katerem bi se lahko, če bi se jim zdelo, kdaj rahlo zamislili tudi naši preljubi poslanci! • D. Sedej
Ulica...- Foto: Janez Pelko
PREDAVANJE 0 BAHAJSKI VERI
Kanadska novinarka gospa Marlene Russell je kot gostja Bahajske skupnosti obiskala Ljubljano. Gospa Russell vodi v kanadskem časopisu stalno rubriko, hkrati pa jo cenijo kot odlično govornico, ki s samosvojim in humor-nim pristopom obravnava resna vprašanja, s katerimi se srečuje človeštvo. Precej je potovala potovala po obeh Amerikah, kjer se je družila z Indijanci in nekaj časa ostala v rezervatu.
V soboto, 16. januarja, bo ob 15. uri v stavbi kranjske občine v Kranju predstavila bahajsko vero. Kot pravi, je bahajska vera najnovejša svetovna religija in ima v svetu okoli 5 milijonov pripadnikov. Bahaji verjamejo, da je le en Bog, da vse svetovne vere prihajajo od Boga in da je vse človeštvo ena sama rasa, katere poslanstvo je, da bi živela v miru in harmoniji.
ČE NE GRE ZLEPA, GRE PA ZGRDA
Nismo še pozabili »afere« s podražitvijo elektrike, po kateri nam »štroma« nikakor ne bi smeli podražiti.
Prav, so si mislili elektrikarji: če ne bo šlo zlepa, bo šlo pa zgrda in potiho.
In tako zdaj uporni potrošniki lahko berejo, da bo elektrika zanesljivo dražja. Odvisno od števca do števca, zanesljivo pa za tiste, ki se grejejo ob termoakumulacijskih pečeh. In tudi zagotovo ne bo več cenejše elektrike ob praznikih!
Boš ti »okoli prinesel« monopolista? Nikoli! • D. S.
KMETIJSTVO PO NOVEM V OBRAMBNEM MINISTRSTVU!
Ko so v javnost pricurljale novice, da po novem v slovenski vladi ne bo kmetijskega ministrstva, je minister Protner skupaj s kmetijskimi strokovnjaki sklical novinarsko konferenco. Na njej so glasno in jasno povedali, da se ne dajo in da tudi v Evropi z izjemo Švice ni države brez tovrstnega ministrstva. Če pa bi nov parlament kmetijsko ministrstvo že ukinil, naj kmetijstvo ne gre v gospodarski resor, ampak v ministrstvo za obrambo. Zato, da bomo imeli rešeno vsaj obrambo pred točo in da bo kmetijstvo imelo dovolj denarja!
No, nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha! Državni zbor je že sprejel zakon o vladi, po njem pa kmetijsko ministrstvo ostaja.
Ta svet je zares čuden!
Štrajkajo tisti, ki žive od davkoplačevalskega denarja, na cesto si pa ne upajo tisti, ki delajo in s svojimi plačami komajda živijo Prvi vedo, da se jim nič ne more zgoditi, drugi pa bi bili še ob tisto borno skorjico kruha!
Ob vsem tem pa se gremo visoko politiko: kdo bo minister, kdo ne bo minister kdo bi bil lahko minister... Če za kakšnega tipa ministrstev zmanjka, se gremo pa ministrstva brez listnice!
Majhnemu človečku, ki ob večerih žveči tisti kos kruha z marmelado in bulji v nacionalni program nacionalne televizije, se pred očmi rišejo pisani kolobarčki. Saj dohajati več ne more vseh tistih koalicij, ki so bile že v igri: ena čisto leva, ©na čisto desna, pa spet levo sredinska, pa spet desnosre-dinska. Pa potem čez eno uro spet vse pade v vodo in gremo znova: ena leva, ena de-
TEMA TEDNA
DELITEV
sna! Pri vsem tem štrikanju je
- jasno - potrebna huda resnost! Kot da bi šlo za življenje in smrt.
Pa ne gre!
Iz teh vznemirljivih oblastno
- političnih višav se le kdajpa-kdaj pokuka tudi dol, na navadne smrtnike. Le toliko, da se jim da kdaj malo prav. Da se jih sem in tja malo poko-mandira!
Ah, kje so tisti časi, ko smo se kar tresli od razburjenja, kaj da bo, ko bomo v demokraciji! In kaj je prinesla? Nič
drugega kot to, da že čisto vsak misli, da lahko vse reče in počne, kar ga je le volja!
Iz teh oblastnih višav se vsakdanje malenkosti pač ne opazijo. A iz teh malenkosti je stkan vsakdanjik, ki postaja vse bolj turoben.
Poglejmo si primer iz te naše turobnosti in mentalne zaplankanostil
Pride domov šestnajstletni deklic in žalostno vrže torbico v kot! Po dolgem pregovarjanju, naj vendarle pove, kaj se ji je zgodilo, končno le odpre usta.
»Ah,« zavzdihne! «Mami, kako sem jaz srečna, da se ne pišem na - ić! V šoli so nas popisovali. Popisovali, kako se pišemo!«
Saj je prehudo, da bi sploh moglo biti res!
Ne! To se ni zgodilo v neki drugi, nam oddaljeni deželi! Zgodilo seje natanko tu, v našem mestu!
Na državniški ravni se gremo leve in desne, življenje pa gre svojo pot.
Le kdo nas je ne tako davno resno rotil in svaril, kako grozljivo bo, ko se bo utrgal plaz nacionalizma? Ko se bomo začeli deliti na prave in na »one druge«? Kako tesno in temačno bo, ko tega pri najboljši volji ne bomo zmogli in ne znali zaustaviti? Pa smo se mu, preroku, mi, »ta pravi«, samo nasmihali!
Nam je ob takih in podobnih primerih še vedno do smeha? • D. Sedej
PRIJAZNI NASMEH
SONJA ROGELJ
"Na delikatesnem oddelku Živil na Zlatem polju imamo prodajalko, ki bi resnično zaslužila med vaše prijazne obraze," so nam že nekajkrat telefonirali Kranjčani, verjetno Zlatopoljča-ni, ki se z vsem oskrbujejo prav v tej veliki, dobro založeni samopostrežni trgovini. In našli smo tudi Sonjo Rogelj.
Nerodno je bilo dekletu in rdečica ji je hušknila v obraz, ko sem povedala, zakaj sem prišla. Prijeten deklic je Sonja, 19 pomladi komaj šteje. S Trate pri Cerkljah je doma, prijazni Tratarjev ata, ki se na vreme spozna in stoletno pratiko obrača, je njen stari oče. Sonja si je že od otroka ven, ko se je še s punčkami igrala, želela postati trgovka. Mimogrede so na dvorišču naredili trgovino in prodajali vse mogoče. Leta so tekla in Sonja je na trgovski šoli in na praksi po trgovinah postajala prava trgovka. Najprej je prodajala moško konfekcijo v Globusu, potem pa je prišla v živilsko trgovino semle na Zlato polje. Dve leti je zdaj že prava prodajalka, najdlje pri delikatesah. Decembra je bilo dela, da so komaj sapo lovile, zdaj pa se je vse umirilo. Tudi na novo so se že dodobra založili. V kratkem bodo v hladilne pulte montirali nove svetilke, da bo ponujeno blago še bolj vidno, še bolj privlačno. Sicer pa Sonja tako ali tako prodaja same dobrote. Pri mesninah gredo poleg standardnih svežih izdelkov, kot so Arvajeve hrenovke in pečenice ter posebne salame, ki jih imajo najraje otroci, tudi suhe salame. Posebno ALPIKA od MIP, tista, za katero pravkar gledamo reklamo na TV, ko jo nekdo tanko reže in zlaga na krožnik. Pozna se reklama, pravi Sonja. Koliko so prodali mortadele, ko so začeli s tisto simpatično reklamo "pej, ošt-ja...". Sicer pa je danes vse bolj odvisno od denarnic. Promet v trgovini in še posebej na oddelku delikates je večji ob dnevih, ko so v podjetjih plače in prvega, ko so pokojnine, Pred koncem meseca pa je suša.
In kaj ima Sonja od vseh teh mesnin najraje? Nobenih. Bolj jo vleče tamle k prvi vitrini, kjer so sladice iz Kranjskega kolačka in Peksa. Vsak dan so sveže. Tištale sadna tortica od Peksa s tolčeno smetano je nebeška! Za nobeno salamo je ne zamenja. In če imaš vitrine polne takih dobrot, kako bi jih ne ponudil prijazno... # D. Dolenc
ZAKAJ TAKO?
GEODETI MORAJO (SPET!) VEN!
Jesenice, 11. januarja - Geodestka uprava je bila vedno v nekih «luknjah« in zdaj naj bi se že šestič selila. Nihče ni proti Glasbeni šoli, nasprotno: tudi Glasbena šola mora dobiti svoje prostore, ne vzdržijo pa argumenti, predvsem stroški preselitve. Kaj je tako narobe s staro stavbo Poldeta Stražišarja?
Jeseniška glasbena šola, ki gostuje v prostoru gimnazije, se mora zaradi novih vzgojnoizobraževalnih programov in zahtev, izseliti. Zato so na Jesenicah na več lokacijah iskali zanjo primerne prostore. Več variant je odpadlo, nazadnje pa se je sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo odločil, da se Glasbena šola preseli v prostore, ki jih zaseda Geodetska uprava.
Pustimo ob strani, da so na Jesenicah že leta 1991 vedeli za statusne spremembe v srednješolskih zavodih. Dejstvo je, da se je Geodetska uprava na Jesenicah v tridesetih letih obstoja selila kar petkrat in bi bila to njena šesta selitev. Dobesedno so bili 28 let »po raznih jeseniških luknjah« in so šele zdaj z vsem svojim arhivom prišli do spodobnih prostorov. In zdaj naj bi se ponovno selili na lokacijo nekdanjega jeseniškega vrtca na Plavžu, ki pa ga je treba še primerno usposobiti!
Nekdanji vrtec na Plavžu je prazen in potreben obnove. Vsaka obnova pa zahteva izdatna sredstva. Geodeti ne verjamejo, da bi stala obnova le 178 nemških mark za kvadratni meter, saj velja novogradnja kvadratnega metra 1.500 nemških mark! Ko se začne obnavljati, se pokažejo novi in novi stroški, zato je upravičena bojazen, da bi po preselitvi Geodetske uprave v vrtec ostali brez potrebnega denarja in spet prepuščeni sami sebi. Ocenjujejo, da bi bili realni stroški prenovitve več kot tisoč nemških mark za kvadratni meter.
Nihče ni proti Glasbeni šoli, saj za 290 gojencev končno mora dobiti ustrezne prostore. Še najustreznejša se je vseskozi zdela varianta, da se Glasbena šola preseli v del stare osnovne šole Polde Stražišar, ki je prazen! Vendar naj bi ta ideja odpadla tudi zato, ker je za glasbeno dejavnost preblizu Železarne in magistralne ceste! Kar je malo verjeten argument, saj iz Železarne že dolgo ni več ne ropota in ne dima!
Ob vsem tem se zdi, da bi bila sedanja varianta preselitve Geodetske uprave preveč draga in kratkoročna rešitev, saj navsezadnje Geodetska uprava sodi le k sodišču. Najbolj smotrno bi bilo, ko bi se obnovilo jeseniško sodišče in geodeti preselili tja. Selitev geodetov tudi ni kar tako, saj bodo znova selili in urejali ves svoj arhiv, ki ga nimajo malo.
Mar so res geodeti za večno obsojeni, da se jih tedaj, ko teče voda v grlo, na silo seli kamorkoli in brez pravih ekonomskih argumentov? • D. Sedej
BEG MOŽGANOV
Po slovenskih provincah je delovnih mest in dela vse manj.
Država se - priznali ali ne - centralizira. In se bo vedno bolj!
Kdor le more, si poišče kakšno dobro službico v - Ljubljani!
In tako smo oni dan iskali znanca, magistra po stroki. »Ni ga,« so rekli v njegovi firmi. »Je šel drugam! Na bolje plačano delovno mesto!«
»A v Ljubljano?« Smo bili že stoprocentno prepričani. »Ah neeee,« se je glasil odgovor. »Še na bolje! V - terito-ralno!«« D. S.
GQRENJSKI GLAS
< JL
+ 12. STRAN ^
Petek, 15. januarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.05 Videošpon, ponovitev 10.50 Umetniški večer, ponovitev František Čap, dokumentarni film in film Nočnv Motyl, češki film 13.00 Poročila
13.05 Poslovna borza, ponovitev 14.00 Sova
14.00 Dragi John, ameriška nanizanka; Ford, ameriška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka
16.50 Poslovne informacije
17.00 TV Dnevnik
17.15 Silas, nemška nadaljevanka
17.40 Pastirček, animirana pravljica
17.55 Prvi uspehi
18.00 Regionalni program - Koper 18.50 16 črk, TV igrica 19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport,
Forum 20.05 Forum
20.30 Brannigan, angleški film 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.43 Šport 22.50 Intervju
23.50 EP v umetnostnem drsanju, posnetek
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.05 Že veste, ponovitev 10.40 Gospodarska oddaja: 1000 obratov, ponovitev 11.10 Brane Rončelj za odrom, ponovitev 12.10 Večna mladost, ponovitev italijanske nadaljevanke 13.00 Poročila 16.15 EP v umetnostnem drsanju (ž), ponovitev posnetka iz Helsinkov 17.30 Alpe - Donava - Jadran 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Eu-roritem 19.30 TV dnevnik. Vreme, Šport 20.05 Studio City 22.15 Sova: Popolna tujca, ameriška nanizanka; Hanna in njeni sestri, ameriški film; Odletel bom, ameriška nadaljevanka
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Skrivnostni deček, mladinska nanizanka 12.00 Točno opoldne/Poročila 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka 15.35 The big blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Alles gute 16.35 Malavizija: Beverlv Hills 90210 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Morje 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video - film 20.40 The long good fridav, britanski film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.55 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
17.55 Prvenstvo Hrvaške v rokometu (ž): Modea Tuing - Dalma, prenos 19.30 TV dnevnik 20.06 Hiša naprodaj, humoristična nanizanka 20.30 Glasba skozi čas 21.36 Cro pop ročk 22.25 Gospodična Mar-ple, britanska nanizanka 23.00 No čna ekipa - Grace and favor - Magija, zabavna oddaja - Topli plen, francoski barvni film 3.00 Horo skop/Video strani
UČITEUI IN VADITEUI SMUČANJA NUDIJO MED ZIMSKIMI POČITNICAMI OD 25. DO 29. JANUARJA
J'DNEVNI SMUČARSKI TEČAJ ZA OSNOVNOŠOLCE NA ZATRNIKU, POKLJUKI, STAREM VRHU
CENA: 7.990 SIT NA DVA ČEKA
DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE ARCUS, KRANJ, TEL. 50-145 VSAK DAN 00 9. DO 17. URE
SLOVENIJA 2
HANA IN NJENI SESTRI
ameriški film;; Mia Farrovv, Barbara Hershev, Dianne Wi-est, Michael Caine; Družinska večerja na zahvalni dan. Hana je uspešna gostiteljica, nasploh vzorna žena in mati. To pa pri vseh, ki seijo za mizo, povzroča nevoščljivost. Morda se prav zato njen mož Elliot zaplete v ljubezensko afero z njeno mlajšo sestro Lee...
KANALA
10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.35 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 18.50 A shop 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Vox populi 20.30 Dan pojutrišnjem, poljudnoznanstvena serija 21.10 Cyc-lone - motor smrti, ameriški film 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Dnevno informativni program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.50 Astrološka napoved 0.00 A shop 0.10 MCM
TV AVSTRIJA 1
6.00 Jutranji program: Textvision 9.00 Čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Ruščina 10.30 Železniška postaja, italijanski film 12.00 Raji živali 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Sinha Moča 14.00 Dom živali 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Hei-di, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Muppet Babvs, risana serija 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Naš učitelj dr. Specht 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 XY - nerešeno 20.00 Šport 2175 Pogledi s strani 21.30 Pridna družina, nizozemska komedija 23.25 Čas v sliki/Šport 0.10 XY - nerešeno 0.20 Račun se ni izšel, ameriški film 1.40 Jason King 1.36 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 11.25 šport 15.55 1000 mojstrovin 16.05 Bankovci, goljufi in noč v Niči, francosko nemška komedija 17.30 Otoku na koncu sveta 18.00 Alf 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Alpe 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Loriotove teleskice 23.10 X-large Nightime; Freddv Mercurv 23.55 Manhattan cable 0.15 Hubert von Goisern in concert 1.06 Poročila/1000 mojstrovin
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20
- Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje -
RADIO TRŽIČ
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz. Posebej vas opozarjamo na Glasbeno delitacijo ob 17. uri.
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke -11.30 - Novice, Danes do 13 ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa - 14.16 -Obvestila, popoldanski telegraf -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Lestvica popularnih 40 z ekipo Riharda Kisliha do 22. ure -22.00 - Prenos Radia Slovenija -
KINO
15. januarja
CENTER amer kom SAM DOMA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. KRATKA SREČANJA ob 18 in 20. uri ŽELEZ AR amer krim. film BELE PEŠČINE ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. psih. ROKA, KI Zl BUE ZIBKO ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. akcij, film AIR AMERICA ob 19 uri ČEŠNJICA amer. akcij, film LISTA SMRTI ob 20 uri BLED amer grozlj MESEČNIKI ob 18 uri RADOVLJICA amer grozlj. MESEČNIKI ob 20. uri
SOBOTA, 16. januarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.55 9.05
9.40
10.00 10.45
12.30
13.00 13.06 13.45
17.00 17.15
18.05
18.50 19.00 19.15 19.30
20.05 20.30 21.36
22.05 22.28 22.56
Radovedni Taček: Noč Zlata ribica: Pismo Povodnjak in makov škrat, ponovitev lutkovne igrice Tok, tok, ponovitev Brannigan, ponovitev angleškega filma
Slovenci v zamejstvu, ponovitev Poročila
Tednik, ponovitev Sova, ponovitev Popolna tujca, ameriška nanizanka
Hannah in njeni setri, ameriški film (Woody Allen) Odletel bom, ameriška nadaljevanka TV Dnevnik
Življenjske preizkušnje, angleška poljudnoznanstvena serija
Regionalni program - Ljubljana TV mernik Risanka Žrebanje 3x3
TV Dnevnik, Vreme, Šport,
Utrip
Utrip
Križ kraž
Bagdad cafe, ameriška nanizanka
TV dnevnik 3, Vreme Šport
Sobotna noč
Nočni videomeh
Shairlev Bassev, ponovitev
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.10 Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija 9.25 Denver - poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke 9.50 Klub klobuk, ponovitev 1170 Operne zgodbe, 2. oddaja 13.30 Helsinki: EP v umetnostnem drsanju, prenos 16.00 Odbojka, posnetek 16.45 Košarka 18.55 Dober tek!, kuharski nasveti Paula Bocuseja 19.30 TV dnevnik 20.06 Churchill, angleška dokumentarna serija 20.56 Dobrodošli 2125 Poglej in zadeni 22.30 Sova: Znaki zodiaka: lev; The big Combo, ameriški film (čb); Odletel bom, ameriška nadaljevanka
Po sklepu upravnega odbora
gorenjska obrtna zadrug« Kranj
Uhuarfava 1 ■
tatrtMM
oddamo v najem centralno ogrevane in vzdrževane pisarniške prostore v poslovni stavbi Ukozarjeva la, Kranj. Pismene vloge pošljite do 21.01.1993 na naslov G0Z Kranj, Ukozarjeva la. Vse podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 064-218-680.
1, PROGRAM TV HRVAŠKA
8.05 Koledar 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Edukom, šolska kontaktna oddaja 11.30 Magija 12.06 Moč in slava 12.35 Grace and favor, humoristična nanizanka 13.05 Slika na sliko, ponovitev 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.30 Ali me je kdo iskal? 15.15 Beverly Hills, 90210, mladinska nanizanka 16.00 Poročila 16.10 Iz stare skrinje, oddaja o narodnih običajih 16.55 Tom in Jerrv kot otroka 17.20 Turbo limach 17.30 Televizija o televiziji 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 1870 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV-Tednik 20.20 Oboroženi spopad, ameriški barvni film 21.65 Preteklost v sedanjosti: 500 let Vodnjan-skega statuta 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
14.30 EP v umetnostnem drsanju: plesni pari, prenos 15.30 EP v umetnostnem drsanju: moški, posnetek 17.00 Smučanje: smuk (m),
SLOVENIJA 2 VELIKA SPLETKA
ameriški čb film; Gospod Brovvn je blagajnik v gangstr-ski organizaciji. Svojo energijo črpa iz sovraštva. In prav to lastnost ima tudi detektivski poročnik Brovvn, ki ga zasleduje.
posnetek 17.45 Risanka 17.55 Pokal evropskih prvakinj, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Črno na belem v barvah; V avtobusu, angleška humoristična nanizanka 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop
KANALA
10.15 A Shop 1075 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Cvclone - motor smrti, ponovitev filma 12.30 A Shop 17.50 Belo zlato Amerike, reportaža 18.15 Hokejska tekma, posnetek 19.02 Srečni Luka, ameriška risanka 19.00 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Avtoti-mes, oddaja o avtobobilizmu 21.10 -Prestar, da bi umrl mlad, španski barvni film 23.00 Dnevno informativni program 23.15 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 23.35 Video grom 0.50 Astrološka napoved 1.00 MCM 2.00 Erotična uspavanka 2.20 Erotični film
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki 9.05 Zahodno od Santa Feja 9.30 Jolly Joker 10.15 Evroturizem 10.30 Romantična komedija, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hello Austria, Hello Vien-na 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Robert in Bertram, nemška komedija 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.30 Mali divjaki in mamut, risana serija 15.35 Ko so živali zapustile gozd, risana serija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large traveller 18.00 Čas v sliki 18.06 Alpe - Donava -Jadran 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Trije moški in otrok, ameriška komedija 21.56 Zlata dekleta 2270 Smrtonosni gospod Frost, francosko-angleška grozljivka 0.00 Čas v sliki 0.05 Kje je oče, ameriška komedija 1.25 Poročila/ Ex libris 1.35 1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 10.56 Šport 16.00 Ali imate radi klasiko 16.30 Ozri se po deželi 17.00 Ljuba družina 17.46 Kdo me hoče, živali iščejo dom 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.16 Noč ima veliko moč, ameriška psihološka kriminalka 22.10 Čas v sliki 23.00 Peter Veliki, ameriška nadaljevanka 0.30 Jason King 170 Poročila/Ex Libris 1.30 1000 mojstrovin
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -
10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika -
12.56 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri
- 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje -
RADIO TRŽIČ
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 883 in 95 MHz ter na SV 1584 KHz. Opozarjamo vas na pogovor o razvojni strategiji begunjskega Elana ob 16.30 uri.
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke -11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življenje, danes do 13-ih - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja - sobotni klepet - z vami klepeta Simona Vo-dopivec - 18.00 - Voščila, prenos Radia Slovenija -
KINO
16. januarja
CENTER amer kom SAM DOMA ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer srhlj. MOJA SOSEDA JE VAMPIRKA ob 16. uri, amer trda erot. KRATKA SREČANJA ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. BELE PEŠČINE ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA amer. psih. thrill ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO ob 18. uri, amer. trda erot. VONJ GOLEGA TELESA ob 20. uri RADOVLJICA amer. grozlj. MESEČNIKI ob 18. in 20. uri
NEDELJA, 17. januarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.30 Program za otroke, ponovitev
8.30 Živ, žav, ponovitev 9.15 Peklenski   načrt, mladinski film
10.10 Silas, ponovitev nemške nanizanke
10.40 Dober tek!, kuharski nasveti Paula Bocuseja, ponovitev
11.00 Od Kolpe do Rabe: Akademska folklorna skupina France Marolt, 2. oddaja
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.05 Križkraž
14.10 Sova, ponovitev: Znaki zodiaka; Velika spletka, ameriški film (čb); Odletel bom, ameriška nadaljevanka
17.00 TV Dnevnik
17.10 Prijateljstvo na Dunaju, ameriški film
18.45 Ježek potepinček, glasbena
pravljica 19.10 Loto
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna
20.05 Zrcalo tedna
2#J5 Podarim dobim
21.05 Sveti Anton Puščavnik, dokumentarna oddaja
21.35 Morske steze, angleška poljudnoznanstvena serija
22.15 TV dnevnik, Vreme, Šport
22.40 Športni pregled
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.00 Poglej in zadeni, ponovitev 9.00 Bagdad cafe, ponovitev 9.25 Garmisch-Partenkirchen: slalom (ž), 1. tek prenos 10.15 Kitzbuhel slalom (m), 1. tek, prenos 11.10 Alpe - Donava - Jadran 11.56 Gar-misch-Partenkircen, slalom (ž), 2. tek, prenos
12.45 Kitzbiihl: slaom (m), 2. tek, prenos 1370 Helsinki: EP v umetnostnem drsanju: revija, vključitev v prenos 16.15 Smučarski teki, posnetek iz Bohinsjke Bistrice 17.00 Ljubljana; Finale slovenskega pokala v košarki (ž), prenos 19.30 TV Dnevnik -19.55 Sport 20.05 Ženitna mešetarka, posnetek predstave Drame SNG Maribor 22..3S Sova: Družina Adams, ameriška nanizanka; Velike družine, francoska nadaljevanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Poročila 8.30 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Dogodivščine Toma Sawyerja in Huc-kleberrvja Finna, ponovitev 10.00 Poročila 10.35 Sezamova ulic 11.30 Muzikanti, oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.06 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risana serija 13.56 Hiša v Ulici vrtnic št. 12, ameriški mladinski film 14.40 Risanka 15.00 Operne arije 15.30 Poročila 16.35 Družinski zabavnik 17.20 Težave v paradižu, ameriški film 18.50 Beetlejuice, ameriška risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 Objem, dramska serija 20.55 Sedma noč 22.40 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.35 Poročila v nemščini 23.56 Poročila 0.06 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVATSKA
13.55 Nedeljsko športno popoldne 14.00 EP v umetnostnem drsanju, revija, prenos 16.00 Oddaja o košarki 16.30 Smučanje: slalom (m) posnetek iz Kitzbuhla 17.46 Prvenstvo Hrvaške v košarki: Cibona -Zadar 19.30 Dnevnik 20.06 Svet odkritij, dokumentarna serija 21.00 Zlata leta, ameriška nadaljevanka 21.55 Doma je najlepše, ameriški baravni film 23.30 Šport 23.46 Jazz 0.15 Horoskop
KANALA
7.46 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.00 Risanke 8.10 V 80 dneh okoli sveta, 1. del risanega filma 8.40 Srečni Luka, kanadska risanka 9.10 Male živali 9.30 čudoviti cirkus pod morjem 10.00 Astrološka napoved 10.10 Kultura, oddaja o kulturi 10.40 Dance Session 11.10 MCM 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Video grom 19.00 MCM 20.00 Risanka 20.10 Balkan Santa Claus, ponovitev posnetka predstave 21.25 Poslednji Mohikanec, ameriški barvni film 22.60 Astrološka napoved 23.00 Krvna zaobljuba, ameriški barvni film; Melisa Gilbert 0.36 MCM
SLOVENIJA 2 ODLETEL BOM
Forrest Bedfort odredi, da pripeljejo belca, osumljenega umora črnca. John Morgan ima novega prijatelja Oliverja Graysona. Forrest se prijateljsko pogovarja z Oliverjevim očetom Lelandom, a ne ve, da se je ta pridružil zloglasni rasistični organizaciji Ku Klux Klan.
TV AVSTRIJA l
13.10 Otoki na koncu sveta 13.40 Tri besedice, ameriška glasbena komedija 15.20 Stan in Olio 1575 Četrti kralj, serija 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Jaz in ti 16.10 Tiny Toon, risana serija 16.35 Nadaljevanja ne bol, TV knjižna polica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Be-verly Hills 90210 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large, reportaže 18.30 Naš učitelj dr. Specht 19.30 čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 21.05 Kabaret 22.05 Vizije 22.10 Novosti iz sveta filma 22.40 Jules in Jim, francoski film 0.25 La noče 0.45 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
14.15 Slike iz Avstrije 15.15 Športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Alf 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Sporna vprašanja 20.15 Spet na ulicah San Francisca, ameriški TV film
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna -1770 - Športna oddaja -18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri -
RADIO TRŽIČ
Oddajamo od 10.30 do 15.30 ure, UKV stereo 883 in 85 MHz ter na srednjem valu 1584 KHz. Ne pre slišite: 10.56 Pokličite in izberite pravljico za danes teden, 14.00 Pogovor z nedeljskim gostom
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, Mirin vrtiljak - 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgodbe drugače - tokrat po domače -11.00 - Radijski sejem, voščila -.13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi -17.00 - Nedeljski klepet, minute za ljubitelje resne glasbe - 19.00 - Prenos Radia Slovenija -
"AVTO ŠOLA "I ing. HUMAR
ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek.
18. 1. 1993
ob 18. url VOZILI BOSTE NA
SODOBNIH A%# VOZILIH R 5, GOLF in AX motornem kolesu YAMAHA
IONO
17. januarja
CENTER amer. kom. SAM DOMA ob 17. in 19. uri. prem. amer. krim. BELE PEŠČINE ob 21. uri STORŽIČ amer. srhlj. MOJA SOSEDA JE VAMPIRKA ob 16. uri, amer. trda erot. KRATKA SREČANJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer krim film BELE PEŠČINE ob 17. uri, amer ak cij. kom. VRAŽJI POLICAJI ob 19 in 21. uri DUPLICA amer. kom NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 18. uri, amer. trda erot. VONJ GOLE GA TELESA ob 20 uri TRŽIČ amer. trill ROKA KI ZIBLJE ZIBKO ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer grozlj MESEČNIKI ob 20. uri
SONČKOV KOT
ZADNJIČ
Ne. Ni to. Res ne. Zadnjič je samo naslov Sončkov kot. Naslednjič ga bomo pač zamenjali. Tak je živlene v poslovnem svetu. J... ga. Ja, na dodatno vprašanje ste napisali kup predlogov za novo ime tele (nima veze s hlevom) rubrike, za katero res upam, d' se vam dopade (mat'r s'm skrom'n). Tko. Različnih predlogov je tlele (tudi ta nima veze s hlevom) v moji roki zihr ene sto. Zato seveda ne bom omenjal vseh predlogov, ampak bom naredil en globalen pregled. Tu so ideje na kot (vogu) v stilu Krokodilčkov, Aligatorjev kot...., pa tiste z angleškim pridihom kot Aligator Show, A very spe-cial Gator, al' pa po gorenjsko Aligatorjev čajtng plac, al' pa po rdeč pofarban Aligatorjevo srce. Strokovni komisiji (k' svina strokovni) so se najbolj dopadli predlogi kot MAM - mal Aligatorjeve muzke, Alivederci (tako rečejo tisti Italjani, k' ne morejo r rečt) in See you later Aligator. Kva jest vem. Mogoče bi bila dobra bolj kratka varianta imena na dve besede al pa... Kaj pravite na ime Ali-gatorjeva kocina - prosim, kakšno mnenje. Še en teden je čas za odločit. To pomeni, da imate tudi vi še en teden čas razmišljat. Možgani vabijo. No gremo še h glavnemu vprašanju. Odgovor je bil, jasno MTV, kva pa drugega. Žrebal je tokrat en črn tip, stalni gost Aligatorjeve štacune, kateremu so v firmi ob slovesu ponudili nogo. Cudn' a ne. Nagrada gre tokrat ops k Žumer Francu, na Vodnikovo 14 v Celje. A sedaj vidite, kako je lahko svet majhen. Čestitam.
TOP 3
1. Čuki, krokodili ni podobne žvali
2. Pop Design in tudi podobne žvali
3. Agropop in podobne žvali (pujski...)
NOVOSTI
Saj vste, kako je po novem letu. Glasbeniki, posebno pa založniki so še rahlo v k... in ponudba je taka, kot je. No, je pa par cedejev kot naprimer D'best of Magnet, naj vas spomnem na že pred nekaj časa opaženim soundtrackom iz filma Babica gre na jug in znamenitim "Ali of You" Mie Žnidarič. Tu sta tudi kaseta in CD Massima Savica (po naslovih komadov, ki so v angleščini takoj veš, da je hrvaška še v vojni). Ne manjka tudi kup novih LP - jev Death metala in Trasha... Drug teden pa znajo biti tudi karte za tivolski koncert Kreator - jev, ki bo v začetku februarja. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 78 + DODATEK: Abba je spet na sceni. No, niso spet začeli špilat, ampak folk jih znova intenzivno posluša, skoraj tako kot pred 15 leti. Obstaja tudi kaseta The best of. No vi napišite katerikoli komad, pesmico skupine Abba. Ali hočete (francosko)? Velja pa tudi dodatno vprašanje, gre za novo ime rubrike, a ne. Povsod bodo seveda nagrade. Dopisnice čakam do srede, 20. januarja, v uredništvo Gorenjskega glasa. Alenka me veseli če tudi tebe kdaj veseli, ko bereš te vrstice, o tvojem Favorit bandu pa se bom pozanimal. Mimogrede, vsem •kozorogom čestitam za rojstni dan. Vesna, a ti poznaš kakšnega nevarnega škorpijona, ali kaj? Tisto s črnimi kravami je tako, pride pa gre (na jezik namreč), nič hujšega. Berem naprej, pa si ne upam nič reči, kaj šele napisati. No, čaV pa že.
MERCATOR
Škofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171
Turistično potovalna agencija
ŽIRI
Cesta XXXI. divizije I29a Tel.:064/69l-624
ZADETEK V PETEK
Danes začenjamo tretjo serijo priljubljenega časopisno radijskega niza izobraževalno razvedrilnega kviza ZADETEK V PETEK. Startamo ob 17. uri na valovih RADIA ŽIRI in v GOSTIŠČU KRONA v Škofji Loki. V studiu se bo trudil Domen Ponikvar, skupaj s tekmovalno ekipo GOSTIŠČA KRONA bo terenski reporter Jože Drabik.
Vsekakor prisluhnite oddaji - ali še bolje: danes popoldne pridite v Krono. Najbolj napeto bo od pol osmih zvečer naprej, ko se bo tekmovalna ekipa mučila z vprašanji v sedmih vsebinskih sklopih, na koncu pa jo čaka usodna odločtev: »VSE ALI NIČ«, kajti s pravilnim odgovorom lahko , podvoji prisluženo vrednost nagrade (največji možni iztržek ekipe je lahko kar 15.000.- SIT!) - ali pa z udarcem v prazno izgubili vse, kar bodo dotlej prislužili. Za ZADETEK V PETEK se tekmovalne ekipe izredno dobro pripravijo, redno in do zadnje vrstice berejo Gorenjski glas, poslušajo Radio Žiri in jim naša zavita vprašanja ne delajo težav. Pravzaprav: ekipi bomo 6 vprašanj ter usodno vprašanje »vse ali nič« zastavili iz uredništev Gorenjskega glasa in Radia Žiri; eno vprašanje pa bo iz kupa predlogov bralk in bralcev Gorenjskega glasa. V tretji, zimsko-spomla-danski seriji kviza ZADETEK V PETEK, bodo sodelovale zgolj tekmovalne ekipe v dobrih gostiščih, krčmah, pizzerijah itn., kjer bomo s prireditvijo ZADETEK V PETEK in neposrednim radijskim prenosom poskrbeli za prijeten večer. Med oddajo ne bomo več klicali tekmovalcev po telefonu - seveda pa bo še več možnosti za poslušalke in poslušalce Radia Žiri, kajti zastavili bomo nagradni vprašanji TRGOVINE TRANEL ŠKOFJA LOKA in TURISTIČNO POTOVALNE AGENCIJE LENATURIST ŽIRI. Poleg tega vam bo Domen Ponikvar iz studia danes popoldne pripravil še dodatna presenečenja - z novo serijo kviza ZADETEK V PETEK postaja namreč oddaja še bolj zanimiva in pestra. Torej: danes od 17. ure naprej na Radiu Žiril
w
Škofja Loka Titov trg 14 Tel: 0641621-000
Škofja Loka Cankarjev trg 2 Tel: 064/322-351 064/631-167
LESTVICA 5 + 5
Tuji del:
1. Eric Clapton - Leila
2. ZZ Top - Viva Las Vegas
3. Freddie Mercury - The great pritender
4. Guns'n'roses - Yesterdays
5. Vaja con Dios - Heading for a fall Predlog:
Pop design; Ne bom ti lagal Michael Jackson: Heal the vvorld
Domači del:
1. Agropop - Ti si moj sonček
2. Čuki - Krokodilčki
3. Vlado Kreslin - Lili Marlen
4. Tomaž Domicelj - Loški grad
5. Sokoli - Ko so češnje cvetele
Živio! Pred vami je lestvica 5 + 5, zabavnoglasbena lestvica žirov-skih radijskih sred. Glasujte za tisto pesem, ki se vam zdi najboljša, napišite še svoj predlog in izrazite željo, s katerim od glasbenikov bi se radi spoznali na štiri oči in z njim poklepetali v našem studiu. Naj povem še to, da bosta gostji v naslednji oddaji v sredo, 27. januarja 1993, pevki Alenka Godec in Irena Vrčkovnik. Če ju želite spoznati, potrdite to z nagradnim kuponom, ki ga na dopisnici pošljite na Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Za prejšnji teden je nagrado prejel Rok Kopač, Pot na skale 4, 64226 Žiri.
Lepo vas pozdravlja vaša Saša Pivk.
GLASBA JE ŽIVLJENJE
SESTAVLJAMO KNJIGO: SLOVENSKI GLASBENI REKORDI
VSAKO SOBOTO TOČNO OPOLDNE NA RADIU TRIGLAV JESENICE (96.0 MHz)
Letošnje leto bomo s pomočjo oddaje Glasba je življenje sestavljali knjigo Slovenski glasbeni rekordi. Med našimi gosti je kar nekaj takih, ki so v svojem glasbenem delovanju resnični rekorderji. Tonček Plut iz Semiča - najstarejši slovenski glasbenik, star 84 let, Lojze Slak z najdaljšim raztegnjenim mehom svoje harmonike - 4 metre, Marjana Držaj z najdaljšim pevskim stažem med slovenskimi pevkami zabavne glasbe, Faraoni delujejo že 25 let na področju zabavne glasbe, Alfi Nipič je posnel več kot 500 skladbic samo z Avseniki... Naštela sem le nekaj slovenskih glasbenih rekorderjev, mi pa seveda iščemo, zbiramo naprej ter pozivamo vse glasbenike in poznavalce glasbe, da se nam oglasijo s svojimi podatki, rekordi na naslov: Dnevnik, pp 30, Ljubljana. Če pa smo ga oziroma ga bomo kje polomili, z veseljem sprejemamo tudi vaše ugovore.
Gost jutrišnje oddaje Glasba je življenje je Alfi Nipič, ki letos praznuje 30 letnico svojega glasbenega delovanja. Skoraj 20 let je bil pevec pri legendarnih Avsenikih, vendar v srcu še vedno nosi zabavno glasbo, ki se ji je v zadnjih letih zopet posvetil. Spregovoril pa bo tudi o svojih začetkih glasbene poti, pogojih za glasbenike nekoč in danes, ... Alfijeva zadnja kaseta nosi naslov Praznujmo skupaj in je nastala tudi s sodelovanjem glasbenikov takega kova, kot so: Boris Roškar, Lev Ponikvar, Albin Rudan in Edvard Holenta-ner - glasbeniki, s katerimi je Alfi največkrat stal na odru.
Tudi v letošnjih oddajah Glasba je življenje pripravljamo precej presenečenj, nagradnih iger in se seveda veselimo vašega sodelovanja.
'MEHGLAS
Pozdravljeni!
Ne pozabite na frekvenco 97,3 v sredo, 20. januarja, ob 17. uri, ko na Radiu Kranj startamo z novo glasbeno oddajo GREMO V PRIMADONO.
Vsak drugi petek boste v PANORAMI našli kuponček, s katerim boste lahko glasovali za svojo pesem oziroma izvajalca. Ansambel, pevec ali pevka, ki bo od domačih glasbenikov najvišje uvrščen na lestvici, bo gost DISKOTEKE PRIMADONE, kjer bomo vsako zadnjo soboto v mesecu (začnemo februarja) RADIO KRANJ, GORENJSKI GLAS, NAŠI POSLUŠALCI IN BRALCI naredili nepozabni ŽUR!
Poglejmo si prvih 10 predlogov: (predlagata jih Nataša Bešter in Tomaž Zavrl)
1. Def Lepard - Stand up
2. čudežna polja - 25 ur na dan
3. Annie Lennox - Little bird
4. Zoran Predin - Tista stara sveča
5. Whitney Houston - I vvill always love you
6. Sokoli - Greva punca v južne kraje 7. S.O.U.L. S.Y.S.T.E.M. - It's gon-na be a lovely day
8. Faraoni - Tu je moj dom
9. Bon Jovi - Bed of roses
10. Avtomobili - Nezmotljivi
GLASUJEM ZA:....................................................................
NOVI PREDLOG:...........................................................j
MOJ NASLOV:......................................................................
Kupončke pošljite (na dopisnici) na naslov: RADIO KRANJ, 64000 Kranj.
PONEDELJEK, 18. januarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
11.00 Forum, ponovitev 11.15 TV mernik 11.30 Bajke na Slovenskem 12.0 Podarim dobim, ponovitev 12.35 Videomeh, ponovitev 13.00 Poročila
13.05 Churchil, ponovitev angleške
dokumentarne serije 14.15 Sova   ponovitev: Družina Adams, ameriška nanizanka; Velike družine, francoska nadaljevanka;   Odletel bom, ameriška nadaljevanka 17.00 TV Dnevnik 17.15 Program za otroke 17.15 Radovedni Taček: Očala 17.30 Denver, poslednji dinozaver 18.00 Regionalni program - Maribor
18.50 Štiri v vrsto, TV igrica 19.05 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport
20.05 Sedma steza
20.30 Gore in ljudje
21.30 Nočna kronika: Nelagodje v
kulturi, portret Marjana Sku-
mavca
21.55 Zvončarji in škoromati, dokumentarna oddaja 22.15 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.45 Gospodarska oddaja 23.15 Dežela smehljaja, ponovitev dokumentarne oddaje
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
11.25 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev 11.45 Od Kolpe do Rabe: AFS France Marolt, ponovitev 2. oddaje 12.15 Euroritem, 4. oddaja 12.30 Športni pregled 13.00 Poročila 14.55 Intervju: Dr. Dimitrij Rupel 16.00 Utrip, ponovitev 16.15 Zrcalo tedna 16.25 Dober dan. Koroška 16.55 Ljudje in zemlja 17.30 Obzorja duha 18.00 Orion 18.50 Podjetniški klub, svetovalno namenski program 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.55 Šport 20.05 Znanost: Okus 20.30 Avtizem, svet zase 20.55 Norveški triptih: 20.55 Vzcve zela pustota 21.20 Modra skodelica 21.45 Beg v Ameriko 22.15 Slike iz Sečuana, dokumentarna oddaja 22.35 Sova: Korak za korakom, ameriška nanizanka; Velike družine, francoska nadaljevanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.45 Pregled sporeda 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Pustolovščine medvedka Pooha, posnetek predstave 12.00 Točno opoldne/ Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zlata leta, ameriška nadaljevanka 15.35 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija: Dogodivščine Toma Sawyerja in Huckleberry Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 20.56 Alžir, ameriški film 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.15 FX - umor s trikom, ponovitev ameriškega filma 18.00 Peta brzina 18.40 Živalski svet 19.30 Dnevnik 20.05 Murphy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 Skupna zemlja, ameriška nadaljevanka 22.25 Dokumentarni film 23.25 Listje prekriva Detroit, glasbena oddaja 23.55 Horoskop
KANALA
10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 17.20 A Shop 18.30 Poslovni dosje 19.00 Ni-nja želve 19.25 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.40 Poslovni dosje, ameriška serija 21.10 Tistega mrzlega dne v parku, ameriški barvni film 22.45 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.35 Dnevno informativni program 23.50 Poročila v angleščini 0.00 Compact, tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov 0.15 Astrološka napoved 0.25 A Shop 0.35 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA l
6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Jour Fixe 10.30 Robert in Ber-tram, ponovitev 11.15 Živalski raji 12.15 Šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja, ponovitev 13.35
SLOVENIJA 2
KORAK ZA KORAKOM
Družinske igre so velika tradicija Lambertovih. Frank in njegovi otroci so zmagali že tri leta zapored. Toda zdaj so del družine tudi Fosterjevi. Ti pa niso kaj prida športniki. Če jih ne bodo vrgli iz moštva, se lahko poslovijo od zmage. Frank poskuša o tem govoriti s Carol, a kaj, ko je po njenem zrel moški, ki ve, da je enotnost družine pomembnejša od zmage.
Sinha Moča, brazilska telenovela 14.00 Dom za živali 14.50 Kraljestvo narava 15.00 Jaz in ti 15.05 Nils Holgersson, serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Deklica iz prihodnosti 16.15 Strelovod 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naš učitelj dr. Specht 19.20 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Projekt Manhattan, ameriški film 23.10 Čas v sliki 23.15 Motiti se je človeško, ameriška komedija 0.40 Rožnata nanizanka 1.05 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 16.30 1000 mojstrovin 16.40 Visoke kulture človeštva, 1. del 17.30 Lipova ulica 18.00 Čas v sliki 18.05 Alf, Med dvema stoloma 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, 10. del 21.00 Novo v kinu 21.05 Kuharski mojstri 21.15 Kompas 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Monty Python's Flying circus, humoristična 23.00 In se ne vrti, dokumentarni film 23.25 1789, francoski film 1.50 Čas v sliki/1000 mojstrovin
MESARIJA KALAN
GasjIsU ?, Kranj
V delovno razmerje sprejmemo:
1 blagovni knjigovodja za delo na računalniku (ml. moški)
2 KV mesarja 2 NK delavca
OD glede uspešnosti dela
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
Franc Kalan, Gasilska 3, 64000 Kranj,
ali pa se oglasite osebno.
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20
- Črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poroči la) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija -16.20 -Skriti reporter - 1720 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 1820 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri -
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, šport, danes do 13-ih -13.30 - Predstavitev popoldanskega programa - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, osrednja tema -18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija -
KINO
18. januarja
CENTER amer. krim. BELE PEŠČINE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ prem. amer. kom. SAM DOMA ob 18.
in 20. uri
OLJNI GORILNIKI IN KOTLI
svetovno znane firme
OERTLI iz ŠVICE že za 52.820 SIT
V ceno je vključena tudi strokovna montaža gorilnika. Garancija 12 mesecev, servis zagotovljen. MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE. * POSEBNA PONUDBA: * Akcijska prodaja nizkotemperaturnih litoželeznih oljnih kotlov OERTLI z že vgrajenim gorilnikom in avtomatiko.
LUMA TRADING d.o.o.
NAKLO, PIVKA 8, tel./fax: 064/47-372
ZALLA
o v L
ZALLA trgovina Kranj, Delavska 19, Stražišče (poleg trgovine Zapravljivček) tel.: 064/311-377
SEZONSKA RAZPRODAJA
moških bund - od 9.040 SIT dalje otroških bund - od 6.460 SIT dalje
Prepričajte se tudi o drugih ugodnih cenah oblačil za vso družino. Z nakupom nad 10.000 SIT si pridobite članstvo in izkaznico trgovine ZALLA, s katero ste upravičeni D010% POPUSTA pri vseh nadaljnjih nakupih - ne glede na znesek nakupa. VABIMO VAS V NAŠO TRGOVINO!
Odprto imamo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Ženitna in posredovalna agencija
objavlja prosta dela in naloge
VODJE AGENCIJE
Pogoji:
- srednješolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri
- aktivno znanje nemškega jezika
- primerno znanje računalništva
- državljanstvo republike Slovenije.
Od kandidata pričakujemo samostojnost, komunikativnost, opravljeni vozniški izpit »B« kategorije, vestnost, poštenost in natančnost pri delu.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite 8 dni po objavi na: S & B, p.p. 73, 64001 Kranj.
AVTOMEHANIKA KRMELJ		
	CIMOS - CITROEN servis	lAt TOMOS (nJHusqvarna servis in trgovina z rezervnimi deli UGODNA PONUDBA VERIG
OPRAVLJAMO TUDI AVTOELEKTRICARSKA DELA		
GORENJA DOBRAVA 7,64224 GORENJA VAS, TEL.: 064/68-051		
O
Delavski svet podjetja Obrtnik Škofja Loka,
Biaževa ul. 3
razpisuje
delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
- visoka ali višja izobrazba ekonomske, gradbene ali organizacijske smeri,
- 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delih
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: D. P. OBRTNIK, Biaževa ulica 3, Škofja Loka, z oznako »RAZPIS«.
Kandidati bodo o rezultatih pismeno obveščeni.
SSNĆILA BLED
Po ugodnih cenah vam nudimo
izdelavo in montažo vseh vrst žaluzij,
rolet in lamelnih zaves. * * *
Možnost plačila na več čekov! ***
Informacije: tel.: 77-996, fax.:76-1Q7
Skocian d.o.o.
HJT5EZ0ME!
Pikado LOVVEN
s športnim konceptom
damo v najem ali prodamo.
V zalogi novi
ali rabljeni aparati.
Servis zagotovljen.
Informacije: 5=r ŠKOCJAN d.o.o. ' 067/31-861 061/796-102
BELE POČITNICE ZA VSAKEGA NEKAJ
od 23.1.-8.2.1993
SKI PAKET - 7 ali 3 dni (vikend paket)
smučanje na Golteh, bivanje v hotelu Vesna
V ski paketu je zajeto:
- 3 ali 7 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu Vesna (kosilo na smučišču)
- 3 ali 6-dnevna smučarska karta na Golteh
- neomejena uporaba bazena v hotelu Vesna
- vse rekreativne in družabne prireditve v hotelu
CENA: 7 dni 415 DEM na osebo 3 dni 212 DEM na osebo
»ZIMSKO SANJANJE« - KREATIVNE POČITNICE
Sprostitev, skupinske in individualne meditacije, kreativne delavnice, kitajska masaža, dihalne vaje...
V času počitnic vam nudimo tudi brezkontaktne masaže s kozmično energijo, reiki terapijo (g. Ana Ovnik).
NAUČIMO SE ŽIVETI SPROŠČENO, ZADOVOUNO IN POLNO ŽIVLJENJE!
»ZIMSKO SANJANJE« vodi duhovni terapevt g. ARISTID HAVLIČEK
POČITNIŠKI PROGRAM:
- 7 polnih penzionov v 1/2 sobi
- plavanje v termalnem bazenu, konzultacija pri zdravniku, meritev krvnega tlaka in telesne teže, družabne prireditve, rekreacija, animacija
CENA: 7 dni 301 DEM na osebo 10 dni 420 DEM na osebo
CEL KUP NAGRAD V BOHINJSKO BISTRICO
Včeraj ob 8. uri smo komisijsko izžrebali 15 nagrajencev, ki so pravilno rešili našo nagradno slikovno križanko iz prejšnje PANORAME. Kljub temu da smo v križanko vključili nekoliko starejše fotografije, ste zlahka razbrali, da gre za vseh pet gorenjskih občinskih središč. Tudi geslo križanke, ki ste ga vpisali na kupon, ste dešifrirali: GORENJSKI GLAS -ČASOPIS Z MODRO GLAVO. V bobnu za žrebanje se je včeraj vrtelo kar 1761 prispelih rešitev, sreča pa je tokrat izbrala naslednje:
1. darilno pismo za 5.000.- SIT prejme Dragica FALLE, Tomšičeva 9, Kranj >
2. - 9. nagrado, paket ozimnice ETA Kamnik, prejmejo: Marjan ŽAGAR, Stošičeva 5, Kranj, Mihaela JAKOPIČ, Sp. Gorje 232, Mateja ŠKERJA-NEC, Štefanja Gora 10, Cerklje, Teja PREVEČ, Lancovo 21, Radovljica, Nataša BOLKA, Vopovlje 3, Cerklje, Sašo Jekler, C. 1. maja 126, Jesenice, Alenka MULEJ, Sp. Otok 25, Radovljica, Ivan JEKLAR, Gorjuše 3, Bohinjska Bistrica.
10. - 15. nagrado prejmejo: Marjan SOMRAK, Pokljukarieva 22, Ljubljana, Dragica MANDELC, Selo 46, Bled, Marija ZUPANČIČ, Potoki 21, Žirovnica, Vinko POSAVEC, Zgoša 24/v, Begunje; Minka STARE, Nomenj 20, Bohinjska Bistrica, Branka PODBEVŠEK, Grajska 5, Bohinjska Bistrica.
Knjige, to je 10. - 15. nagrada, smo poslali po pošti, ostale nagrajence pa obvestili, da jih nagrade čakajo v tajništvu podjetja, Bleivveisova 16. Kranj. Vodoravne rešitve križanke: top, Loka, RŠ, anorak, abak. Meri, korzet. Rado, afiks, Raabe, Anofeles, klinker, Vjatka, Rusjan, plakat, Ist, maj, gala, emisar, trakt, ricinus, kvant, rang, Tate, trias, Jesenice, žaga, Lipik, raison, rasa, pečina.
Tokrat boste nagradno križanko v Gorenjskem glasu reševali ob spremljanju oddaje KRIŽ KRAŽ na prvem programu TV Slovenija jutri zvečer. Veliko uspeha!
KRIZ KRAŽ
Po nekaterih astroloških opredelitvah januar ni ravno mesec duhovnega življenja, pa smo prvo križanko v letošnjem letu kljub temu naslovili Med nebom in zemljo. Ostajali bomo sicer bolj na zemlji, vseeno pa se bomo dotaknili nekaterih simbolov, ki nas spremljajo ali celo vodijo skozi življenje, če jim zaupamo, seveda. Redaktorica in voditeljica oddaje bo v studio povabila ljudi, ki jih tudi poklicno zanima življenje z vseh plati in ki jim usoda pomeni neko silo, s katero se je v življenju sicer nujno potrebno srečevati, ne pa tudi nasedati. Govorili bomo o tarot kartah, ki naj bi nam odstirale našo bližnjo pri
nodnost, astrologinja Ivana Šalamun nam bo zaupala skrivnosti, iluzije ali pravo pot v letu 1993 in tudi o številkah bomo kakšno rekli, tistih srečnih in takih, ki se jih je bolje ogniti. Katero barvo imate najraje? Kaj pa, če ni čisto pravšnja za vas? O tem bo govoril Miran Plohi. Skratka malo za šalo in malo za res o stvareh, ki so tudi del nas, čeprav se jih pogosto niti ne zavedamo. Skriti gost pa o obisku še razmišlja. Kot da bi se bal odkriti.
Reševalce križanke z oddaje KRIŽKRAŽ, 16. januarja 1993, bo nagradil »STOP« z nagradami;
1. 61.000- SIT ZL 2. 36.000 -SIT
3. 24.500.- SIT
Rešitve križank je treba poslati v modri ali beli kuverti običajne velikosti najkasneje do srede, 27. januarja 1993, na naslov: TV SLOVENIJA, KRIŽKRAŽ, p.p. 380, 61001 Ljubljana.
Pravilna rešitev križanke z oddaje v soboto, 12. decembra 1992; TV1 - otepovci, TV2 - ko-lednik, TV3 - povitica, TV4 -ješprenj, TV5 - parkelj, TV6 -klet, TV7 - okras, TV8 - lect, TV9 - peka, TV10 - čok. Nagrade za decembrsko oddajo 1992 podeljuje »KIH« v oddaji v soboto, 16. januarja 1993.
POPUSTI: - UPOKOJENC110 % NA CENO PAKETOV
- OTROCI DO 5 LET BREZPLAČNO BIVANJE
- OTROCI OD 5 DO 12 LET 40 % POPUSTA (na tretjem ležiiču oz. če spijo s starši)
ZA BIVANJE NAJMANJ 7 DNI NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA 2 OBROKA!
INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel Vesna, Topolšica 77 REZERVACIJE: 063/892-120/141/049, TELEFAX: 063/892-212
	eu					HBBEinnn					
		I	V	O	TV6					■	■
					■			E	A	T	
		O	N	A	TV8			G	N	I	
		TV9							■	K	
ESI				■				■	TV„	■	■
		U	■	A				A		A	■
		R	I	B		TV12					
SI						■		A		I	R
Naslov:
(nadaljevanje z 10. strani)
Vztraja do polnoči in še ne dobi zamene. Ves prezebel se izjo-ka in premišljuje, ali ni nemara njegova enota že odšla in je ostal sam sredi snežnega meteža. Nato zakoplje puško v sneg in jo mahne v dolino, proti svojemu domu. Tik pred domačo hišo ga primejo nekdanji sošolci, sedaj domobranci. Postavijo ga pred izbiro: da gre k njim v postojanko ali pa ga izročijo gestapu. Sprejme prvo, v upanju, da bo do pomladi konec vojne. In res jo je bilo konec: Jani se je znašel pred ljudskim sodiščem in pokosile so ga krogle zmote.
Kar se Anžetove smrti tiče, si ne bi upal trditi, da je samo pospešila odhod Žirovcev k domobrancem v postojanke. Bilo je še veliko drugih dejavnikov, ki so gnali mlade ljudi na to ali na ono stran. To je treba prebrati v knjigi. Res pa je vsako nasilje povzročilo nasprotno silo, tako pri partizanih kot pri domobrancih. Z namigovanjem, da so se kar po domače opravljali zasebni obračuni, se tudi ne strinjam. Jaz takega primera ne poznam, čeprav so možnosti obstajale, na obeh straneh. Kar se tiče onega anonimnega Anžeta iz Amerike in njegovih pogledov na vojne dogodke na Žirovskem, pa tole: spočetka, ko sem bral njegove prispevke v ŽO, se mi je zdel kar simpatičen pripovedovalec. Zdaj pa se je spustil na spolzko področje politike, posebno tiste med zadnjo vojno v Žireh. Res je danes vsakomur dovoljeno, da to ali ono presoja po svoje. Kadar pa je beseda o snemanju glav, se je treba podpisati s polnim imenom in priimkom. Ne pa pobalinsko zagnati kamen izza grma in se skriti.
V velikih vojnih epopejah, naj gre za Tolstoja ali za Svetino, * opisani predvsem boji V vasem delu teh skorajda ni Zato pa je vse polno likvidacij in mobilizacij, plenitev in ponovnih razdelitev, preianja in bezanja, lakote in požrešnosti, sovraštva in ljubezni, zadosti molčanja in še več besedovanja o vojni v času nje same in za nazaj. Je bila vojna v naših krajih res predvsem to: vse drugo prej in bolj kot bojevanje samo? Je imelo vse to za udeležence sploh kasen smisel?
Moj roman je prebral tudi eden od komandantov brigad in ga ocenil prav dobro. Vprašal pa je, kje so v moji knjigi brigade - da bi se pokazala še njih udarna moč. Dogajanje v moji knjigi se res odvija v zaledju bojnih enot. O njih je bilo že dosti napisanega in tega nisem hotel ponavljati. Bojne enote so imele vedno svojo bojno črto, zaledne enote pa so delovale na vsem območju in bile tako zmeraj na udaru. Za protiudare je bila posebej pooblaščena skupina, ki je ostro odgovarjala. Včasih tudi zmotno. Šlo je za življenje ali smrt in dosti je bilo tudi nujnega zla. Nikakor pa ni šlo kar takisto po domače, kakor se danes sliši v gostilni, ko nekdo hladno reče: "Prišel je v hišo in jo ustrelil." Vsaka žrtev je morala biti najprej obtožena in nato obsojena od nekega oblastnega foruma. Šele nato se je pojavil tisti, ki je bil stalno določen za take likvidacije. Rezultati takega početja so znani in vse našteto se je res dogajalo. A z jasnim namenom: boj za osvoboditev izpod okupacije! Tak, kot se danes bije južno od nas. V vojni se ne sprašuje, kaj je smiselno in kaj ne. Vojni stroj melje zdravo in nezdravo. Vprašanje, ali je bilo naše bojevanje smiselno ali ne, je kratkomalo neresno. Nobena vojna ni smiselna! A če je domovina okupirana, je domovinska dolžnost upreti se. V vprašanje, ali se je upor začel ravno pcavi čas, se ne bi spuščal. V tem si tudi zgodovinarji niso enotni. A že sam upor je bil junaško dejanje.
Vse, kar se je dogajalo pozneje, ) je žal velika tragedija za našo dolino. Upam, da smo se iz nje kaj naučili; naši sosedje se, žal, niso.
Svoje junake ste po izživetju njihovih usod izenačili (bolje rečeno: poravnala jih je smrt!) ter jih v večernem srečanju Florjanove in Kosmačeve matere na pokopališču spravili med seboj. Ali to lahko pomeni, da ste izenačili tudi dejanske smotre in napore partizanov in domobrancev?
Sprava je zelo človeška zadeva, vendar se bojim, da ni dala želenega učinka. Mlajši del populacije je ideološko zastrupila, ko je razkrila desetletja zamolčano usodo nasprotnikov NOB. Prav zato v svoji knjigi največ strani namenjam razlagi vojnih tragedij in zmot. O vojni in vojakovi usodi najlažje razsoja prav vojak, s tega ali onega brega. Po vojni smo v tovarni delali skupaj vojaki s treh bregov. Vse smo se lahko pogovorili in nikdar nismo prišli navzkriž zaradi vojne. Zavedali smo se, da smo bili vsi njene žrtve.
Roman Štirideset let pozneje sem napisal že pred spravo. Spravo v knjigi naredita dve materi v črnem, ko se vračata s pokopališča, kjer sta objokovali vsaka svoje sinove, padle na nasprotnih straneh. Njih imena so napisana na spominskih ploščah, v grobovih samih pa ni nobenega. Eden mojih re-cenzorjev je zapisal: "Materi sta tisti, ki sta najboljši sodnik svojih sinov." To misel dajem še v razsodbo bralcem. Jaz sem bil nekoč le mali vojak in zato ne mislim razsojati. Vem le, da vojaka vzame siloviti tok, potem pa je vprašanje, ali ga odnese v pravo ali nepravo smer. Z vprašanji spodbujati avtorja, da bi se opredeljeval do enih ali drugih in jih enačil, je nekoliko provokativno. Pisatelj naj ostane nevtralen. Osebe v knji- i gi pa naj povedo svoje.
Prej ste povedali, da so v naši dolini ljudje pred vojno živeli "dokaj složno". Med vojno in takoj po njej pa se je ta sloga sprevrgla v pravo morijo. Zadnjih 45 let smo pod komunizmom, ki je znal mojstrsko obrzdati in potlačiti človeške strasti, spet živeli v slogi, vsaj navidez. Ali menite, da se bodo zdaj, po "rojstvu demokracije", stare strasti spet razbohotile? Česa kot umetnik in razumnik želite svojim rojakom, o katerih pišete in med katerimi živite?
Res se bojim, da se bodo predvojne strasti spet razvnele. Upam, da bo mladi rod imel toliko politične moči, da bo znal premagati razprtije svojih staršev in drugih prednikov, od katerih mnogih sploh ni več med nami. Nekaj se je vendar treba naučiti iz napak, ki so bile za naš kraj tako usodne.
O problematiki vojne, locirane v zgornji konec Poljanske doline, je že pred vami pisal slovenski pisatelj (in pogarski ter žirovski rojak) Vladimir Kavčič (r. 1932; Žrtve I-1II, 1968-70, ponatis 1983; Ko nebo zažari, 1984). Gotovo ste razmišljali o razlikah in morebitnih podobnostih med svojim in njegovim pisanjem o sorodni temi?
Moja tema je sorodna Kavčičevi; tudi področje je isto, le pristop je drugi. Še zlasti tisti do žrtev vojne. Jaz sem šel v tem še dlje: ozrl sem se še na tretji breg, na domačine, ki so kot vojaki morali z nemško vojsko na tuja bojišča in so bili vse do nedavnega zamolčani.
Kako to, da ste se, čeprav sin enega največjih kmetov na Žirovskem, Mausarja iz Jarčje doline, že pri svojih sedemnajstih letih pridružili partizanom
in postali kurir - sprašujem, ker to dejstvo pač ni v skladu z "logiko" razrednega boja?
Taka vprašanja danes postavljate predvsem mladi, tisti, ki vojne niste doživeli. Najboljše nanja odgovarja roman sam. Tudi sam sem se kdaj spraševal o "logiki" ravnanja bogatih trgovcev, ki so se pridružili narodnoosvobodilnemu boju. Prav tu se potrdi spoznanje, da je šlo večini za osvoboditev okupirane domovine. V ta boj sem šel tudi sam.^ Pravljice o komunizmu so obsedale le meglene predstave tistih, ki jih je oplazil duh uvoženega boljševizma. Kdor je vojno doživel sam, ve, kako plaz vojne zajame in odnese vse, kar je za boj sposobnega, kaj več pa ti med vojno ne dajo razmišljati.
Kakšni so danes vaši odnosi z nekdanjimi soborci? Vam zavidajo položaj, po katerem ste nekako "nad vsem tem"? Če prav vem, ste bili nekoč tudi član partije; ste se le-tej odrekli takrat, ko ste postali samostojni umetnik-slikar ter s tem finančno neodvisni od Alpine in Žirov, ali nemara že prej in po lastnem preudarku? Odnosi s tovariši so bili dose-daj dobri. Po izidu knjige pa ne vem, kako bo. Kdor ima kaj bralne kulture, upam, da bo knjigo sprejel. Zavedam pa se, da je pretirano ne bodo hvalili, ne na levi ne na desni. Vojna je pretežka in prekruta zadeva. Prav zato naj bo ta knjiga vsem nam v opomin. Kdor pa na vojno še vedno gleda črnq-belo, bo knjigo seveda zavrnil. Kar se tiče partije, moram povedati, da v njej nisem bil nikdar. Iz vojske sem se res vrnil ves prepojen z idejo novega časa. A komaj sem prišel, že so očeta po sili stlačili v kolhoz. Tu pa se moj boj za domovino neha. Oče, pošten in molčeč kmet, je moral delati na "svoji" kolhozni kmetiji, pa še predsedniku in Županu je moral j pomagati. Udaril sem po mizi: Ne, kolhozni vol pa ne bom! Odklonil sem politiko in se zaposlil v Alpini. Seveda se mi je vse to maščevalo tudi v Alpini. Nisem dobival živilskih nakaznic, napredoval pa nisem, vse dokler ni mesta direktorja zasedel nepartijec. Narobe bi me razumel, kdor bi pomislil, da sem sedaj nekakšen politični razočaranec. Ne, še zdaleč ne. Nisem bil med tistimi, ki so od vojne pričakovali nekakšne zasluge. Nobenih nimam in tudi pričakoval jih nisem. V vojni sem svoje odbil, si ustvaril pogoje za delo, šel delat in moram reči, da kar dobro živim -samo od svojega dela. O vseh neumnostih okoli našega kolhoza pa sem napisal satirično povest z naslovom Kolhoz v Butalah. Naslov seveda nima nič skupnega z Butalami, pač pa z butalščinami, ki so se dogajale v vsej Poljanski dolini, še zlasti pa v Žireh. Posledice so vidne še danes. Pogledam skozi okno svojega ateljeja in že vidim, kako raste butalska sol: ščavje na bivši kolhozni njivi. Kaj hočemo, tako je bilo. Vsako seme, ki je bilo zaploje-no, se mora enkrat razrasti."
O čem pišete zdaj? Skiciram zgodovinsko povest iz moje Jarčje doline. Še to si želim napisati, tudi zato, da se malo znebim teh vojnih tem. Saj se vojne ali njenih posledic dotakne skoraj vsaka od mojih knjig. Ne vem, ali bom povest napisal že to zimo; pišem namreč le pozimi v popoldanskem času. Delo v ateljeju me še vedno povsem zaposluje.
/V« svoji ustvarjalni poti ste dosegli veliko: kot slikarja vas poznajo po vsem svetu, napisali ste sedem in izdali kar šest knjig. Česa si zdaj, pri svojih 65 letih, še želite? Svojim soborcem in sebi želim veliko zdravja, mladi generaciji pa, da ne bi nikdar doživela take vojne, kakor jo je moja!
MATJAŽ JERAM
Potopis:
S kolesom po Škotski, skrivnostni deželi mavric, dud in whiskyja
Obisk britanskega otočja, na način, ki mi je postal že nekako domač - se pravi s kolesom, je še en kamenček v mozaiku moje kolesarske poti po deželah Evrope in severne Afrike. Evropa je sicer majhna oaza naše zemeljske oble, saj jo lahko z letalom preletiš v pičlih dveh uricah, postane pa lahko še kako velik zalogaj, če se je lotiš na lasten pogon. Skoraj 13.000 kolesarskih popotniških kilometrov prinese kar veliko doživetij, saj skorajda ni kilometra, da se ne bi nekaj zgodilo, če ti že ne poči guma, ti pa nekdo pomaha v pozdrav ali ti ukrade fotoaparat. Evropa niso samo glasna in prenaseljena mesta, kjer se čas meri v sekundah in minutah, ampak tudi odmaknjene in samosvoje sirjave, kjer čas ni najpomembnejši in se človek lahko ustavi brez strahu, da bi ga kdo povozil. Eden takšnih biserov je tudi Škotska, cilj moje letošnje poletne avgustovske kolesar^ ske avanture.
Kot ponavadi se tako potovanje začne že doma, z urejanjem cele vrste formalnosti, od tega, da si najdeš čas in denar, in če nimaš dovolj časa in denarja, si primoran, da si poiščeš tudi kakšen začeten kamionštop. Letos nas je osamosvojitev Slovenije "obdarila" še z dodatnimi stroški za slovenske potne liste in (ne)potrebnimi vizumi. Jaz sem za vsak primer vzel s seboj kar oba potna lista, a se na angleški meji vseeno nisem mogel ogniti dvema urama mučnega navzkrižnega zasliševanja o namenu mojega prihoda v Anglijo. Ko so se po predpisih narejeni cariniki le prepričali, da nisem nevaren in da s kolesom verjetno ne bom sklepal delovnega razmerja na njihovih tleh, so popustili. Prva noč na klifih nad Rokav-skim prelivom je bila nevihtna. Veter se je z vso močjo zaganjal v bok šotora, a mi je juho vseeno uspelo skuhati nekako v rekordni uri in pol. Ker se je vreme pokvarilo, kot se lahko pokvari le odprta pašteta, mi ni preostalo drugega, kot da se vrnem v Dover in se pridružim pisani množici avtoštoparjev. Ko sem nekega Italijana na drugi strani ceste vprašal, ^akaj stopa kleče, mi je odgovoril, da mu tako po dveh dneh stopanja ostane več upanja, da mu bo kdo iz usmiljenja ustavil. Imel je komaj še nekaj drobiža za hrano, za ladijsko karto čez Rokavski preliv mu ga je že
zdavnaj zmanjkalo. Tudi meni je morala po treh urah stopanja že malo zanihala, a me je še praiv trenutek pobral neki starejši možakar iz Londona. V avtu sta bila že dva natovorje-na avtoštoparja iz Madžarske in nastal je resen problem, kako noter zbasati še mene, mojo kramo in kolo. Jaz sem šel približno cel v avto, kolo pa je bingljalo iz prtljažnika kot kakšna ameriška zastava. V neki zakotni londonski četrti se je agonija "sedenja" končno končala. Revmond nas je povabil v svoje skromno in majhno stanovanje in to je bil naš tridnevni dom in postelja. Odkritosrčno nam je pripovedoval, da je rojen v Romuniji, da v Londonu živi sam in da se v tem de-setmilijonskem mestu za silo preživlja kot draguljar. Dolgčas preganja s tem, da nudi brezplačno zatočišče mladim popotnikom z vseh koncev sveta, tako da v resnici nikoli ni sam. Še živo se je spominjal zadnjega Slovenca, ki je daljnega leta 1961 prenočil pod njegovo streho. Kot dokaz mi je s prstom pokazal naslov Ljubljančana v veliki knjigi obiskovalcev.
Dnevi v Londonu so minevali v tradicionalnem angleškem slogu. Vse se je odvijalo z vrtoglavo naglico, kar z največje evropsko mesto, ki šteje skoraj petkrat več prebivalcev kot celotna Slovenija, ali dvakrat več kot Škotska, niti ni tako prese-
Za materialno pomoč pri izpeljavi kolesarske ture se iskreno zahvaljujem naslednjim SPONZORJEM: SAVA KRANJ, TRGOVINA TRENČA, TRGOVINA ZAPRAVUIV-ČEK, REKAR ŠPORT in MLADINSKA KNJIGA KRANJ.
Vse je v najlepšem redu: jaz na kolesu, ob meni Skot v tradicionalni škotski opravi, v ozadju pa tovarna whiskyja.
netljivo. London slovi kot zelo staro mesto, ki so ga ob prehodu reke Temze prvi naselili že Kelti. Angleži imajo na stotine običajev in pravil, ki se jim je kot tujec dobro prilagoditi. Mislim predvsem na vožnjo po levi strani cest, obred vsakodnevnega pitja čaja, na pogosto uporabo besed "sorry" in "I see", ki jih je zaželeno izcediti skozi zobe, na popularnost pogovorov o vremenu in o vsem, kar je grozljivo. Mislim, da že sama angleška pokrajina s temačnimi osamelimi krošnjami hrastovih dreves, malce zastrašujoče deluje na zavest posameznikov in tako se kaj rade razpredajo zgodbe v stilu Agat-he Cristie. Tudi zgodbe o legendarnem londonskem Jacku Razparaču so še vedno aktualne in se prodajajo kot tople žemlje. Radijski, televizijski in časopisni mediji so polni novic o umorih, ugrabitvah, posilstvih in tatvinah, in kar tekmujejo čigava novica ali slika bo strašnejša. V medijih tudi ni manjkalo reportaž in krutih posnetkov o brutalni vojni, ki divja na Balkanu. ŠKOTSKA je drugačna od Anglije; je precej odmaknjena od dnevne politike in norije. Že na zunaj je prijaznejša in gosto-ljubnejša do tujcev, tako da se zlahka znebiš občutka, da si tujec. Da se Irci in Angleži grdo gledajo, je splošno znano, manj znano pa je, da se tudi Škoti in Angleži ne razumejo najbolje. Dokaz so zgovorni napisi na škotskih prometnih znakih "English go home", torej javno izražen protest in pobožna želja mnogih Škotov, da se odcepijo od Anglije. Angleški oštirji vračajo udarec tako, da ne jemljejo na Škotskem tiskanih funtov, čeprav je funt funt, pa naj si bo angleški ali pa škotski. Škoti so po naravi na zunaj ponosni in pokončni ljudje, v njihovi notranjosti pa se skriva mehko srce. Doživljal sem jih kot preproste ljudi, z izrednim občutkom za življenje z naravo in za vse, kar je dobro in pravično. Skratka v odnosih z ljudmi začutiš neko oporo varnosti, lahko jim zaupaš in se zaneseš na njihovo besedo. Če si že ne moreš odrezati poštenega kosa kruha na Škotskem, ker je ves kruh, ki ga prodajajo že narezan, pa si lahko odrežeš velik kos svobode, vode, zemlje in zraka. Vse je tvoje in takrat si najbogatejši človek na svetu. Škotsko sem videl in doživel kot zelo originalno in raznoliko deželo, ki je po eni strani zaznamovana z bogastvi narave, kot so gore, morja, jezera, otoki in otočki, pisanim živalskim svetom, po drugi strani pa ji je neizbrisen pečat vtisnil človek, z zgodovino mogočnih gradov, mletjem žita v starih mlinih, s plesi na glasbo tradicionalnih dud, ki se razlega daleč po škotskem višavju... Vse to pa je večji del leta nekako skrivnostno odeto v dež, meglo in hlad.
(se nadaljuje)
UREDNIK:   TOMAŽ KUKOVICA
PROTI VETRU
KOMENTAR.
VEDNO SMO ZMOGLI PROTI VETRU
Volitve so za nami. Minilo je tudi leto izhajanja priloge Proti vetru, ki je imela od porodnih krčev pri Vas, bralcih, pozitiven odmev, da ne rečem, da Vam je bila celo simpatična. Žal pa simpatičnost nima kdo-ve kaj zveze s trenutnimi političnimi razmerami in dogajanji v Sloveniji, tej deželi iz Kinder jajčka. Koncekoncev ste tudi opazili, da je Gorenjski glas doživel v zadnjem kvartalu Teta 1992 korenite spremembe tako v vsebinski kot tudi vizualni politiki časopisa. Temu dejstvu vstopanja v svet sprememb se nismo mogli odreči niti krea-torji priloge Proti vetru: Po našem mnenju so se vedno dogajale višje sile, ki so bralcem odtegovale aktualno branje bodisi, da je šlo za pavzo med poletnimi počitnicami bodisi, da je šlo za molk, ki so ga povzročile volitve. Vedno je bilo veliko presledkov v izhajanju priloge. Seveda pa ni bilo nikakršnih presledkov pri izvajanju vladne politike, ki je s svojimi ukrepi državljanom republike Slovenije še bolj oddaljila kulturo. Recimo, da se trenutno sprehaja-
mo po napovednikih kulturnih prireditev in manifestacij v tej deželi kranjski, in da hočemo izbrati sebi ali svojim partnericam ali partnerjem primerno zabavo. Dokaj kmalu se bomo znašli pred tipično predboži-čno-novoletno dilemo - s čim zadovoljiti in presenetiti svoje najdražje, če nas finančne zmožnosti razdvojujejo od želja. Knjige so postale astronomsko drage, po drugi strani pa je izbira iz dneva v dan vse bornejša, saj nam založniki ponujajo le tržno usmerjene spomine slovenskih politikov. V gledališki ponudbi ugotavljamo, da je vse manj gostovanj tujih ansamblov, medtem ko so v slovenski teatrski sceni "me-ga" projekti postali odrinjeni v kot, njihovo mesto pa so prevzele male, da ne rečem provin-cialne igrice.
Skratka, obeti so dokaj črnogledi, pa čeprav odmislimo, da nas bo skupaj s spomladanskim petjem ptic pozdravilo tudi socialno dno in še težje bo spajati en konec meseca z drugim...
Gorenjska Danka d. d., Kranj
POTREBUJETE KREDIT V GOTOVINI?
KREDITIRAMO VSE!
Seveda je vsak primer nekaj svojega, zato Vas vabimo, da konkretne informacije pridobite v eni od poslovnih enot naše banke. Na splošno pa velja, da kredit lahko pridobijo tisti komitenti, ki z našo banko poslovno sodelujejo in imajo stalno bivališče na Gorenjskem.
VIŠINA KREDITA: odvisna od predračunske vrednosti, mesečna anuiteta ne sme presegati 1/3 rednih mesečnih prejemkov.
OBRESTNA MERA: se spreminja, preračunana za januar 1993 znaša:
• za kratkoročne kredite 2,68% (preračunana na letni nivo 36,50%),
• za dolgoročne kredite 3,10% (preračunana na letni nivo 43,32%).
ODPLAČILNA DOBA: odvisno od namena (gotovinski krediti od 12 do 24 mesecev, odvisno od višine mesečnih prejemkov).
ZAVAROVANJE: poroki, plačilo zavarovalne premije,...
KORIŠČENJE KREDITA: če gre za gotovinski kredit, se lahko nakaže na hranilno knjižico ali tekoči račun, sicer pa banka poravna obveznostma katero je kredit odobren.
/O ljubljanska banka
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Od Ženeve do Ženeve
A vendar se v življenju najdejo tudi srečni trenutki, brez katerih bi bilo zares obupno bivati. Enega od teh vam bo v prihodnje prinesla rubrika Proti vetru, ki bo odslej imela izgled tedenskih komentarjev. Pravgo-tovo je ravno kontinuiteta podajanja tem bralstvu srčica neke časopisne rubrike; v naših komentarjih se ne bomo tematsko oddaljevali od smernic začrtanih v enoletnem izhajanju priloge. Teme bodo še naprej posegale na področja humani-stike, vendar s to razliko, da bo njihova specifika nekoliko bolj definirana. Naše oko bomo vrgli predvsem na novopečene publikacije, gledališke stvaritve, filmsko ponudbo, besedo pa bomo prepuščali tudi zanimivim gostom, ki bodo posredovali svoj pogled na svet.
Ne bom posebej poudarjal, da je podajanje tematik s področja kulture v teh sivih časih nujno. O tem govorijo dejstva kar sama zase. Osebno sem na moč razočaran, ko lahko prebiram iz javnomnenjskih raziskav ljubljanskega Dnevnika, da so gledalcem televizije najbolj zoprne oddaje o kulturi, kajti njihovi voditelji so na vrhu črnih list nepriljubljenosti. Podatek sam po sebi me ne preseneča, ker ima dejstvo, da se ljudem v krizi katastrofalno zniža zanimanje za duhovne dobrine, že sivo brado. A vseeno je videti ta slovenska odklonilnost do kulture in vse, kar je z njo povezano, kot znak naše neomi-kanosti ali pomanjkljive izobraženosti. Človek kar osupne, ko vidi obiskovalca razstave, ki ob gledanju slike, Kristusovega rojstva, na ves glas razglaša, da sta Adam in Eva za njegov okus nekoliko diletantsko narisana. Je epilog potemtakem sploh še potreben? Nedvomno, saj bi se debate, po vseh naših svetovnonazorskih omejenostih sodeč, prenesla na torišče, ko bi kmalu razpravljali ali ne gre v tem primeru za versko nestrpnost. Odnos do religij(e) si vsak državljan republike Slovenije izbira svobodno. Nepoznavanje kulturnega izročila verstev, da se razumemo, pa je izraz človekove neomikanosti, da ne rečem, hiba vzgojne svobode, razpuščenosti. Seveda pa je prvi pogoj svobode ravpo disciplina.
In če sem v svojem izvajanju dosleden, je vzrok odklonilnega odnosa Slovencev do kulture ravno naša nediscipliniranost, nesvobodnost.
Iz tega konteksta je jasno, da ima kultura v pluralnem sistemu demokracije zapostavljen položaj, za katerega ne moremo niti reči, da je opoziciona-len, temveč, da se po nekih kriterijih nahaja že v ilegali. Vprašanje je, ali se bomo potegovali za enakopraven položaj kulture v demokraciji ali pa bomo postali ilegalci. Kakršnakoli že je vaša odločitev, v uredništvu Gorenjskega glasa bitko bijemo in upamo, da jo bomo skupaj z Vami izbojevali do končne zmage. Proti vetru že juriša s svojega manevrskega prostora!
Urednik
Teodor Geršak, dober poznavalec in še boljši analitik balkanskih dogajanj, gledanih z vojno strateškega vidika, je zadnjič zapisal: "Slovenija se je pravočasno rešila iz balkanskega kotla. S tamponsko zemljepisno lego ter s stabilno, zmerno in modro politiko zdaj izpolnjuje vse pogoje, da je balkanska skupnost nikoli več ne bo mogla ujeti" (Delo, 9. januarja 1993)
O tem, ali njegova trditev drži ali ne, ne kanim razpravljati; sodil jo bo čas. Opozoriti želim na neko drugo, zgodovinsko dejstvo: da smo Slovenci svoj čas sami silili v balkanski kotel in da se je eno od prvih dejanj te drame odigralo v Ženevi. Prav tam, kjer skušajo te dni, po besedah sodelujočih, še zadnjič doseči mirovni sporazum med bojujo-čimi se stranmi iz bivše Jugoslavije. V mislih imam ženevsko deklaracijo, ki sta jo 9. novembra 1918 podpisala Nikola Pašič, predsednik srbske vlade in Anton Korošec, predsednik Narodnega sveta Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS). Z njo je takratna Srbija (vsaj na papirju) priznala Slovence, Hrvate in (prečanske) Srbe kot enakopravne partnerje pri ustanavljanju skupne države. Narodi iz bivše Avstro-Ogrske naj bi bili državotvorno enakopravni s tistim v Kraljevini Srbiji.
Pašič je deklaracijo podpisal proti svoji volji, pod pritiskom francoskega predsednika Poin-careja, ki je hotel pospešiti ustanovitev Jugoslavije kot ene od držav  v  varnostnem kordonu
Miha Naglic
okoli poražene Nemčije. Pašič je najprej zavlačeval s podpisom, nato pa še z vrnitvijo domov. Še preden sta se on in Korošec iz Ženeve preko Pariza vrnila v Beograd oziroma v Ljubljano, so predstavniki Narodnega sveta SHS, v katerem je odsotnega Korošca nadomeščal hrvaški Srb Svetozar Pribičevič, že pohiteli v Beograd in se 1. decembra poklonili regentu Aleksandru in ga tako rekoč pozvali, naj zavlada tudi njim. Aleksander se seveda'ni branil. Slovenski časopis Domoljub je tedaj zapisal, da je bila tako nagla združitev potrebna "zaradi laškega nasilja". Sicer pa, da je vse začasno in bo trajalo samo do konstituante... Trajalo je dobrih sedemdeset let - za Slovence in Hrvate, za druge pa ta zgrešena skupnost še zdaj ni končana.
Vprašanje, ali bi bila Jugoslavija drugačna, če bi se ženevska deklaracija iz 1918 uresničila, je abstraktno. Saj je danes, gleda-
no nazaj, več kot očitno, da srbska stran ni bila nikoli resnično pripravljena priznati enakopravnosti svojih partnerjev. Slednjim tako res ne preostane drugega, kot da se razmejijo od nje. Slovenska rešitev je bila nenavadno elegantna. Do česa prihaja v primeru, ko so s Srbi pomešani še drugi narodi, pa se posebno nazorno izkazuje že od junija 1991.
Pričakovati, da bo po tokratni Ženevi kaj drugače, je nespametno. S kakršnimikoli (nesporazumi hočejo sprte strani samo pridobiti na času in ublažiti nekatere ekscese. Zahod pa si želi z zagotovitvijo nemotenega dostavljanja humanitarne pomoči olajšati slabo vest. Vprašanje pa je, ali ima resnični interes in moč, da bi zagotovil trajni mir v tem delu sveta. Bolj mu gre za omejitev spopadov, ki se ne smejo razplameneti v vojno neobvladljivih razsežnosti. Ustavni načrt države BiH, ki sta ga pripravila sopredsednika konference Cyrus Vance in lord David Owen, spet ustanavlja nekakšno Jugoslavijo v malem. Sicer pa se je Jugoslavija vedno rojevala v Bosni: prva v Sarajevu 1914, druga v Jajcu 1943 - zakaj se ne bi zdaj še tretja ?!
Česa se potemtakem lahko nadejamo od Ženeve 1993, če jo primerjamo s tisto iz 1918? V bistvu ničesar. Karkoli bodo podpisali, cM ostalo le na papirju. Balkan namreč prenese več kot papir. Srbi pa ne prenesejo dejstva, da bi bili zgolj enakopravni. Njih narava je enakopravnejša.
Kaj so računali glasovi proti':
Bolj kot 48 glasov, ki je v torek popoldne glasovalo za dr. Janeza Drnovška in ga s tem ustoličilo za novega mandatarja, je pomembnih tistih 36 glasov proti, saj se v njih skrivajo marsikatere politične špekulacije. Takoj po volitvah je bilo z raznih strani mogoče slišati pripombe, da je Drnovšek dobil "manj glasov, kot so pričakovali", vendar je mandatar nanje hitro in jasno odgovoril, da jih je dobil dovolj za izvolitev.
Ker so nam znani zadržki strank glede predlogov za sestavo nove vlade, lahko s preprosto računico hitro ugotovimo, da so za Drnovška verjetno glasovali poslanci LDS (22), Združene liste (14) in SNS (12), iz česar sledi logičen sklep, da so preostali hoteli preprečiti njegovo izvolitev, kar bi po vsej verjetnosti vodilo v nove volitve. Ker le-teh ni mogoče organizirati čez noč, to pomeni, da bi sedanje "brezvladno" stanje trajalo še nekaj mesecev. Tezo, da je Drnovška v torek rešila SNS, potrjujejo ljudje, ki so blizu Jelinčiču in tudi sedanji vladi. Navsezadnje je Zmago Jelinčič že pred glasovanjem javno povedal stališče njihove stranke o podpori Drnovšku.
Dr. Janez Drnovšek je tako sicer postal šibak mandatar, vendar resnično velja to, s čimer se hvali sam. da mu je funkcijo uspelo prevzeti brez kakršnihkoli podpisanih pogodb. Zato je sedaj njegova pogajalska pozicija veliko močnejša, kot je bila pred izvolitvijo. S spretnim političnim manevrom mu bo, kot kaže, tudi uspelo ustvariti veliko koalicijo in to na tak način, da bo "volk sit in koza cela ", kar je nedvomno lastnost le velikih politikov. Drnovšek naj bi podpisal ločena sporazuma z Združeno listo in Slovenskimi krščanskimi demokrati. S tem so se predvsem v SKD izognili formalnemu neposrednemu stiku z Združeno listo. Svet njihove stranke je že pred časom sklenil, da z bivšimi pre-
Marko Jenšterle
novitelji ne bodo v vladi, problem pa bi sedaj rešili s tem, ker med Združeno listo in SKD ne bo podpisanega sporazuma. Krščanski demokrati so bili ves čas v dilemi, kije na moč podobna tisti, s katero so se ukvarjali v LDS po prvih slovenskih demokratičnih volitvah. Kot je znano tudi liberalni demokrati niso hoteli vstopiti v Demosovo vlado in so se zavestno odločili za opozicijo. Stvar je bila celo tako huda, da so v stranki obračunali z Zoranom Thalerjem, samo zato, ker je sprejel funkcijo namestnika zunanjega ministra. Po nekaj mesecih delovanja novega parlamenta pa so tudi v LDS ugotovili, kako je opozicija zelo neprijetna zadeva in pri tem pogosto zelo neproduktivna. Zaradi tega je že pred padcem Peterletove vlade prišlo do revidiranja njihovega stališča, po padcu pa so sploh sedeli v vladi skupaj z njihovimi "tradicionalnimi političnimi nas-
protniki " - demokratsko stranko. Napredek v politični taktiki LDS je danes očiten. Zdaj se je krog tistih, s katerimi niso pripravljeni vladati zmanjšal na minimum. Veliko je k temu pripomogel seveda prihod dr. Drnovška, ki ima za sabo (s svojim delom v Beogradu) brez dvoma eno največjih praktičnih političnih izkušenj, kar jih je bilo mogoče dobiti v zadnjih letih Jugoslavije. Če je Drnovšku uspelo obvladovati jugoslovansko politično kuhinjo, potem se ne moremo slepiti s tem, da ga lahko na enostaven način prelisičijo novopečeni slovenski politiki. To se je zdaj ob glasovanju v skupščini še posebej pokazalo.
In če imajo liberalni demokrati veliko izkušenj tudi iz časa, ko je bila ZSMS sestavni del slovenskega političnega sistema, potem lahko ugotovimo, da predvsem krščanskim demokratom, SLS in podobnim strankam, vsa povojna leta ni bilo dano, da bi iz prve roke lahko preverjali vse kombinacije politike, predvsem pa kadrovske politike, ki je izredno pomembna.
Dr. Janezu Drnovšku je tokrat torej uspelo doseči temeljni pogoj za oblikovanje nove slovenske vlade, zdaj ga čaka naslednji trši oreh - njeno oblikovanje. Najbolj zapleteno pa bo seveda s to precej šibko vlado pluti med ostrimi čermi slovenskega parlamenta.
HONORARNO ZAPOSLIM
VOZNIKA
(KASNEJE TUDI REDNO),
ZA PREVOZ MLEČNIH IZDELKOV
NA RELACUl KRANJ-UUBUANA.
JOŽE JORDAN ZIGANJA VAS 75 t«l.l 58 MO
POSLI IN FINANCE
Petek, 15. januarja 1993 UREJA: MARIJA VOLČJAK 17. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
Avstrijci ponujajo našim prevoznikom 27 tisoč dovolilnic
v maloobmejnem prometu
V maloobmejnem prometu bo po novem mogoče neomejeno voziti brez dovoljenj z vozili nosilnosti do 3,5 tone in skupne teže 6 ton.
Avstrijska vlada je po predlogu o medsebojni ureditvi mednarodnega cestnega prometa letos pripravljena ponuditi slovenskim prevoznikom 22 tisoč univerzalnih in pet tisoč maloobmejnih dovolilnic.
Lani so naši prevozniki po sicer nepreverjenih podatkih izkoristili okoli 30 tisoč dovolilnic. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, ki se sklicuje na januarsko številko mesečnika Obrtnik, je to bistveno manj, kot so pričakovali naši in avstrijski prevozniki, ki so sicer v medsebojnih pogovorih ugotavljali, da bi potrebovali kontingent 40 do 50 tisoč dovolilnic. Avstrija se je za omejeno število dovolilnic odločila predvsem zato, ker zaradi varovanja okolja ni naklonjena težkemu cestnemu prometu.
Slovenski predstavniki so bili uspešnejši s svojim predlogom za ureditev maloobmejnega prometa. Dogovorili so se za popolno liberalizacijo voženj za vozila nosilnosti do 3,5 tone in skupne teže do 6 ton. Doslej je bilo mogoče neomejeno voziti brez dovoljenj le z vozili do dveh ton nosilnosti.
V sedemnajstih občinah se je zmanjšalo število obrtnikov
"Padec" obrtnikov
na Jesenicah in v Škofii Loki
Kranj - Po podatkih ankete, ki jo je opravil mesečnik Obrtnik v sodelovanju z občinskimi obrtnimi zbornicami, je bilo lani v Sloveniji 37.514 rednih obrtnikov, kar je 1.376 več kot leto prej. Med občinami, v katerih se je število obrtnikov najbolj povečalo, je tudi kranjska, ki naj bi lani dobila 82 novih obrtnikov. Med sedemnajstimi občinami, ki so zabeležile padec števila obrtnikov, so po neuradnih podatkih na vrhu občine Domžale, Ljubljana - Bežigrad in Ljubljana Vič - Rudnik, sledijo pa Črnomelj, Škofja Loka, Vrhnika, Ljubljana - Center, Jesenice, Šmarje in Slovenj Gradec. Število delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, se je lani sicer povečalo za 708, vendar še vedno pride na vsakega obrtnika le 0,85 delavca. Povedano drugače: 37.514 obrtnikov zaposluje 32.604 delavcev oz. vsak povprečno manj kot enega.
Kot navaja Slovenska tiskovna agencija, ki se sklicuje na mesečnik Obrtnik, so slovenske občine lani iz svojih proračunov razdelile obrtnikom in zasebnim podjetnikom za skoraj 815 milijonov tolarjev pomoči. Pomoč je bila največja v občinah, kjer je v skupščini in vladi večje število obrtnikov.
O novostih pri poslovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi smo nekaj napisali že v prejšnji številki, zato naj danes omenimo le, da se od tega tedna dalje oblikujejo in objavljajo tečaji vseh sklenjenih poslov z vrednostnimi papirji, tako dolgoročnimi kot kratkoročnimi, vsak dan v dnevnem časopisju, kar na vsak način zagotavlja večjo transparentnost poslovanja z vrednostnimi papirji in popolnejšo informiranost o gibanju tečajev za investitorje.
Skladno s tem se pri oblikovanju tečajev dnevno upošteva 10-odstotna klavzula o dvigu ali padcu tečaja posameznega vrednostnega papirja, ki kotira na Ljubljanski borzi.
Trg vrednostnih papirjev
V tokratnem borznem komentarju bomo pregledali gibanje tečajev od ponedeljka do srede, 13. januarja 1993, in skupni promet trgovanja, glede na to, da tečajnica vsebuje tečaje, ki se oblikujejo na borznem sestanku in tečaje, ki se na isti dan dosežejo na OTC trgu.
Dosežen promet na trgu vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je bil v ponedeljek 2 milijona DEM, od tega 1,9 milijona DEM z obveznicami in 0,1 milijona DEM z delnicami.
V torek, na borzni dan, je bil skupno dosežen promet na borzi in OTC trgu v višini 2,2 milijona DEM, od tega z obveznicami 1,8 milijona DEM, z delnicami 160 tisoč DEM in kratkoročnimi vrednostnimi papirji 100 tisoč DEM. V sredo je bil promet bistveno večji in to kar 8,8 milijona DEM, od tega z obveznicami 3,2 milijona DEM, z delnicami 960 tisoč DEM in s kratkoročnimi vrednostnimi papirji 4,6 milijona DEM. Pregled tečajev nekaterih najbolj likvidnih vrednostnih papirjev:
OBVEZNICE
11.	L 1993	12.1.1993	13. 1. 1993
RSL1	116,1	116,3	116,1
RSL2	90,0	90,0	90,1
MU	91,0	90,8	90,9
GOR	95,9	95,8	95,7
PU	97,4	98,6	98,4
OLS	81,3	81,5.	81,5
OZG	80,1	80,3	80,5
DELNICE			
DADAS	17.550	17.457	17.639
MKZ	1.968	1.771	1.612
NIKA	30.000	31.703	32.539
RGS prednostna	2.400	2.519	2.407
SKB prednostna	15.699	17.183	18.531
Trg plemenitih kovin
En gram nepredelanega čistega zlata je na zlati borzi dne 12. januarja 1993 dosegel ceno SIT 1.172,00, unča zlata stane SIT 35.921,00.
Borzna posrednika LB GB Kranj: Hermina Krt, Brane Čare
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
NMUfNHTIODAJNl			.NAIbTNl/mOU/UNI		NAI«0DAM
MENJALNICA	DEM		ATS		HRD
A banka KranjCTriič, Jesenice)	61,55	62,75	8,69	8,87	8/11
AVAL Bled	61,85	62,40	8,75	8,85	
COPIA Kranj	62,00	62,75	8,70	8,90	
CREDITANSTALT N. banka Lj.	61,40	62,40	8,70	8,90	
EROS (Stari Mayr),Kranj	62,00	62,40	8,75	8,87	9/12
GEOSS Medvode	62,10	62,50	8,70	8,85	8/12
HRANILNICA LON, d. d. Kranj	61,85	62,50	8,70	8,85	
HIDA-trinica Ljubljana	61,90	62,60	8,75	8,90	9/12
HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice	61,55	62,50	8,65	8,88	7/11
INVEST Škofja Loka	61,60	62,60	8,71	8,89	7/13
LB-Gorenjska banka Kranj	60,50	62,70	8,43	8,91	
MERKUR-Partner Kranj	61,83	61,92	8,78	8,80	
MERKUR-Železniika postaja Kranj	61,83	61,92	8,78	8,80	9/13
MIKEL Stražisce	62,05	62,35	8,75	8,85	9/12
OTOK Bled	62,10	62,72	8,75	8,85	8/13
POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah)	61,30	62,39	8,40	8,84	
SHP-Slov. hran. in pos. Kranj	61,80	62,40	8,70	8,85	
SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka)	61,83	61,92	8,78	8,80	9/13
SLOGA Kranj	62,00	62,55	8,70	8,83	
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica	60,50	_	8,43	_	
SLOVENUATURIST Jesenice	61,75	62,40	8,70	8,80	8/12
WILFAN Kranj POVPREČNI TEČAJI	62,10	62,39	8,77	8,87	
	61,69	62,43	8,68	8,85	8/12
Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR
zaračunavata 1* provizije, pri prodaji DEM 5009 ali vti pa 2,5%.
POSREDNIŠKA HIŠA d.d.
INVESTMENT
VREDNOSTNI PAPIRJI
K & K INVESTMENT d.o.o.. KRANJ. J. Platiše 17, tel. 331-045
Sladice in kruh »popoprali« decembrske cene v gostinstvu
Ljubljana, 13. januarja (STA) - Cene gostinskih storitev v lanskem decembru so se v primerjavi z mesecem prej povečale za 1,4 odstotka, je ugotovil osrednji državni zavod za statistiko.
Nad povprečjem so bile cene jedil (1,7 odstotka) in brezalkoholnih pijač (1,8 odstotka), medtem ko so bile pod povprečjem cene alkoholnih pijač (1,1 odstotka) in prenočitev (0,7 odstotka).
Med jedačami so se največ podražile sladice (5,5 odstotka), kruh (5,1 odstotka), prikuhe (4,6 odstotka) ter solate (2,7 odstotka), kar vse skupaj predstavlja v strukturi cen nekaj več kot 11 odstotkov. Pod povprečjem cen gostinskih storitev so bile cene pečenkam in jedem po naročilu (0,9 odstotka) ter pripravljenim jedem (0,9 odstotka) kar predstavlja več kot polovico strukture jedil.
ALUMINIJ ZELENI
Nagrado OZN za posebna prizadevanja na področju varstva okolja je leta 1991 prejela tovarna aluminija Hoogovens.
Naključje?
Nikakor ne. Vodstvo tovarne si že dvajset let prizadeva, da bi ozelenili tovarniško zemljišče in znova vzpostavili naravno floro in favno.
Posadili so že 140 000 domačih vrst drevja in grmovnic ter uredili ribnike in mlake. V takšen, na novo urejen biotop so naselili vrsto živali, med drugim tudi že ogrožene vrste. Tovarna jim omogoča naravne pogoje, s tem da vzdržuje velike travne površine brez herbicidov in umetnih gnojil.
Tudi Talum iz Kidričevega se pridružuje prizadevanjem evropske industrije aluminija pri varovanju okolja.
Iz ekološko sporne proizvodnje, ki je sekala rane v ptujsko zemljo, se je z uvozom glinice in spremenjeno tehnologijo podjetje TALUM prenovilo v ekološko neoporečnega proizvajalca srebrno sive kovine prihodnosti. Se več kot to: z ozelenjevanjem rdečih površin, kamor so se nekdaj odlagale ostaline proizvodnje, se podjetje poslavlja od klasične industrijske družbe in v prihodnosti išče zase nove priložnosti.
Kdo pravi, da je aluminij srebrno siv?
Aluminij je lahko tudi zelene barve.
Lahkota prihodnosti
m
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
JUGOTANIN
kemična industrija, po. sevnica
odkupuje les
Las odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga Je napadel kostanjev
rak, s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd.
V primeru direktne prodaje Je netto cena za drva 1.900 SIT/prm,
za dolžinski les pa 2.400 SIT/m'. Davek In prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vai žiro račun.
Vse druge Informacije dobite po telefonu 0608/81-349 oziroma na Hermanovl 1 v Sevnici.
AVTOŠOLA
Begunjska 10, Kranj
VSAK PONEDELJEK!
W 216-245
JANUAR '93	
SIIPER CENIK	
IIV PHILIPS ekran 37cm	42.990
IIV PHILIPS ekran 55 cm 1251	61,990
IIV PHILIPS ekran 55 cm 11X 2556	73.990
Videorekorder PHILIPS 2115	51.800
Glasbeni stolp PHILIPS AZ 8904	49.990
Walkmon z zvočniki WINDS0I	3.990
Satelitska antena BUSH	45.480
Osebne tehtnice LIBELA	1.099
Tehtnice LIBELA BETA S 5,10,20 kg 46.404	
Dimne cevi ITALIJA 120 X 500	790
Dimne cevi ITALIJA 120 X 1000	1.100
Koleno premer 120 mm 800	
DV0TAI1FNI ŠTEVEC	22.900
¥                      1 1 MLINČEK za mletje orehov	1.299
Jedilni pribor BERLINA ITALIJA 5 de	Ini 4.490
Jedilni pribor FIRENCE ITALIJA	5.190
ŽIČNIKI70-100 mm	140
Pralni prašek J0LLT 3 kg	391
Mehčolec W A SCHE VVEICH 41	315.50
SANI	3.700
PARKET HRAST lamelni 1 KI	960
Vrtalni stroj ISKRA 458 W	9.900
Hladilnik z zamrz. GORENJE 31	58.990
Noii GINSU- grl, 2000 uvoz	4.926.60
Omelo za prah	541
Andrej Drašler, direktor Gozdnega gospodarstva Kranj
Posledice prehoda iz starega na novo občuti predvsem gozd
Kmetje, ki so življenjsko odvisni od gozda, sekajo zaradi nizke cene lesa celo manj, kot so pred spremembami v gozdarstvu.
Kranj, 12. januarja - "Ni res, da se v zasebnih gozdovih v zadnjem času seka bistveno več. Posek je po naših podatkih na enaki ravni kot pred leti. Največ velikih nenormalnih in nestrokovnih posekov je v lahko dostopnih ravninskih gozdovih, s katerimi gospodarijo predvsem nekmetje ali kmetje, ki niso življenjsko odvisni od gozda," poudarja Andrej Drašler, direktor Gozdnega gospodarstva Kranj.
mu" pri prodaji lesa dajali GG-ju za vlaganja v gozdove in za poslovanje, jim zdaj v obliki trgovske marže poberejo prekupčevalci."
* Denacionalizacijski postopki že potekajo. Koliko gozdov bo GG Kranj moralo vrniti nekdanjim lastnikom?
"Število zahtevkov se povečuje. Od nekaj več kot 22 tisoč hektarjev družbenih gozdov nam bo ostalo le 4.500 hektarjev ali približno petina. Doslej smo nekdanjim lastnikom na podlagi pravnomočnih odločb že vrnili okrog 2.700 hektarjev gozdov, za vse preostale pa postopki še potekajo. Gozdove zahtevajo nazaj tudi vsi nekdanji veleposestniki oz. njihovi zakoniti dediči, med katerimi so najbolj znani Dolenci, Hajnriharji in Borni. Dolenčevim smo jih že vrnili v škofjeloški in tržiški občini, v kranjski pa še ne. Postopkov ne glede na naše stališče o denacionalizaciji ne oviramo, ker se zavedamo, da je za gozdove dobro, da čimprej dobijo lastnike in gospodarje."
* Privatizacija bo zajela tudi del sedanjega GG-ja. Kako si jo zamišljate?
"Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je sicer sprejet, vendar ga bo v gozdarstvu mogoče uveljavljati šele potlej, ko bo parlament sprejel tudi zakon o gozdovih, ki bo premoženje in zaposlene v gozdnih gospodarstvih razdružil na javni zavod in izvajalsko podjetje. V podjetju bo privatizacija potekala po zakonu, realna možnost je delavski odkup."
* V kranjskem gozdnem gospodarstvu ste se za razliko od blej-
skega odločili za likvidacijo temeljnih organizacij kooperantov. So postopki končani?
'TOK Preddvor je že likvidiran, za škofjeloški in tržiški TOK pa sta postopka pri koncu. Čeprav so TOK-i dosegali slabe ekonomske rezultate, pa smo se za likvi-
* Gozdno gospodarstvo Kranj se jev zadnjih letih kadrovsko močno "osulo". Koliko?
"Dovolj pove podatek, da smo še 1989. leta zaposlovali več kot petsto delavcev. Lani ob polletju nas je bilo 307, novo leto smo začeli z 235 zaposlenimi, števila delavcev pa zato, ker smo organizirani po zakonu o združenem delu in ker imamo precej delovnih invalidov, za zdaj še ne bomo mogli znižati pod 210. V prihodnosti bo glede na zadnji predlog zakona o gozdovih dela za približno 140 ljudi. V javni gozdarski službi (zavodu) naj bi delalo 55 ljudi, ostali pa v izvajalskem podjetju, ki se ne bo moglo preži-valjati samo z delom v preostanku družbenih gozdov, ampak bo moralo na trgu poiskati tudi druge posle. Z lastniki, ki so z denacionalizacijo že dobili nazaj gozdove ali pa jih še bodo, se dogovarjamo, da bi sekali tudi v teh gozdovih. Z enim smo se že dogovorili, da bomo skrbeli za njegovo celotno gozdno posest."
* Z odkupom lesa se poleg gozdnih gospodarstev ukvarjajo tudi kmetijsko-gozdarske zadruge in številni zasebniki Je vsa konkurenca lojalna? "V GG-ju ne nasprotujemo zdravi lojalni konkurenci, ni nam pa vseeno, da se pojavlja tudi nelojalna, za katero je značilno predvsem to, da se na različne načine poskuša izogniti plačilu prometnega davka. Znano je, da so nekatera zasebna podjetja pri izvozu lesa plačala samo izvozno takso, ne pa tudi prometnega davka. Možnosti, kako izigrati predpise, pa je še veliko."
dacijo verjetno odločili malo prezgodaj. Ko smo se o tem odločali, namreč nismo vedeli, da jih bo mogoče preoblikovati v gozdarske zadruge. V GG-ju že razmišljamo, da bi po sprejetju zakona o gozdovih ustanovili zadrugo, ki bi kot nedobičkarska organizacija pomagala kmetom predvsem pri prodaji lesa. Od kmetov doslej ni bilo takšne pobude; bojazni, da bi to vlogo prevzele kar sedanje kmetijsko-gozdarske zadruge, pa tudi ni."
* Stari zakon velja samo na papirju, novega še ni in ga verjetno še nekaj časa ne bo. Kako občutite brezzakonje oz. prehod iz starega na novo?
"Gozdna gospodarstva so se že nekako prilagodila novim razmeram, posledice občuti predvsem gozd. Država sicer prispeva nekaj za vzdrževanje gozdnih cest, vendar so sredstva za tako razvejano mrežo, kot jo ima kranjski GG, le kaplja v morje. Precej razočarani so tudi nekateri lastniki gozdov: kar so v "starem siste-
* Veliko slovenskega lesa gre prek meje. Je to dobro?
"Skupni slovenski izvoz lesa je bil lani precej večji kot prejšnja leta. Gozdna gospodarstva so ga izvozila približno toliko kot v "starem sistemu", medtem ko so k povečanju prodaje na tuje prispevala predvsem zasebna podjetja. Ker so registrirana za številne dejavnosti, so se s prodajo lesa ukvarjala tudi taka, ki jim je, na primer, glavna dejavnost gostinstvo. Kranjsko gozdno gospodarstvo se je v izvoz kakovostne hlodovine vključilo z manjšimi količinami lani poleti. Čeprav vemo, da to za Slovenijo dolgoročno ni dobro, pa smo se bili primorani odločiti za to predvsem zaradi velike nelikvidnosti domače lesnopredelovalne industrije. Od septembra dalje izvažamo le drva, lesno embalažo in celulozni les. Celulozo je pri nas zelo težko prodati oz. jo je mogoče preko kompenzacij in po nizki ceni."
* Konkurenca pri odkupu lesa je velika. Koliko ga je GG-ju uspelo odkupiti iz zasebnih gozdov?
"Po tem, koliko je bilo v zasebnih gozdovih odkazila, ocenjujemo, da smo ga odkupili približno četrtino. Če k temu prištejemo še les iz družbenih gozdov, pridemo do podatka, da je šlo skozi GG okrog 46 odstotkov vsega lesa v kranjski, škofjeloški in tržiški občini." • C. Zaplotnik
Mlečni izdelki s Pustotnikove kmetije
Doma namolzeno mleko tudi doma predelajo
Izdelke prodajajo na kmetiji, od božiča dalje pa redno tudi na ljubljanski tržnici.
Gorenja vas, 12. januarja - Ko je Milan Brence s Pustotnikove kmetije v Gorenji vasi se kot fant na obisku pri svoji bodoči ženi Zuži bral knjigo dr. Tatjane Slanovec o sirarstvu, se jima je porodila zamisel, da bi doma namolzeno mleko tudi doma predelovala in prodajala. V letu, ko so ustanavljali Slovensko kmečko zvezo, sta s svojo idejo prišla med prave ljudi, ki so jima jo tudi pomagali uresničevati. Ker v Sloveniji ni bilo podobnih zgledov in ker so tudi naši predpisi naravnani na predelavo v velikih mlekarnah, je bilo ovir in težav na poti do cilja kar veliko.
S trdno voljo in prepričanjem, da sta sposobna pridelovati še kaj drugega kot samo surovino (mleko), ki je povsod po svetu slabo plačana, sta uspela: na razstavi kmečkih dobrot na Ptuju pred tremi leti sta se že predstavila s številnimi mlečnimi izdelki, z razliko od drugih pa tudi z lastno blagovno znamko "Kmetija pri Pustotniku". Predlansko jesen sta začela siriti dvakrat na teden, kasneje trikrat, nato sta v škofjeloško mlekarno oddajala samo še v nedeljo namolzeno mleko, sredi lanskega marca pa sta pfopolnoma prekinila z oddajo in začela vse mleko predelovati doma. Kot pravita Žuža in Milan, je odtlej dalje na kmetiji dela več kot dovolj. Mleko širita vsak dan, petek in svetek, na cerkveni ali državni praznik. Za božič sta, na
Vsaj delo je plačano
Na Pustotnikovi kmetiji so se za predelavo doma namolzenega mleka odločili še v času. ko ni bilo mlečne krize in se je dalo mleko še dokaj dobro prodati. "Odkar ga predelujemo v izdelke, imamo vsaj delo plačano," pravita Žuža in Milan in poudarjata, da ju mlečna kriza doslej ni prizadela in da tudi ne občutita tega, kdo je na vladi (naklonjen kmetijstvu ali ne) in kakšno odkupno ceno določa vlada.
primer, sirila potem, ko sta prišla od polno-Čnice, za novoletne praznike sta delala in šele po novem letu sta si privoščila tri dni dopusta. Že sedaj'sama ne zmoreta vsega. V veliko pomoč jima je Milanov bratranec Bojan, ki skrbi predvsem za delo v hlevu; zna pa tudi vsa sirarska opravila in je bil "šef predelave" tudi v dneh, ko sta bila Milan in 2uža zdoma. V prihodnosti bi Pustotnikova kmetija lahko zaposlovala dva delavca, vendar bo to po besedah Milana realno šele tedaj, ko bo država postala manj požrešna.
Na Pustotnikovi kmetiji vsak dan predelajo v mlečne izdelke okrog 400 litrov doma namolzenega kakovostnega mleka. Izdelujejo poltrde sire, sveže sire z dodatki, navadne in sadne jogurte, slani smetanovec, izdelke iz sirotke in skute, v omejenih količinah navadno maslo, po naročilu pa tudi zeliščno. Med siri so najbolj poznani poltrdi sir Kosec, pivski sir Martin, dimljeni Velikonočni sir, sveži zeliščni in poprov sir... Do božiča so izdel-1 ke prodajali le doma na kmetiji, med kupci pa je bilo največ Ljubljančanov in ljudi, ki dajo nekaj na zdravo, domačo hrano in ki tudi radi vidijo, kje in kako se siri delajo. Ko sta ob koncu lanskega leta dobila prostor v pokritem delu osrednje ljubljanske tržnice, sta s ponudbo sirov in ostalih izdelkov v tržnih dneh (sreda, petek, sobota) redno prisotna tudi v Ljubljani. V vlogi prodajalca je največkrat Milan, ki ima očitno tudi nekaj "trgovske žilice". "Neposredni stik s kupci je pomemben vir novih idej," pravi Milan in
Živina in izdelki pod nadzorom
Da so na Pustotnikovi kmetiji lahko začeli doma predelovati mleko, so morali opraviti tečaj o higienskem minimumu, predpisane zdravniške preglede in dobiti soglasje sanitarnega in veterinarskega inšpektorja. Petdesetglava čreda, med katero je 24 krav s povprečno mlečnostjo 5700 litrov mleka, je pod ostrejšo živino-zdravniško kontrolo. Veterinarski inšpektor redno jemlje vzorce izdelkov, sami pa jih dajejo vsak mesec na pregled Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske. Kar zadeva sirarsko opremo, so jo v glavnem razvijali sami. Osnovno imajo, potrebna pa bodo še precejšnja vlaganja. Sirarno nameravajo preseliti v prostor v bližini hleva in narediti tako, da bo mleko teklo od krav neposredno v sirarski kotel.
navaja primer, kako se je neka gospa pritoževala nad tem, da je eden od izdelkov preveč slan, in kako je bila neizmerno presenečena, koje že prihodnji dan lahko kupila manj slanega. Če doma na kmetiji prodajo največ sira, skute in maslavse na tržnici najbolje prodajajo "butični izdelki z dodatki". "Vse večje ljudi, ki radi jedo bolj malo, a dobro. To nam že nakazuje, kako moramo usmeriti našo predelavo," pravi Milan in poudarja, da s cenami prekašajo izdelke iz industrijske predelave in da je alternativa sedanjemu mlekarstvu večje število manjših mlekarjev.• C. Zaplotnik
ure
7. GORENJSKA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI
22.,23. in 24. januar 1993, vsak dan od 9. do 19
ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO PRI KRANJU generalni pokrovitelj: LEK d.d., LJUBLJANA posebna presenečenja za obiskovalce!
Organizira: DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ŽIVALI Kranj
kovinOtehna
0 NAJBOLJŠI KREDITNI POGOJI «IN PRODAJA NA ČEKE
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
To soboto se začenja drugi del rokometnih prvenstev
Kranjčanke z novim trenerjem in brez Leničeve
Edine zastopnice gorenjske v prvi ligi, rokometašice Kranja, so se dobro pripravile na nadaljevanje prvenstva - Prihodnji konec tedna štartajo tudi drugoligaši.
Kranj, Škofja Loka, 14. januarja - V soboto se bo s prvini kolom nadaljevalo državno prvenstvo v najmočnejših rokometnih ligah. Medtem ko Gorenjci v I. ligi letos nimamo svojih predstavnikov, se bodo v boj za čimboljšo uvrstitev v I. ligi za ženske - modra skupina - podale rokometašice Kranja. Tako se že v prvem kolu v dvorani na Planini obeta zanimivo srečanje, saj Kranjčanke pričakujejo ekipo Mlinotesta.
"Dekleta so zadnje tedne dobro in redno trenirala, vzdušje v ekipi pa je kljub poškodbi naše prve vratarke Jolande Lenič resnično na primerni ravni.
Jolando, ki se je poškodovala v prometni nesreči, bo v golu zamenjala Daša Ropret, vse ostale igralke pa so v prestopnem roko ostale iste, tako da bo ekipa nastopala v enaki postavi kot jeseni. Sprememba bo edino na trenerski klopi, kjer je Andreja Kavčiča, ki je odšel za trenerja k Belinki Olimpiji, zamenjal rokometni strokovnjak iz Preddvora Božo Crijevič," je pred nadaljevanjem prvenstva povedal predsednik RK Kranj Bratislav Stojkovič.
Ekipa rokometašic Kranja, se bo tudi v nadaljevanju pr-
venstva morala spopasti z denarnimi težavami, ki so jih, kljub temu da še vedno nimajo generalnega sponzorja, do sedaj uspešno premoščali. "Težko je napovedovati, katero mesto lahko zasedemo pred končnico, saj so ostale ekipe, razen Belinke Olimpije, zelo izenačene. Gotovo pa je, da se bodo dekleta borila po najboljših močeh in v tem primeru nam nastop med štirimi najboljšimi ne uide," je povedal predsednik kluba.
Sicer pa imajo Kranjčanke v prvih kolih težak razpored, saj po tekmi z Mlinotestom, ki bo to soboto, 16. januarja, ob 18. uri, naslednjo soboto doma gostijo Krim Elektro in 30. januarja odhajajo na gostovanje k Opremi Kočevje.
Evropsko prvenstvo '93 v kegljanju na ledu
Na tekme tudi naši reprezentantje
Mednarodna zveza za kegljanje na ledu je pokrovitelj, Avstrijska zveza za kegljanje na ledu in Štajerska deželna zveza za kegljanje na ledu pa sta organizatorja 43. odprtega evropskega prvenstva '93 v kegljanju na ledu v metu na daljavo. Prvenstvo bo od 15. do 17. januarja letos na naravnem ledu na jezeru Gerhard-Auer-Stau v VVaiseneggu pri Gradcu na avstrijskem Štajerskem.
Tekmovanje bo potekalo v več kategorijah: članski, juniorski od 18 do 24 let, mladinski do 18 let in mladinski do 16 let. Prvenstva se bo udeležila tudi reprezentanca Slovenije v kegljanju na ledu. Stane Kopriv-nik, Frici Tisnikar in Rudi Lu-bej iz Mislinje ter Jože Špolad iz Planice bodo tekmovali v članski kategoriji Rudi Šapek z Jesenic bo nastopil v kategoriji juniorjev od 18 do 24 let, Uroš Krenker in Matjaž Koprivnikar iz Mislinje pa v mladinski kategoriji do 18 let.
Danes.v petek, 15. januarja, bo dopoldne možnost treninga, v popoldanskih urah bo predstavitev vseh udeležencev, ob 18. uri pa bo uradna otvoritev evropskega prvenstva '93 v kegljanju na ledu v metu na daljavo, sledil bo spoznavni večer za goste, tekmovalce in organizatorje. V soboto, 16. januarja, bodo ob 8. uri začeli s tekmovanjem člani, ob 12. uri bodo z nastopi začeli juniorji, ob 13.30 uri mladinci od 18 let, ob 15. uri pa se bodo na ledeni stezi pomerili mladinci do 16 let. Ob 17. uri bo razglasitev rezultatov
Lep uspeh ekipe Ekoterma -
Konec tedna je ekipa keglja-čev na ledu Ekoterm z Jesenic nastopila na tekmovanju "Schlern cup 93" v južni Tirolski v Italiji in dosegla lep mednarodni uspeh. Na tekmovanju, ki je trajalo dva dni, so bili jeseniški kegljači kot edini predstavniki Slovenije med sedemnajstimi ekipami iz Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije, zelo dobri tretji. Za jeseniško ekipo so nastopili: Rudi Šapek starejši, Rudi Šapek mlajši, Roman Leban in Marjan Pajsar. # (vs)
prvega tekmovalnega dne, v večernih urah pa bo svečani sprejem za goste in funkcionarje. V nedeljo, 17. januarja, bodo dopoldne nadaljevali s tekmovanjem člani, v popoldanskih urah pa bo razglasitev rezultatov in svečani zaključek 43. odprtega evropskega prvenstva '93 v kegljanju na ledu. • Lojze Kerštan
Vabila, prireditve
Vaterpolski spored - Vaterpolisti Triglava odhajajo danes, 15. januarja, na zadnjo tekmo lige Alpe-Adria v Trst, kjer se bodo pomerili s Triestino. Trenutno se nahajajo na četrtem mestu, kjer bodo ostali tudi po zmagi z domačo Triestino. Pred njimi so Medveščak iz Zagreba, Primorje z Reke in Key iz Opatije. V nedeljo nadaljujejo prvenstvo vaterpolisti osnovnih šol Kranja. V tretjem kolu se srečajo France Prešeren: Jakob Aljaž, Lucijan Seljak: Simon Jenko in Matija Čop: Stane Žagar. Derbi kola bo tekma vaterpolistov Triglava in Kranja 90 v občinski ligi, ki se igra v kranjskem zimskem bazenu ob 18. uri. Po tej tekmi boste na sporedu še srečanje Omnia šport : Vodovodni stolp in Kamnik : Kokra. Tako bo končan prvi del, nadaljevanje pa bo že naslednjo nedeljo (24. januarja). • J. M.
Košarkarski spored - S tekmo Triglav : UKJ Siiba St. Polten se
bo nadaljevalo prvenstvo tolažilne skupine SBA lige od 9. do 13. mesta. Domači košarkarji pričakujejo zmago in vabijo vse ljubitelje dobre košarke na ogled tekme, ki bo v soboto, 16. januarja ob 20. uri v športni dvorani na Planini.
Tekma Kokra-Lipje : Smelt Olimpija (mladi) bo ob 16. uri v športni dvorani na Planini v soboto, 16. januarja. Z morebitno zmago, o kateri domači košarkarji ne dvomijo, se bo ekipa Kokra-Lipje gotovo obdržala v rdeči skupini in prav zato vabijo vse navijače, da jim pomagajo s športnim navijanjem do ustvaritve teh želja. • J. M.
Med zimskimi počitnicami brezplačno plavanje - Športna zveza Kranja bo tudi v tem letu brezplačno odstopila bazen v Savskem logu med zimskimi počitnicami. Bazen bo odprt od 25. januarja do vključno 29. januarja 1993 od 11.30 ure do 13. ure. Poskrbljeno bo za varnost, za vse obiskovalce pa so obvezne plavalne kapice. (Malo za šalo, malo zares - tudi brez kopalnih hlač bo težko priti do vode). • J. M.
Rokometaši Šeširja v sredo odhajajo na pokalno tekmo k Pomurki, v soboto v gorenjskem derbijo doma pričakujejo ekipo Preddvora, naslednjo sredo pa v povratnem srečanju v hali Poden pričakujejo ekipo iz Bakovcev.
Gorenjci med prvoligaši nimamo rokometne ekipe, pač pa   „..v..v . se na nadaljevanje tekmovanj v prihodnji drugi  ligi  pripravljata ekipi Preddvor Infotradeja in Šeširja. Slednji imajo v nadaljevanju li-
ge (prvi del so končali tik pod vrhom) velike ambicije, saj v
prihodnji sezoni načrtujejo igranje med najboljšimi slovenskimi ekipami. • V. Stanovnik,
SKimi etapami. w foto: D. Gazvoda
Tekma svetovnega pokala bo na Voglu
Najboljši tekači zbrani v Bohinju
Bohinj, januarja - Tudi letos vreme organizatorjem tekme za svetovni pokal v Bohinju ni naklonjeno. Zaradi pomanjkanja snega so namreč morali največjo tekaško prireditev te sezone pri nas (kot že dvakrat) "prestaviti" na Vogel.
Z današnjim uradnim treningom se bo v Bohinju začelo 32. tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih tekih. Že včeraj je pripotovala večina tekmovalcev, organizatorji pa pričakujejo okoli dvesto tekačev in spremljevalcev ter novinarjev iz 24 držav. Uradni sprejem zanje danes zvečer ob 2 F. uri v hotelu Kompas pripravlja predsednik Skupščine občine Radovljica Vladimir Černe, še prej pa bo sestanek vodij ekip in žrebanje štartnih številk. Kot je pred tekmo povedal generalni sekretar svetovnega pokala Bohinj '93 Jaka Rozman, so se domačini s pomočjo vojakov zadnje dneve borili s pomanjkanjem snega in odjugo, vendar je proga na Voglu nared za današnji trening in jutrišnjo tekmo.
Uradna otvoritev tekmovanja bo jutri, v soboto ob 9.30 uri, to pomembno športno prireditev pa bo odprl predsednik države Milan Kučan. Start tekmovanja bo ob 10. uri, na progo pa se bodo podali vsi svetovni asi, na čelu z vodilnimi v letošnjem  svetovnem pokalu
Na jutrišnji tekmi v Bohinju na 15 kilometrov v prosti tehniki, bo nastopilo tudi Šest naših re-prezentantov: Kerštajn, Globo-Čnik, Dolenc, Trstenjak in Me-zek, glavni adut trenerja Jureta Žerjava pa je prav gotovo Joško Kavalar. Foto: D.Gazvoda
Ulvangom in Kazahstancem
Norvežanoma Dahliem ter Smirnovom.
Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo ob 14. uri pred hotelom Kompas v Bohinju. • V. Stanovnik
Mali nogomet
Ranč bovs-Ados še ni prišel do točk
Kranj, januarja - V občinski ligi malega nogometa sta bili v skupini "A" odigrani 5. in 6. kolo, v skupini "B" se je odigralo 4. in 5. kolo in v skupini "C" 3. kolo. Prav zanimivo je, da v skupini "B" ekipa Ranč boys-Ados ni osvojila še nobene točke. REZULTATI:
1. grupa skupine "A": 5. kolo: Avtoprevoznišvo Lampe : U'redu 2:0, Videoteka A + D : K. Metodi 1 O, Okrepčevalnica Alf : NK Podgorje 0:2; 6. kolo: Avtoprevozništvo Lampe : K. Metodi 0:1, UVedu : Bambus bar 2:5, Okrepčevalnica Alf : NK Podgorje 1:3; 2. grupa skupine "A": 5. kolo: Lango : Prijatelji - preložena, Infiniti : Pizzerija Orlv 0:5, Prodajalna Pirčck Visoko : Besa 90 3:0 bb; 6. kolo: Lango : Pizzerija Orly 4:6, Prijatelji : Besa 90 1:5, Prodajalna Pirček Visoko : Izvori 1 13; 3. grupa skupine "A": 5. kolo: Pizzerija Polona : Kokra B 4:2, Viktorija : Protex MKD 10O, Kleparstvo Galjot : NK Trboje 0:3; 6. kolo: Pizzerija Polana : Protex MKD 15:2, Kokra B : NK Trboje 2:1, Kleparstvo Galjot : Flamengo 0:6; 4. grupa skupine "A" 5. kolo: Gostilna Aleš : U-sistemi 4:1, Zlata riba : Frizerstvo Zelnik 5:2, Menjalnica Mikel : Bonami 50; 6. kolo: Gostilna Aleš : Frizerstvo Zelnik 50, U-sistemi : Bonami 3 K), Menjalnica Mikel : Okrepčevalnica pod Jenkovo lipo 3:2; 5. grupa skupine "A": 5. kolo: Trgovina Lisjak: 310 UC 1:4, Venera shop : Sport Rekar 5.0, Škorpijon : Stop 1:4; 6. kolo: Trgovina Lisjak : Sport Rekar 0:5, 310 UC : Stop 2:2, Škorpijon : Nektar 4:1; 6. grupa skupine "A": 5. kolo: QPR : Tenis shop VVimble-don 3:0, Avtoservis Kadivec : Pizzerija Log 2:4, Flamengo : Sar 4:2, 6. kolo: QPR : Pizzerija Log 0:4, Tenis shop \Vimbledon : Sar 1:1, Flamengo : Blue racers 2.0, 7. grupa skupine "A": 5. kolo: Finiš : Gostilna pri Slug 0:3 bb, Vodovodni stolp : Vinoteka Viki 2:3, Montene-gro turist: Magic buum 3:6, 6. kolo: Finiš : Vinoteka Viki 0:3 bb. Gostilna pri Slug : Magic buum 5:1, Montenegro turist : Asfalt beton 2:7; 1. grupa skupine "B": 4. kolo: Kokra : športna zveza 3:2, ŠD Kranj : Ikos 2:2, Alpos : Kriva ščuka 10, 310 UC : Mizarstvo Sitar 10; 5. kolo: Kokra : Ikos 10, Športna zveza : Kriva ščuka 1:5, ŠD Kranj : Mizarstvo Sitar 3:1, Alpos : 210 UC 2:2; 2. grupa skupine "B" 4. kolo: Gradbinec : Pizzerija Šlern 0O, Pinesta : Izvori 6:2, Rane Bo-VI . Vinoteka Viki 0:3, bb, Canon-Kokrica : Mak 1 3; skupina "C 3. kolo: lntercambio : Restavracija Mahne 2:1, Pinesta : športna zveza 1:1. V nedeljo je bilo opravljeno še žrebanje za dve ekipi v skupini "A", ki se bosta uvrstili v finalni del tekmovanja. Sreča je doletela tretje uvrščeno ekipo v 6. in 7. grupi. • J. Marinček
V predzadnjem kolu visoki zmagi Acroni Jesenice in Olimpije Hertz
Jeseniškim hokejistom se vrača forma in samozavest
Jesenice, januarja - Peto kolo drugega dela državnega hokejskega prvenstva je sicer prineslo pričakovani zmagi favoriziranima ekipama Olimpiji Hertz, ki se je pomerila s Celjem in Acroni Jesenicam, ki so doma gostili Bled, vendar pa jih je malo pričakovalo tako slab odpor gostov. Pred današnjim, zadnjim kolom II. dela prvenstva je že jasno, da se bosta v polfinalu (začne se v sredo, 20. januarja, igra pa se na tri zmage) merili gorenjski ekipi ter Olimpija Hertz in Celje.
Torkov gorenjski hokejski derbi v Podmežaklji je zanesljivo pripadel domačim hokejistom, ki so bili v vseh elementih igre boljši od gostov z Bleda. Tako so bili ponovno dobro razpoloženi strelci, tri gole je dal Kvartalnov, po enega pa Kopitar, Aleš Sodja, Andrej Razinger, Murajica Pajič, Crnovič in Rah-matulin. v domačem golu pa je bil zanesljiv čuvaj mreže mladi Bojan Skerjanc. Končni rezultat srečanja je bil 9 : 0 (2:0, 2:0, 5:0).
"Visoka zmaga je v ekipo ponovno prinesla samozavest, forma se vrača in v zadnjem kolu pred polFinalom v Celje odhajamo po zmago. Žal je za angino zbolel Boštjan Omerzel, vendar pa se bo ekipi v polfinalnih obračunih z Bledom ali najkasneje v super finalu pridružil vratar Cveto Pretnar, ki že trenira, prav tako bo kmalu zaigral Suvak, težko pa je reči, ali bo lahko igral Kozar," je pred današnjim zadnjim kolom drugega dela prvenstva povedal tehnični vodja Acroni Jesenic Brane Jeršin.
Poleg srečanja v Celju je danes tekma še na Bledu, kjer se bosta ob 19. uri pomerili ekipi Bleda in Olimpije Hert. Ta je v torek odpravila Celje z rezultatom 7 : 1 (2:1, 3:0, 2:0). • V. Stanovnik
Gorenjska hokejska trim liga
V vodstvu Pizzerija Oliva
Kranj, januarja - Po odigranem osmem kolu gorenjske hokejske trim lige je prišlo do spremembe v vodstvu, saj je do sedaj vodeča ekipa Scott Merida izgubila z vedno boljšo ekipo Jezerskega, z zmago nad Diskoteko Perla pa si je vodilni položaj priborila Pizzerija Oliva. Rezultati 8. kola: Pizzerija Oliva - Diskoteka Perla 3 : 2, Scott Merida - Jezersko Pro Looc 3 : 5, Stari dvor - Medvode Preska 5 : 1 in Jelen Reteče - Senica - Profil 4 : 4. • Potočnik
Pogačar zmagovalec para ski tekmovanja
Na letališču Lesce je bilo 9. in 10. januarja pod pokroviteljstvom restavracije letališče izvedeno VIII. tekmovanje za Polžev pokal, letos prvič kot para ski tekmovanje.
Izvedenih je bilo 6 skokov na cilj in 2 veleslaloma na smučišču Krpin pri Begunjah. Sodelovali so tekmovalci iz slovenskih aeroklubov in gostje iz Zagreba, med njimi vsi kandidati za sestavo para ski, kot klasične slovenske reprezentance. V soboto sta bila izvedena po dva skoka na cilj, nato pa smo morali zaradi nizke oblačnosti tekmovanje prekiniti. V nedeljo zjutraj pa smo po prelepem sončnem vremenu opravili dve vožnji veleslaloma, nato pa na letališču še preostale 4 serije skokov, ter tako izpeljali kompletni program tekmovanja. Rezultati: veleslalom 1. Pogačar (0,22 točk), 2. Košir (2,68), 3. Ban (2,77), skoki na cilj: 1. Avbelj (0), 2. Pogačar (2), 3. Mirt (3 cm); kombinacija: 1. Pogačar (2,22 točk), 2 Mirt (13,33), 3. Pristavec M. (15,62). • Drago Bunčič
50 mladih drsalcev
Tržič - Prizadevni člani Hokejsko drsalnega kluba Partizan Tržič, ki skrbijo za ledeno ploskev na drsališču za Virjem, so tudi med letošnjimi novoletnimi prazniki poskrbeli za prijetni deseturni tečaj drsanja za predšolske otroke in učence nižjih razredov tržiških osnovnih šol. Tečaja se je udeležilo več kot 50 mladih, ki so se kljub hladnemu vremenu naučili prvih drsalnih korakov ali pa obnovili in dopolnili svoje drsalno znanje. •Janez Kikel
CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE
Razpisujemo prosto delovno mesto
UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE
za določen čas s polnim delovnim časom. Pogoji za sprejem:
Učitelj mora poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o srednjem izobraževanju/imeti: - visoko izobrazbo - profesor športne vzgoje Začetek dela 1. 2. 1993, do 30. 6. 1993. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku desetih dni od dneva objave na naslov: Ravnatelj Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. bratov Rupar 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA KRANJ,
Kidričeva 49
objavlja
prosto delovno mesto
UČITELJ RAZREDNEGA POUKA za delo v 0PB
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoj:
ustrezna izobrazba v skladu s 96. členom Zakona o osnovni šoli.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemamo 8 dni po objavi. Začetek dela 1. 2. 1993.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavi.
GLASBENA ŠOLA JESENICE
razpisuje prosto delovno mesto:
PROFESORJA VIOLINE
za določen čas od 1. 2. 1993 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta
Pogoj: profesor violine
Kandidati naj vložijo prijave v roku 8 dni po objavi na naslov Glasbena šola Jesenice, Trg T. Čufarja 1, Jesenice. O izbiri bodo obveščeni v petnajstih dneh po izteku roka za prijavo.
TISK 3, d.o.o. Kranj
Visoko 7d 64212 Visoko
Razpisuje prosto delovno mesto
OFFSET TISKARJA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- končana srednja grafična šola
- 3 leta delovnih izkušenj
- popolna samostojnost pri delu
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v roku 15 dni na gornji naslov.
Dodatne informacije po tel.: 064/43-252 in 43-233.
OSNOVNA ŠOLA ZALI ROVT TRŽIČ
razpisuje prosto delovno mesto za določen čas s polnim delovnim časom
KNJIŽNIČARJA - SLAVISTA
(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri Nastop dela: takoj ali po dogovoru
Prijave pošljite na naslov Osnovna šola ZALI ROVT, Pot na Zali Rovt 15, 64290 TR2lč v osmih dneh po objavi.
2
NOVA GORICA
HOTELI * IGRALNICA * TURIZEM d.o.o.
1. Razpisuje
delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA PODROČJA GOSTINSTVA
za mandatno dobo 4 leta.
Od kandidatov pričakujemo visoko oz. višjo izobrazbo, več let izkušenj na vodstvenih in strokovnih delih v gostinstvu in turizmu ter pogovorno znanje italijanskega oz. enega tujega jezika. Možnost skupnega reševanja stanovanjskega problema.
2. Objavlja
prosto delovno mesto
VODJE HOTELA B KATEGORIJE
Od kandidatov pričakujemo višjo oz. štiriletno izobrazbo ter več let izkušenj Pri organiziranju delovnih procesov v hotelirstvu in gostinstvu ter pogovorno znanje italijanskega jezika. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 6-mese-čnim poskusnim delom. Možnost skupnega reševanja stanovanjskega problema.
Kandidati pod 1. in 2. naj vloge z dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev, rojstnim listom ter potrdilom o državljanstvu pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: HIT Nova Gorica, C. IX. korpusa 35, Nova Gorica.
<	AVTOŠOLA Begunjska 10, Kranj
	TEČAJ-VSAK PONEDELJEK
mmJJ	® 216-245
STROKOVNO HITRO
PRIJAZNO
ADRIATICOVIM
ZAVAROVANKAM IN ZAVAROVANCEM.
S sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ste nam
izkazali zaupanje, za katero se Vam iskreno zahvaljujemo. Sprejemamo ga kot obvezo in odgovornost in Vam še enkrat zagotavljamo, da bomo naredili vse, da ga tudi obdržimo.
Obveščamo Vas, da smo podpisali pogodbe z vsemi zdravstvenimi zavodi, lekarnami in večino zdravilišč, tako da lahko, v skladu z zavarovalnim paketom, ki ste ga izbrali, zdravstvene storitve neovirano uporabljate po vsej Sloveniji.
Vse, ki ste zavarovanje sklenili v zadnjih dneh preteklega leta ali prvih dneh letošnjega leta, pa še niste prejeli Adriaticove kartice, prosimo za razumevanje. Zagotavljamo Vam, da boste kartico prejeli v najkrajšem času. Če boste zdravstvene storitve, zdravila ali pripomočke potrebovali že prej, Vas prosimo, da prejete račune prinesete ali pošljete naši najbližji enoti. Denar Vam bomo vrnili takoj.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa lahko seveda sklenete tudi vsi, ki tega še niste naredili. Nove premije pri Adriaticu so še vedno najugodnejše. Za paket Al-ZVD, s katerim ste zavarovani za vsa doplačila zdravstvenih storitev, znaša mesečna premija (brez dodatnih popustov) 1.104 tolarje. Znesek smo povišali v skladu z rastjo cen zdravstvenih storitev v obdobju julij-december 1992.
Spremembe, ki jih uvaja nova zdravstvena zakonodaja, so velike in zadevajo vse nas. Potreben bo določen čas, da se navadimo nanje. V Adriaticu Vas zato prosimo, da razumete tudi težave, s katerimi se srečujejo delavci v zdravstvenih zavodih in lekarnah. Prepričani smo, da bomo skupaj kmalu presegli začetne zaplete.
Varujte Svoje Zdravje.
Adriatic -
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
vse dodatne informacije dobite v adriaticovih poslovnih enotah in pooblaščenih agencijah po vsej Sloveniji
CharlesVVebb 80
DIPLOMIRfiNEC
"Nisi., hočem reči, kar si rekla o klicanju policije..." "Tega ne bi storila, Benjamin." "Ampak kaj bo pa z nama?"
"Ne vem. Z očetom se bom pogovorila, ko bo prišel." "Ali mu boš povedala, da se hočeva poročiti?" "Ja."
"Ali mu boš povedala, da naju nič ne more zaustaviti?"
"Povedala mu bom, da se imava rada."
"Boš?"
Pokimala je, odprla vrata in stopila ven na podest. Benjamin je počakal, dokler ni prehodila že lep kos poti po stopnicah navz-
dol, potem pa je planil za njo. "Elaine!" Obstala je.
"Prosim, ali boš ostala tukaj z menoj?" Obrnila se je in se vrnila do njega. Poljubila ga je. "Samo v svoji sobi se bom učila," je rekla.
"Pa bi lahko prinesla svoje knjige sem gor? Čisto tiho bom." "Ne bom pobegnila," je dejala. "Obljubi mi!"
"Obljubim ti, da ne bom pobegnila."
"Zato ker bi enostavno znorel, Elaine," je rekel in jo prijel za roke. "Enostavno bi se mi popolnoma utrgalo!"
G. Robinson je prišel naslednje jutro. Benjamin je ravno stal ob oknu in gledal na ulico, ko se je pred hišo ustavil taksi in je i/ njega izstopil g. Robinson. Benjamin je strmel vanj, ko je plačeval šoferju, nato pa je dvignil pogled in poslušal, kako so se odprla hišna vrata in se je g. Robinson vzpenjal po stopnicah do drugega nadstropja. Za trenutek je bilo vse tiho, potem pa je potrkalo po Benjaminovih vratih. Benjamin je zadržal dih in čakal. Spet je potrkalo.
"Ja?"
Vrata so se odprla in g. Robinson je vstopil. Benjamin se je obrnil. Ko gaje g. Robinson zagledal, je negiben obstal. Dolgo je zrl v Benjamina, nato pa se je začel odkašljevati. Z dlanjo si je /akni usta in še nekajkrat pokašljal.
"Ali hočeš..." je končno spregovoril," ali mi hočeš zaupati, zakaj si to storil?"
Benjamin je odkimal. "Nočem... nočem...!
"Ali gojiš kakšno posebno sovraštvo do mene, o katerem bi mi rad kaj povedal?" je rekel g. Robinson in se zopet odkašljal. "Ali iz kakršnegakoli razloga čutiš do mene posebno hudo mržnjo?"
Benjamin je še vedno odkimava!. "Ne", je rekel, "ni..."
"Sem kdaj rekel kaj takega, kar bi lahko povzročilo ta prezir? Ali pa zgolj preziraš stvar, za katero se zavzemam?"
"To ni imelo nič opraviti z vami, gospod."
"No, Ben, pa še kako je imelo opraviti z mano!" je rekel g. Robinson. "In rad bi slišal, kakšen Odnos imaš do mene, če sploh imaš kakšnega! Rad bi zvedel, zakaj si mi to storil?"
"Ne vam!"
"No ja, Ben, meni! Izdal si moje zaupanje! Ali imaš kak razlog..."
"Nobenega razloga ni bilo, g. Robinson."
"No," je nadaljeval g. Robinson, "razumem, zakaj bi rad rekel, da ni nihče odgovorne, razumem, kako bi rad, da kar ostane pri tem, ampak, Ben, nekoliko prestar si že, da bi govoril, da nisi odgovoren..."
"Odgovoren sem!"
"Odgovoren si za to, toda nobenega razloga za to nisi imel?! To je pa zanimivo..."
"Nič osebnega... nič osebnega..." "Nič osebnega ni bilo pri tem?" "Ne, ni bilo!"
"No," je rekel g. Robinson, "to je pa zanimiv način gledanja na to, Ben! Ko spiš z ženo nekega drugega moškega in lahko rečeš, da ni bilo..."
"G. Robinson," je rekel Benjamin in stopil korak naprej," jaz sem bil kriv. Poskušam..."
"Ben, mislim, da sva dvoje civiliziranih človeških bitij. Ali meniš, da je potrebno, da drug drugemu groziva?"
"Ne grozim vam!"
"Ali boš, prosim, nehal stiskati pesti? Hvala!" "Poskušam vam povedati, da proti vam, g. Robinson, nimam nič osebnega. Poskušam vam povedati, da vas ne mrzim." "Pa tudi spoštuješ me ne ravno najbolj, kajne?" "Ne, ne spoštujem vas."
\
SMUČARSKI TEČAJ za otroke in odrasle bo od 25. 1. do 29. 1.
1993 na Zatrniku oziroma na Prvinah (odvisno od snežnih razmer). Cene konkurenčne, možnost plačila na dva čeka. Prijave in informacije po tel.: 324-298. Smučka d.o.o., Kranj_
KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA, p.o.e. Godešič 53, tel.: 631-497. Ne zamudite - ugodno: SEMENSKA KORUZA BC 175/191/272/278/318 in vse vrste KRMNIH DODATKOV, REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE ZET0R in UNIVERZAL, TRAKTORSKE GUME, AKUMULATORJI, ANTIFRIZ ter vsi modeli MOTORNIH ŽAG JONSERED.
GLAS
.  PIFSNA «otA MALA SOLA
PLESNA ŠOLA VRTEC MOjCA,Planina I
/Č^T£J? DRUŽABNI PLES
<7yCV^   ^ RESTAVRACIJA BRIONI *-    a » „ za odrasle in mladino
Kranj d.o.o. |nformaciJe:
tel.: 327-308
MALI OGLASI
^217-960
taLOvrti Cas:
AK »AH OD 8*" ♦ 22** OCU A     OD   ll80. *2M
CR. MATERIAL
BUKOV PARKET, klasičnega formata, prodam, * 633-488 269 PERLIT, 100 žakljev, prodam zelo ugodno * 623-200, popoldan 489 PLOHE, 3 m, prodam, * 733-244
___490
OPEKO za dimnik ali fasado, silikatno,  240  kom,  prodam. V
217-546 _567
COLARICE z dostavo, ugodno pro-dam. * 422-673_617
OPEKO šamot za peči prodam. g 78 606_618
Notranja VRATA Jelovica prodam. «■ 620-986_702
Prodam suhe smrekove, macesno-ve in borove OBLOGE (opaž) raznih dolžin, LADIJSKI POD, PARKET, smreka, bor, macesen. * 64-103 781
APARATI STROJI
PANASONIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam. * 632-595_153
BARVNI TELEVIZOR Nordmende, ekran 72, stereo, prodam, * 41 -582_223
GARNITURO Vidia rezil za termo-pan okna, prodam. * 691 -724 318
Auto-Krainer
CE0VECJ1OSN1AURSTRAHE ItM* 9MM6J-21415
VOZILA'NAD.DELI'SERVIS
GOVORIMO SLOVENSKO
M - SFINGA 6,,.
Novi Svet 1, Škofja Loka
* Izdelava zaključnih računov
za obrtnike In podjetja.
* Vodenje poslovnih knjig zasebnikom In podjetjem.
ZT 064/48-150
PLETILNI STROJ Pfaff - Passap, duomatic 80, z elektromotorjem, prodam. * 633-837_381
TERMOAKOMULACIJSKO PEC 5 kw, malo rabljeno, ugodno, prodam. * 621 -601_409
TERMOAKUMULACIJSKO PECT 0.5 KW, nerabljeno, ugodno pro-dam. * 51 -565, Kovor 36 526
SINGER pletilni stroj z memomati-kom ugodno prodam. Kupcu nudim tri ure brezplačnega učenja. Zevnik, C. Revolucije 20, Jesenice
RENAULT
• NA00MESINI DELI
• SERVIS IN POPRAVILA
• DODATNA OPREMA RADIJI, SONČNE STREHE. SP0JLERJI, PREPROGE .
• RAZPR00AJA GUM
CE10VEC. tel 9943 463 544000 St Veiter Ring 25 27
Prodam enoredni PLETILNI STROJ EMPISAL na kartice v kovčku.   Cena   35   tisoč SIT.
* 633-753
Za polovično ceno prodam 80 I električni BOJLER* 241-879 540
Avtomatsko TEHTNICO in transportni TRAK prodam. * 328-238, popoldne 559
VIDEOPLAYER in COMMODORE 64 dajem v najem. * 633-488 585
VODNO ČRPALKO, 300 l/min, s sesalnim košem, ohranjeno, prodam* 061/841-108_6n
SATELITSKE ANTENE Amstrad, cena   600   DEM,   prodam. *
311 -078_619
TV 732, letnik 1987, cena 6.200 DEM, prodm. * 061/374-413 630
HLADILNO OMARO, 220 I, staro dve leti, prodam. * 325-229 633
TERMOAKUMULACIJSKO PEĆ, 3 KW, prodam. Gostilna Zlata riba, Sejmišče 1, Kranj 650
Robno FURNIRKO znamke Holz-her, 3 delovne operacije, prodam.
* 57-313_660
ŠTEDILNIK Korona, nov, 2 plin, 2 elektrika, 20 % ceneje, prodam *
620-920, od 19. ure dalje_679
Oljni GORILEC, SEKULAR, hladilno SKRINJO, 200 I, in PRALNI STROJ, prodam, t 65 643 680
PRIBOR za plamensko varjenje (manometri, cevi, gorilniki) ugod no prodam * 85-140 681
TERMOAKUMULACIJSKO PEC^ 2.5 KW, plinski ŠTEDILNIK, 2 plin, prodam. Marin Jože, Golnik 57 682
Zamrzovalno OMARO, 210 I, ugod no prodam. * 327 736 685
KARAMBOLIRANA VOZILA IN RABLJENI NAD. DELI
UGAJSKI
VHBA/VELDEN ob Vrb-skem jezeru, tel,. 9943-4274-4111
ZLAT0TISK
trtflOO KKAX1. Skivr**kl tiy 7 064/817 424
KUPIM
TRAČNO ŽAGO prodam. Benedik,
* 64-132_ 687
TROSILEC za hlevski gnoj, malo rabljen, prodam. Pivka 3, Naklo _689
BOJLER Tiki, 50 I, rabljen, ugodno prodam, * 45-031_703
HLADILNIK Gorenje, star 3 leta, ugodno prodam. * 422-274, popoldan 705
Staro HLADILNO SKRINJO LTH prodam za 100 DEM. * 64-114 _717
POMIVALNI STROJ Iskra ugodno prodam, * 57-695_736
AVTORADIO MTC, cena 100 DEM, prodam, * 421-646_767
VIDIA SEKULAR 500 x 4 prodam po zelo ugodni ceni. * 733-290 _770
ŠTEDILNIK Končar, 3 + 1, Ml-KROVALNOVNO Kandi, MIZO in 4 STOLE, ŠTEDILNIK v garanciji, prodam. Sp. Bitnje 40, Žabnica 775
OVERLOCK SINGER, skoraj nov, prodam* 217-434_788
Frakcijsko vretenčasto STISKALNICO VVeingartner, 80 t, ugodno prodam, * 82-104_790
KOSILNICO BCS Diesel, malo ra-bljeno, prodam. Komič, Vojkova 92, Anhovo pri Novi Gorici 797
Komplet OSOVINO za traktorsko prikolico prodam. Žakelj Tone, Poljanska c. 20, Škofja Loka, *
621 -397_ 801
SUŠILNI STROJ perila Kandi, ne-rabljen, prodam, * 66-343 808
Gospodinjsk i ŠIVALNI STROJ Pfaff, tip 1.029, prodam. * 48-599 _818
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. * 215-650 19739
GLASBILA
HARMONIKO, 80 basno, prodam.
* 328-740_615
PIANINO ugodno prodam. * 48 184 833
ILIRIKA
HOTEL PRISANK
KRANJSKA GORA
IŠČEMO KUHARJE, KUHARICE IN NATAKARJE ALI NATAKARICE Oglasite se lahko vsak četrtek ob 14.00 uri v lokalu. DOBER ZASLUŽEK
IZOBRAŽEVANJE
Izobražujemo: DOS, VVORDSTAR, Q PRO, SREDNJEŠOLSKA MATEMATIKA na računalniku - profesorja računalništva in matematike.
* 328-158_306
Učitelj uspešno INSTRUIRA matematiko   in   fiziko.   * 311-471,
631-523_572
Jezikovna šola MARK vpisuje v večstopenjske tečaje angleškega in nemškega jezika. Možnost individualnega pouka. Inf. in prijave
* 213-983 711
TEČAJI  TUJIH JEZIKOV
PONOVNO VPISUJEMO V TEČAJE NEMŠČINE
(ODRASLE IN OTROKE OD 4. LETA DALJE) TEL.: (064) 323-892 ALI 326-711
126 P, letnik 1986 ali mlajši, ali ZASTAVO 750, zadnji letnik, kupim.
* 68-384_503
MOTOR za VVartburg kupim. * 328-033_513
AVTO, star do 5 let, kupim. * 70-007_522
BIKCE, težke do 300 kg, kupim. * 44-813_539
Odkupim KARAMBOLIRANO VOZILO! Takojšnje plačilo v DEM. * 061/218-941_554
ALFO, cena do 5.000 DEM, kupim.
* 70-686_558
126 P, letnik 1988 ali mlajšo, kupim.* 631-919_578
Smrekove PLOHE, 4 do 5 cm debeline, kupim. * 241 -431 584
BIKCA simentalca, starega en teden, kupim. * 401 -165 598
BIKCA simentalca, starega 10 do 14 dni, kupim, * 70-273 609
Klavnega KONJA kupim. * 70-732 644
TELIČKA simentalca, starega do 10 dni, kupim, * 401 -064 669
Manjšo NAKLADALKO, lahko v okvari, kupim. * 421 -668 699
BIKCA simentalca, starega 10 dni, kupim* 738-054 710
Moške DRSALKE, št. 45-46, kupim. * 422-553_713
LADO SAM ARO 1.300, letnik 1989, kupim* 621-590_721
Smrekovo HLODOVINO, dolžina 6 m, za špirovce in glajte, kupim. * 422-566_733
SENO za govedo kupim. * 43-210_755
BIKCA simentalca, starega en teden, kupim. * 725-238_757
DRSALKE, št. 43, kupim. * 422-489_768
BIKCA simentalca, starega 10 dni, kupim. Kogovšek, Repnje 46, Vodice, * 061/824-156_779
GOLF, cena do 10.000 DEM, ku-pim. * 631 -538_783
Zazidljivo PARCELO v okolici Mojstrane kupim. * 84-739 789
Fantovske DRSALKE, št. 33-34, kupim. * 310-222, popoldan 829
PC - XT, z vso pripadajočo opremo in HD, kupim. * 327-185 830
AKCIJSKA PRODAJA
899 DEM tedaj 789 DEM
NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI
DO 25 OBROKOV
Antena: 80x90 Sprejemnik: 136 kanalov
"SATEX" TEL: 48-570
LOKALI
ODDAMO LOKALE za trgovino v Tržiču (40 m2) in Duplici pri Kamniku (180 m2l; delavnico v Predos-(55 m2) ter večje poslovne čirčah. NAJAMEMO
Ijah
prostore
LOKALE za trgovino in gostinstvo ter poslovne in skladiščne prostore na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE* 064/214-674.
V Kranju ali bližnji okolici najamemo ali kupimo PRITLIČNI PROSTOR primeren za mirno proizvodnjo. Pogoji: velikost najmanj 100 kv. m., višina 3.5 m, telefon, možnost parkiranja. Informacije: 217-584, vsak delavnik od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. 314
V najem vzamemo LOKAL, primeren za odprtje trgovine, z ustreznim parkirnim prostorom. * 77-571_599
PROSTOR, 100 kvad. m, oddam za mirno obrt ali skladišče Jesnice, * 82-104 791
KOLESA
MZ 125 ccm v nevoznem stanju, letnik 1988, prodamo* 211-127 _345
OBVESTILA
Dne 21.do 23.1.1993 organiziramo nakupovalni izlet na Češko. Cilj izleta je Brno in Blansko. Informaci-je in prijava na * 325-737_72
IZLET 30. januarja Rim, Capri, Pompei, 5 dni, cena 310 DEM. * 691 624_110
PRODAJALNA toplih podov, tal nih oblog - ugodne cene. Zg. Seni-ca 5, Medvode. * 061/613-135 _436
Žaluzije, lamelne zavese, rolete in pliseje izdelujemo in montiramo! RONO Nograšek, Milje 13, 64212 Visoko, * 43-345 ali 061/651 -247 481
Opazovani ste bili pri kraji suhega MESA. zato ga vrnite. 488
®
SPAR-MARKT SPAR0VEC
STRUGA - Strau 27
tel.: 9943-4227-23-49
STOCK, 1 liter.............................ATS 99.90
ANANAS DOZA, 1 kg......................ATS 9.90
POMARANČE Z VEDROM, 6 - 7 kg ... ATS 39.90
POMARANČNI NEKTAR, 1 liter.........ATS 7.90
MEHČALEC, 4 litre.......................ATS 29.90
ŠUNKA, lkg................................ATS 64.90
VELIKA IZBIRA VARČEVALNIHŽARNIC ZNAMKE PHILIPS
Najcenejši velenjski LIGNIT. * 733-494, po 16. uri_643
ARMAL PIPE pod tovarniško ceno.
* 801-166_724
Na zalogi imamo umetna GNOJILA NKP 7-20-30 in NKP 8-21-21.
* 43-422_765
Na razprodajo v Munchen v mesecu februarju s turističnim kombijem samo 5.000 SIT po osebi. Kličite* 82-104 792
OBLAČILA
Ženski PLAŠČ, črni, nov, prodam. * 216-707_553
Moško OBLEKO, novo, temne barve, lovsko obleko, prodam. * 712-019_562
Nosečnice - v butiku ORHIDEJA dobite oblačila. Stari del mesta Kranja, nasproti cerkve 809
OTR. OPREMA
Otroške KAPE in PULOVARJE, prodam.* 715-050 447
Otroško POSTELJICO prodam. * 213-119
jogijem 639
TORBO za nošenje dojenčka, cena 5.000 SIT, prodam. * 421 -646 769
PRIKOLICO za hlode, s hiapom ali brez, prodam* 64-248 806
KOTEL za kuhanje prodam. * 324-878 826
PRIDELKI
SLAMO prodam. * 46-183 529
Neškropljena JABOLKA krivope-celj in kosmač prodam. * 57-581 _m
SENO prodam. * 633-345 582
Domače ŽGANJE prodam. *~ 421-648_593
Semenski KROMPIR Pentland in Desiree prodam. * 422-585 652
Črno VINO, mešano merlot kaber-net, po zelo ugodni ceni, prodam. Dobava tudi na dom. * 065/56-459_663
JABOLKA, neškropljena, prodam. Pogačnik, Nemilje 11, Zg. Besnica, * 403-823_665
Semenski KROMPIR pentland in rezi prodam. * 45-391 714
Semenski KROMPIR desiree, jedilno KOLERABO in črno REDKEV, prodam. * 49-324_718
SENO prodam. * 422-266 748
Jedilni KROMPIR prodam. * 57-365 751
OSTALO
Ustrojeno GOVEJO KOŽO, novo, prodam. * 66-306 502
BUTARE za krušno peč prodam.
* 622-479_ , 510
MIZO iz smrekovega lesa, masivno, velikost 130 x 80, novo, nerabljeno, prodam. * 43-011      511
Kamp PRIKOLICO Adria, za 5 oseb, prodam. * 77-765 525
Dober KOVINSKI PROGRAM prodam* 51-458_564
Poslikane stare KMEČKE SKRINJE ugodno prodam. * 45-372 568 Mehka DRVA prodam. Debeljak Milan, Podbrezje 150, * 70-069 _573
Suhe hrastove PLOHE prodam. Kos,* 65-166_602
ŠOTOR za dve osebi prodam. Kos,
* 65-166__603
INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne-rabljen, prodam za polovično ce-no. * 77-609_610
TAPISERIJE razstavljene v hotelih Creina in Transturist prodam. * 310-588_614
Betonsko ŽELEZO v kolobarjih, 6, 8, 10 mm, zamenjam za žagan ali okrogel les. * 421-664_629
KAMIN, delno rabljen, prodam. * 45-031 704
POSESTI
Mešana 738-876
DRVA prodam.
786
AVTOPRIKOLICO, 2 m x 1.3 m, z ogradjem za cerado, prodam. * 421-576 804
Najamem ali kupim manjši prostor za pisarniško dejavnost (lahko ga tudi prenovim). Pisne ponudbe pod šifro »Škofja Loka ali Trata«.
HIŠE z vrtom PRODAMO: novo v Lescah, atrijsko v Stražišču; novo gradnjo v Strahinju, Lescah - Hra-še. Dru lovki; starejšo v černivcu pri Brezjah, v Kranju - Primsko-vem; obnovljene v Kranju - Huje in Retnjah ter druge. PARCELE PRODAMO: v Spodnjih Bitnjah - 900 m2, na Drulovki (800 m2), pri Gorjah (400 m2) in Loki pri Tržiču (4.000 m2). KUPIMO starejše kmečke hiše z večjim zemljiščem na Gorenjskem. APRON NEPRE-
MIČNINE * 064/214-674._
Iščem 2.000 kvad. m (lahko z objektom) za servisno dejavnost, relacija Kranj - Bled. * 061/737-372 _7
HIŠO v Križah, lahko tudi za obrt, na lokaciji 994 kvad. m, prodam. * 53-693_504
HIŠO v bližini Kranja oddam za več manjših lokalov, skladišč ali poslovnih prostorov. * 242-149, Silvester 506
GARAŽO v bližini centra Kranja oddam* 326-231, popoldan 514
GARAŽO v Vrečkovi ulici na Plani-ni prodam* 327-710 _521
HIŠO z 180 kvad. m stanovanjske površine, ki stoji na parceli 1.000 kvad. m, 2 km od centra Kranja, prodam. * 324-520 523
Sintschnig
CELOVEC, Siidbahngurtel 8, tel.: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO
GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU
• za vaš avto se bomo potrudili
• vedno velika zaloga in ugodne cene vozil
• veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme
• vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici
DRULOVKA pri KRANJU
LOKAL NUDI: aperitive, vina, tople napitke in ostalo pijačo, hladna in topla jedila po naročilu
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SKUPIH E DO 35 OSEB
HlSO z vrtom, v strogem centru Kranja, prodam. * 325-577, od 19. do 20. ure_530
Na Povijah nad Trstenikom prodam TRAVNIK 18.000 kvad. m. * 081/314-506_622
V Bistrici pri Tržiču prodam GOZD v izmeri 2.300 kvad. m. Naslov v oglasnem oddelku._^_638
HIŠO v Cerkljah prodam. Šifra: KRVAVEC_640
PARCELO v bližini Bohinjskega jezera, 1 ha, z obstoječo brunarico, prodam* 721-708_722
Macesnovo BARAKO, novo, 2.50 x 2.00 x 2.50, sestavljivo, večnamensko, prodam. * 324-824 778
GARAŽO v Vrečkovi ulici najamem. * 331-339 - Sašo ali 325-616 817
PRIREDITVE
PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom v Kranju vpisuje nove kandi-date. * 41-581_14
GLASBO za ohceti in zabave nudi trio Val* 421-498_520
TRIO igra na porokah ali v lokalih, veliko petja* 70-015 777
POSLOVNI STIKI
Že sedaj vam nudimo, predvsem družinam, osebno varnost v prihodnosti* 311-078_187
Iščem SOVLAGATELJA za gostin-ski lokal. Šifra: 30.000 DEM 552
Že danes vam nudimo predvsem osebno varnost v prihodnjosti. * 311-078_620
Iščem že precej rabljeno in izkušeno KOMERCIALISTKO ali TRGOVKO, ki bi mi svetovala in honorarno pomagala osvojiti malo gorenjskega tržišča, če je še mogoče, šifra: MARKETING_698
Za posojilo 10.000 DEM vam nudim partnerstvo (50 : 50), dobre obresti in garancijo. Šifra: POSEL _795
POZNANSTVA
Želim spoznati prijetno PRIJATELJICO za trajno zvez. Sem 57 letni. Šifra: ŽELIM-ŽELIŠ 495
RAZNO PRODAM
DRVA, metrska, razžagana, trske, z dostavo, žagamo tudi na domu, prodam. * 325-488_147
PLOHE in DESKE prodam. * 48-621_535
Bukova DRVA in REPO prodam.
* 421-345_555
Bukova DRVA in smrekovo ŽAMA-NJE prodam. * 58-094_594
Ugodno prodam: - 12 kosov novih VRAT s podboji - hrast, temno lu-žena, z nadsvetlobo, izdelana v LIP-u Bled, - 8 kosov armaturne MREŽE, debeline 10 mm, - 2 kosa železniške TRAVERZE, dolžine 7 m, - litoželezno BANJO, - BOJ LER, 50 I, ležeč._664
STAN, OPREMA
KUHINJO Vita Marles prodam * 67-258_518
SEDEŽNO GARNITURO, rabljeno, poceni prodam. * 621-730 519
Kotno SEDEŽNO GARNITURO s foteljem prodam. * 421-103 548
SEDEŽNO GARNITURO, vrtno ple-teno, 6 kom, prodam ali zamenjam za novejši R 4 z mojim doplačilom.
* 721-289_596
KUHINJO Gorenje, 4.5 m, lužen hrast, s štedilnikom, hladilnikom in napo, cena 2.500 DEM, prodam.
* 64 342 653
OPREMO za dnevno sobo, še novo, prodam. * 52-134 667
Francosko POSTELJO temno rjave barve, cena po dogovoru, prodam. Žumer, Planina 64, Kranj 693
KAVČ, 2 FOTELJA in MIZICO prodam* 65-738_756
KUHINJO z vgrajenim hladilnikom prodam po zelo ugodni ceni. * 327-121_780
SPALNICO, garderobno OMARO, MIZO s stoli, PREPROGI, belo TEHNICO Elektroniko, prodam. * 324-824 825
SEDEŽNO GARNITURO: trosed, raztegljiv v dvojno ležišče in 2 fotelja, prodam po simbolični ceni. * 621 -097 med 16. in 19. uro
SPORT
SMUČI z okovjem, 200 cm, pro-dam.* 216-976_
Otroške DRSALKE, bele, št. 35, rabljene SMUČI, 140 cm, z vezmi Ty-rolia 45, smučarske PALICE in PANCARJE št. 38 - 39, ugodno prodam. * 242-062, doma ali 214-170, služba_595
Ženske DRSALKE, št. 38, prodam.
* 633-183, popoldan, Nuša 604
SMUČI z okovjem, 200 cm, prodam.* 216-976_735
Moške DRSALKE, št. 41, umetnostne, prodam. * 213-703 744
STORITVE
J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del, čas: 9. do 17. ure, * 329-886 HIŠNI SERVIS - vodovodne, elek-troinstalacije, gospodinjski stroji, bojlerji, slikopleskarstvo!
* 325-815, 323-171_65
Vsa slikopleskarska in avtoličarska dela, zimski popust. * 59-109 77
LEDO SERVIS-iramo skrinje, hla-dilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro, pocenil* 214-780 94
Čistim talne obloge, oblazinjeno pohištvo,    stekla, avtosedeže.
* 632-437_113
POPRAVILA avtomobilskega zadnjega ogrevalnega stekla - nitke.
* 713-153_ 175
VODOVODNE INŠTALACIJE ŽBAN - nudimo vam vsa inštalaterska dela in predelave kopalnic ter zidarska in pečarska dela, čiščenje bojlerjev, strojno čiščenje odtokov, popravila in montaža ostalih sanitarnih elementov. * 76-062_197
ČISTIMO vse vrste talnih oblog in sedežnih garnitur. CA$ABLANCA d.o.o., * 211-882, od 12. do 16.
ure._199
GLOBINSKO ČISTIMO notranjost vašega avtomobila, cena 1500 SIT. CA$ABLANCA d.o.o, * 211-882,
od 12. do 16. ure._200
IZPOSOJA VIDEOKAMER, upora-ba je enostavna. * 241 -265 204
Nudimo RAČUNOVODSKO-KNJI-
GOVODSKE storitve, d.o.o.,* 217-911
ERMAX 233
POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, polaga
nje keramike * 65-773_268
POLAGANJE vseh vrst talnih oblog - hitro in kvalitetno. * 329-202_ 270
POLAGANJE IN BRUŠENJE PVC podov in parketa. * 631 -070 271
IZOLIRAM cevi centralnih kurjav z aluminijasto pločevino. Ugodne cene. * 329-374_285
POLAGANJE keramičnih ploščic.
* 49-521_ 331
Nudimo vam knjigovodske - računovodske     STORITVE. Ermax
d.o.o.,* 217-911_533
POLAGAM   keramične ploščice.
* 65-705 537
POHIŠTVENA TRGOVINA
Drulovka pri Kranju, Drulovka 6a
'Specializirana trgovina s KUHINJSKIM POHIŠTVOM: bela tehnika, stoli, jedilniške garniture, svetila. Kataloška prodaja ostalega pohištva: spalnic, sedežnih garnitur, otroških spalnic, regalov, predsob,...
UGODNE CENE* GOTOVINSKI POPUST * PLAČILO S ČEKI
IZDELAVA in MONTAŽA reklam-nih napisnih tabel in ostale usluge.
* 217-696 557
POLAGANJE vseh vrst talnih oblog, BRUŠENJE in LAKIRANJE parketa, LEPLJENJE in PLESKANJE izvajamo z vašim ali našim materialom za družbeni in privatni sektor* 632-171_576
FRIZIRANJE na vašem domu, cene ugodne. * 70-490 589
SERVISIRANJE in OBNOVA pralnih strojev* 713-235_642
Iščem IZVAJALCA za izdelavo in postavitev kamina. Ponudbe pod Šifra: KAMIN_654
IZDELUJEM kovinska vrata, nadstreške, vetrolove, predpražne mreže, ograje, itd. * 631-537 739
POPRAVILA avtomobilskega zadnjega ogrevalnega stekla - nitke.
* 713-153 _758
VODOVODNO INŠTALACIJO NA HIŠI (tudi razna popravila, predelave, čiščenje bojlerjev, itd.), vam naredimo z obrtniško kvaliteto, za solidno ceno! * 218-427 762
IZDELUJEMO zaščitne kovinske mreže za kletna okna proti vlomu.
* 82-104_798
FARADAY D.O.O. - NON STOP: -RTV SERVIS, -prodaja novih da-Ijincev, -prodaja SAT sistemov z montažo že od 650 DEM. PRIDEMO TUDI NA DOM. * 064/218-210_18929
CINKANE SMETNJAKE na kolesih in ŽEBLJE izdelujemo. Prebačevo 32/a, * 326-426_19839
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE nudimo. Kvalitetno in ugodno. Roletarstvo BERČAN, * 061/342-464 ali 061/342-703 19842
Računalniško oblikovanje vseh vrst teksta (diplomske naloge, reklame, oglasi, izdelava celostnih podob firm...) priprava na tisk, laserski izpis. * 872-095 19901
IZDELUJEM in prodajam smetnja ke. * 324-457_19939
STANOVANJA
PRODAMO STANOVANJA razli-čnih velikosti v Kranju, Tržiču, Radovljici in Jesenicah. KUPIMO 1, 3 ali 4-sobna stanovanja v Kranju; garsonjere, 1 in 2-sobna v Škofji Loki, Medvodah, Radovljici in Bledu. ZAMENJAMO 2 + 2 (89 m2 za dve manjši stanovanji, 2 sobno nekomfortno (48 m2) za 1-sobno komfortno, 2-sobno (68 m2) za 1-sobno ter druga. NAJAMEMO manjša stanovanja na Gorenjskem.   APRON NEPREMIČNINE
* 064/214-674._
Oddajam v najem GARSONJERO s centralno kurjavo - ogled lahko 16/1/1993, sobota, od 11. do 17. ure. Režije najemnik plača sam, zahtevam pa 200.000 SIT za leto dni vnaprej. * 051/275-685, Janeza Puharja 2 493
3-članska mlada slovenska družina najame manjše STANOVANJE v Kranju, najraje v bližini vodovodnega stolpa. * 212-277 500
STANOVANJE, 1-sobno, komfort-no, velikost 34 kvad. m, na Planini II v Kranju, prodam najboljšemu ponudniku. * 0608/79-572, po 16. uri 536
Opremljeno SOBO, z uporabo kuhinje in kopalnice, oddam moškemu ali paru brez otrok. * 310-601 _543
V Kranju blizu ZD zamenjam 3-sobno STANOVANJE za enako vredno ali cenejšo starejšo hišo, lahko potrebno adaptacije, v okoli ci Kranja. Šifra: TAKOJ_549
STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju odkupim. Visoka nagrada.
* 331-061_ 592
Ogrevano  SOBO  takoj oddam
ženski osebi* 66-105_625
STANOVANJE v Drulovki, 33 kvad. m, prodam ali menjam za večje ali starejšo hišo v okolici Kranja z mojim doplačilom. Kališka 18, Brane _649
Najamem STANOVANJE v Kranjski gori* 881-590_671
STANOVANJE, 1-sobno, centralna, pritlično, zamenjam za stanovanje v višjem nadstropju. Nikolič, Zlato polje 3/e, Kranj_701_
Višja medicinska sestra išče'eno-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju. Šifra: REDNA
PLAČNICA_709
STANOVANJSKO PRAVICO odkupim* 216-976_734
STANOVANJE, 2.5-sobno, oddam.
šifra: PREDPLAČILO_764
STANOVANJE v Kranju, 2-sobno, delno  opremljeno,  oddam. *
48-692__772
STANOVANJE v Škofji Loki, 62 kvad. m, komfortno, prodam izključno za gotovino. Cena je 73.000 DEM * 061/486-822, vsak dan med 16. in 21 uro_794
V mirnem delu Šorlijevega naselja v Kranju prodam 3-sobno komfortno STANOVANJE. Inf. po * 216-221, vsak dan po 19. uri 810
STANOVANJE na Planini III, 2.5-sobno, 76 kvad. m, cena 1.200 DEM/kvad. m, prodam. Možno obročno odplačevanje do 1 leta. Prodam tudi staro HIŠO v Ljubnem pri Posavcu. * 326-836 811
Najamem SOBO z možnostjo kuhanja v Kranju ali okolici. * 218-792_815
STANOVANJE, 43 kvad. m, na Savski cesti v Kranju, takoj prodam. * 223-173 ali 061/327-435, zvečer 821
VARSTVO
S 1/5/1993 iščem VARSTVO na domu za 9. mesečno DEKLICO. * 738-823 _605
Iščemo VARUŠKO, najraje štu-dentko, za varstvo dveh deklic na našem domu. Zg. Bitnje, * 310-663_631^
Iščemo mlajšo upokojenko iz okolice Kokrice za VARSTVO 1-letne DEKLICE.* 215-645 816
VOZILA DELI
Veliko DELOV za R 4 TLS ugodno prodam. * 691-835, popoldan 508
Levi BLATNIK za D kadetta in zad-nji ODBIJAČ prodam. * 217-546 _565
Prodaja malorabljenih AVTO-PLAŠCEV različnih dimenzij, uvoz.
* 59-109_580
VLEČNO KUUKO za Yugo prodam. * 422-303, popoldan 608
R 4, letnik 1988, po delih, sprednji del nepoškodovan, prodam. * 41-062_648
GUME Sava, velikost 155 R 13, skoraj nove, prodam. * 213-221 _673
MOTOR Golf GT Rabbit, z menjalnikom, prodam. * 77-107 676
Štiri GUME, ruske, nove, 165 x 14, primerne za "gumiradel", prodam.
* 715-316_ 828
VLEČNE KLJUKE za R 5, 4, Škodo, Yugo, Golf, montiram. * 633-506, popoidan 831
CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli za vozila Citroen in odkup nevoznih vozil Citroen. * 692-194
19820
VOZILA
LADO 1200 S, letnik 1986, prevoženih 68.000 km, registrirano do 24/2/1993, garažirano, lepo ohranjeno, prodam. Cena po dogovo-
ru. * 83-735_347
R 18, karamboliran, motor brezhiben, prodam. * 43-540 445
R 4 GTL, letnik 7/1984, temno mo-dre barve, prodam. * 70-428 487
VVARTBURG KARAVAN, letnik 1987, prodam. * 81-149 491
ZASTAVO 101, letnik 1978, regi-strirano do 17/7/1993, prodam. Ko-kaš, Frankovo naselje 68, Škofja
Loka_497
Prodam TOVORNI AVTO z delom v Kranju. Šifra: AVTO_498
ZASTAVO 850, registrirano do konca aprila, cena 600 DEM, pro dam. * 48-621_509
R 4, letnik 12/1986, prodam. *
77-334_516
LADO SAMARO, letnik 1988, prodam. Sajovčevo naselje 4, Šenčur _528
ZASTAVO 101, letnik 1981, ugodno prodam. Šmid, Golnik 112, popoldne_532
ZASTAVO 101, letnik 1977, ohra-njeno, garažirano, registrirano do 5/1993, prodam. * 41 354 534 SUBARU JUSTY 4 WD, letnik 1990, prodam. * 631 324 538 R 4, letnik 1981, registriran do 6/1993, cena 700 DEM, prodam.
* 43-293_547
YUGO 45 A, letnik 1986, neregistriran, prodam. * 312-364, po 15. uri 550
TOVORNO VOZILO ZASTAVA 412, letnik 1979, v voznem stanju, neregistrirano, prodam. * 242-426 _556
YUGO 45 KORAL, letnik 1988, regi striran do 12/1993, odlično ohra-njen, prodam. * 81-827 561
LADO KARAVAN, letnik 1989, pre voženih 27.000 km, zelo ohranjeno,
prodam. * 403-185_574
YUGO 45, letnik 1983, prodam ali menjam za 126 P. * 57-921 575
PASSAT, letnik 1976, prodam. * 241 807_583
YUGO 55 SKALA, letnik 1988, rde če barve, prodam. * 325-543 588
YUGO 45, letnik 1989, registriran do 12/1993, prodam. * 46-270 _591
R 4, letnik 9/1989, kot nov, prodam. Planina 2, Brane 597
GOLF JXD, letnik 4/1988, bele bar ve, drugi lastnik, ugodno prodam.
* 061/823-168 600
±
Boste postali naš udeleženec v U   OSNOVNI ŠOLI ZA ODRASLE?
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Vpisujemo v 5., 6., 7. In 8. razred.
V enem šolskem letu lahko končate dva razreda. Šolanje je brezplačno.
Prijavite se lahko do 5. 2. 1993 pri LJUDSKI UNIVERZI ŠKOFJA LOKA Podlubnlk l/a, tel.: 621-865, 622-764.
YUGO SKALA 55, letnik 1990, prevoženih 32.000 km, prodam. *
311-312__602
ZASTAVO 750, letnik 1979, ugodno
prodam* 631-985_613
YUGO 45, letnik 1991, prodam. * 311-380_616
GOLF, letnik 1980, prodam. * 46-513_626
ZASTAVO 101, letnik 1980, celo ali po delih, prodam. * 720-147 627
R 4, letnik 1979, cena 900 DEM, prodam.* 211-351_632
YUGO 45 A, letnik 1986, registrira-no do 12/1993, prodam. Ševič, Ra-vne 23, Tržič_635
LADO 1.300, letnik 1986, prodam.
* 46-561_ 641
KADETT KARAVAN 1.6, VILIČAR, 21, prodam. * 331-034_646
OPEL KADETT, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. * 45-368 647
GOLF Diesel, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam.* 241-802 656
AVDI 80 Diesel, letnik 1985, regi-striran do 15/12/1993, prodam. Kališka 18, Brane 658
ZASTAVO 101, letnik 12/1986, pro-dam. * 323-558, po 14. uri 659
R 4, star 2 leti in pol, registriran celo leto, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. * 310-367 661
YUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 4/1993, prodam. * 81-840, int. 22_670
YUGO KORAL 45, letnik 8/1991, prvi lastnik, prodam. Šenčurska pot 25, Voglje 683
VW HROŠČ 1.200, letnik 1975, re-gistriran do 4/1993, in ZASTAVO 750, letnik 1978, neregistrirano, ugodno prodam. * 891-156 684
126 P, letnik 5/1977, prodam. Po-dreča 42, Mavčiče, ogled popoldan_688
ŠKODO, letnik 1977, registrirano do 10/1993, prodam. * 68-489
CITROEN GS, letnik 1979, prodam. Žumer, Planina 64, Kranj 692
YUGO KORAL 45, letnik 1990, prodam* 217-624_697
MENJALNICA VILFAN v Delavskem domu nasproti Globusa. * 211 -387_706
ZASTAVO 101, letnik 1986, pro-dam. * 328-893_708
YUGO 55, letnik 1988, registriran do 11/1993, cena 4.800 DEM. pro dam* 241-524_715
YUGO 45, letnik 1983, in OPEL KADETT, starejši letnik, prodam. Kidričeva 47/a, stanovanje 1, Kranj
FIAT 126 P, letnik 1985, prodam.
* 52-314_725
GOLF, letnik 1982, prodam. *
323-209_7311
YUGO 45, letnik 1988, prodam. * 323-209_732
YUGO, letnik 1989, rdeče barve, prodam. * 326-694_738
ZASTAVO 128, letnik 1987, regi strirano do 12/1993, 38.000 km, prodam. * 422-487_745
YUGO KORAL 45, Jetnik 1989, pro-dam. Inf. v petek dopoldan in sobota cel dan na * 633-912 747
R 4, letnik 1988, 56.000 km, prodam* 631-674_750
TOVORNI AVTO Mercedes 811 prodam. * 736-439_752
BX 16 TRS, centralno zaklepanje, klima, letnik 1986, dobro ohranjen, cena po dogovoru, prodam. *
78-765_ 759
ZASTAVO 128 SKALA, letnik 1989, garažiran, dobro ohranjen, cena 4.500 DEM, prodam. Ogled vsak dan od 8. do 20. ure. Natlačen Alojz, Kuratova 7, montažno nase Ije, Kokrica, Kranj 760
ŠKODO 120, letnik 1982, cena po dogovoru, prodam. Ogled sobota in nedelja, černe Anton, Begunje 121/a 761
YUGO 45, letnik 1990, registriran do 9/1993, 17.000 km, prodam. *
215-007__772
OPEL ASCONO, letnik 1985, registrirano do 12/1/1994, prodam. * 323-729 773
ZASTAVO 101, letnik 1978, ugodno prodam* 802-171_782
VVARTBURG KARAVAN, letnik 1985, registriran do 4/1993, cena 1.000 DEM, prodam. * 631 -858
OPEL KADETT 1.6 D^ letnik 12/1983, registriran do 12/1993, prodam. * 891-084 785
UNO, letnik 1990, prodam ali me-njam za cenejši avto. * 312-255 _796
SUBARU, letnik 1987, registriran do 6/1993, prodam* 83-696 799
GOLF bencinar, letnik 1978, lepo ohranjen, cena 3.500 DEM, pro-dam. * 52-123_800
R 4, letnik 1981, cena po dogovoru, prodam. * 58-118 805
126 P, letnik 1981, prodam. * 218-639 _812
GOLF JXD, letnik 12/1989, dodatno opremljen, prodam. * 632-924 _819
R 18 GTS, letnik 1980, dobro ohranjen, nujno poceni prodam. * 710-514_823
VW JETTA, letnik 1980, dobro ohranjen, ugodno prodam. * 715-316_827
YUGO 45, rdeče barve, letnik 1987, ugodno prodam.* 310-625 832
ZAPOSLITVE
Želite dober ZASLUŽEK? * 51 -960_226
Honorarno zaposlimo več simpatičnih deklet za DELO v strežbi. * 222-233, Gostilna Sejem 234
Slovenska knjiga d.o.o. vabi k sodelovanju HONORARNE SODELAVCE s področja Gorenjske za delo DOSTAVUALCA in POPISOVALCA, z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Pisne ponudbe pošljite na naslov: SLOVENSKA KNJIGA d.o.o.. Litijska 38, 61000 Ljubljana. 235
Honorarno zaposlim DELAVCA z znanjem kleparsko izolaterskih del* 328-223, zvečer._274
Iščemo komunikativno osebo za REDNO zaposlitev, prednost imajo nezaposleni, z lastnim prevo-zom. * 222-524_369
Iščemo DELAVCE, ki znajo delati z epoxi in karbonom, za delo po pogodbi, možna redna zaposlitev. * 061/261-536_397
Založba Lexis vabi k sodelovanju nove sodelavce - AKVIZITERJE. Odlični pogoji. * 46-072 407
Iščem ČISTILKO za 1 uro dnevno. Pisne ponudbe Gasilska 5, Šenčur _ 472
KUHAR dobi redno zaposlitev v novem lokalu. * 632-206 in 632-403 _492
Oddelek za informiranje DZS vabi k sodelovanju posameznike in vodje skupin, za informiranje in predstavitev šolskih priročnikov na območju Ljubljane in Gorenjske. OD 80.000 SIT. Pogoj: sš znanje slovenščine. Inf. v petek po 18. uri na * 310-169 494
Nudimo honorarno DELO. * 70-735, petek po 15. uri_531
Iščem POMOČ za pospravljanje družinske hiše v Žirovnici. Ponud-be pod Šifra: ŽIROVNICA 566
Nudimo DELO, ki zahteva odgovornost in disciplino. Vaše ponud be na * 325-265, 218 885 570
Zaposlimo kvalificiranega MIZARJA, šenk pohištvo, * 242-064 in 577
242-358
Pogodbeno zaposlim ŠIVILJO us-njene galanterije. Šifra: PRIDNOST 606
BRAZDA
PolJSIca pri Podnartu Telefon: 064/70-225
Odkupujemo smrekovo, borovo In bukovo hlodovino. Opravljamo tudi posek In spravilo lesa. Plačilo od 2 do 15 dni.
SE PRIPOROČAMO!
OBVESTILO
Male oglase, označene »POD ŠIFRO«, so oglaševalci naročili za objavo tako, da zanje maloogla-sna služba Gorenjskega glasa zbira pisne ponudbe interesentov. Zato Vam naslova oglaševalca ne moremo posredovati. Stik z njim navežete tako, da na naslov Gorenjski glas Kranj posredujete pisno ponudbo z Vašimi podatki v zaprti kuverti, nanjo pa obvezno dopišete šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi GORENJSKI GLAS in se priporoča!
KRAVO, brejo 8 dam. * 422-803
mesecev,
pro-637
Iščemo komunikativno OSEBO (redna zaposlitev); prednost neza-posleni. Lasten prevoz. * 222-524
Vsi, ki želite honorarno zaposlitev,
pokličite na* 51-960_636
Redno ali honorarno zaposlimo ZASTOPNIKE in ORGANIZATORJE skupin. SLOVENSKA KNJIGA, Litijska 38, Ljubljana_ 651
Zanimiva prodaja, ugodno plačilo takoj.* 323-147_666
Zaposlimo DEKLE za delo v baru. * 43-502_677
DELAVKO na vezilnih strojih v okolici Kranja iščemo. * 061/119-266, int. 23-76_716
ŠOFERJA s pasivnim znanjem an-gleščine iščem* 211-746 740
Sem vesten in delaven, po končani šoli in opravljenem pripravniškem izpitu. Iščem "honorarno zaposlitev" v trgovini. * 48-618 753
Honorarno zaposlimo simpatično DEKLE z izkušnjami za delo v strežbi. Inf. v Pizzeriji Oliva, Sv. Duh 93/a, Škofja Loka_793
Pizzerija v Tržiču zaposli za strežbo simpatično DEKLE. * 52-055
ŽIVALI
Kvalitetne domače PRAŠIČE, 120 -160 kg, po izbiri, prodam. * 069/82-065_ 138
Ćrnobela TELETA, težka od 40-70 kg in težje SVINJE, prodam. «• 57-280_ 239
PRAŠIČA za zakol, prodam. * 44-508_378
Poceni prodam 4 mesece stare, le-pe KUŽKE. * 78-708_430
Prodam MESO od bika. * 45-368 _478
Brejo KOBILO, rjavo, prodam ali menjam za klavno živino. * 061/612-753_ 499
Jalovo KRAVO prodam ali zamenjam za brejo. * 68-404 501 TELICO, brejo v 8 mesecu, pro
dam* 51-753
505
KRAVE prodam.
Polovico
46 442 _507
Mlade KOKOŠI tik pred nesnostjo prodajam. Gašperlin, Moste 99, Komenda 512
KOKOŠI nesnice, za zakol ali na-daljno rejo, cena 150 SIT, prodam * 49-277 Voklo 56_515
Dva PRAŠIČA, težka cca 150 kg, prodam* 50-312_517
BIKCA križanca, težkega 140 kg, prodam. * 65-542 524
TELICO frizijko, brejo, prodam. Visoko 31 541
TELETA za zakol in mlado visoko brejo KRAVO po izbiri prodam. La-hovče 32, Cerklje 544
TELIČKO simentalko, težko 100 kg, prodam ali menjam za manjšega bikca* 061/621-011_546
KRAVO po teletu prodam. *
421-256_551^
BIKCA, starega 10 dni, črnobele ga, prodam. Sp Bitnje 24 560 PRAŠIČE, težke 20 do 25 kg, in 14 dni staro TELIČKO simentalko, prodam. Kapus, Zagoriška 16, Bled
____563
Polovico   KRAVE   prodam *
68-193_569
ŽREBE Norik prodam * 891-246 _ _■_571
PRAŠIČE, večje in manjše, pro-
dam. Hraše 5, Smlednik
579
KRAVO za zakol prodam. * 64-115 586
NOVOFUNDLANKO ž rodovni-kom, staro 10 tednov, prodam. Se-liška 7, Bled, * 77-571_587
LHASA APSO mladiče, čistokrvne, stare 9 tednov, prodam. * 631 438_590
PRAŠIČA- za zakol prodam. * 64 810, Trdina Viktor, Martinj vrh 22, Železniki 607
ZREBICO, staro 7 mesecev, križanko Anglež hanoveranec - Norik, prodam. * 41-085 612
BIKCA simentalca, starega 9 tednov, prodam. Sr. Bela 24, Preddvor 621
PRAŠIČA za zakol prodam Cirče 29, Kranj_ 623
TELICO, brejo, in MESO polovice bika, prodam* 691 503 624
Jalovo KRAVO prodam ali zamenjam za brejo. * 422-237 634
KRAVO simentalko s teletom prodam. Zalog 62, Cerklje 655
Pritlikave ŠNAVCERJE vrhunske-ga porekla prodam. Oče in mati potomca svetovnih, evropskih in mednarodnih prvakov. Inf. in rezervacije na * 325-416 657
Polovico mlade KRAVE prodam. Voglje na vasi 4, Šenčur 662
Dva TELETA prodam. Remic, Rupa 9, Kranj_668
Črnobele BIKCE, težke 40 do 70 kg, in težjo SVINJO, prodam. * 57-280 672
TELICO simentalko, staro 7 nov, prodam. * 733-749
ted-674
AKVARIJE, RIBICE, HRČKE, PAPI-GE in PETEGREPAL - VISKAS pro-dam. * 76-342_675
Oddam dva dvomesečna KUŽKA.
* 422-003_678
TELIČKO simentalko, težko 100 kg, prodam. * 422-758 686
PRAŠIČE, težke 150 do 180 kg, ce-le ali polovice, prodam. Eržen, Zg. Bitnje 41,* 312-056_690
BIKCA simentalca, starega 6 tednov, prodam. Letence 6, Golnik _694
KRAVO simentalko tik pred telitvi-jo ter enoletne KOKOŠI prodam.
* 45-738_695
BIKCA za rejo, starega 8 tednov, prodam. * 66-301_696
HRČKE, cena 100 SIT, prodam. * 326-815, popoldan 700
KRAVO s teletom prodam. Bled,
Zasip, Muže 9_707
MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA, brez rodovnika, stare 10 tednov, prodam. * 65-773_712
PRAŠIČA, težkega 160 kg, pro-dam.Zg. Brnik 69 719
PRAŠIČA za zakol prodam. Sp. Brnik 25_723
PRAŠIČE po 120 kg prodam. Do-linšek, Tupaliče 7, Preddvor 726 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, od visoko mlečne krave, prodam. Sp. Brnik 60 727
PUJSKE prodam. Cerklje
Sp.
Brnik 60, 728
TELICO simentalko, težko 100 kg, prodam. Pivka 7, Naklo 729
MESO od krave, cena ugodna, prodam. Sr. vas 48, Šenčur 730
KRAVO frizijko, težko 650 kg, po prvem teletu, prodam. * 715-320, Lesce 737
PRAŠIČA, težkega 180 kg, in TE-LIČKO simentalko, težko 100 kg, prodam Cerklje, Janeza Bobnarja 2_742
TELICO za zakol prodam ali menjam za brejo kravo. * 061/621-638 742
TELIČKO frizijko, staro teden dni, prodam Kovor, * 57-536 743
ŠROTAR in PRAŠIČE, težke 110 kg, prodam. Krt, Kurirska 7, Kranj __746
PRAŠIČA od 100 do 140 kg, doma ča reja, prodam. * 421 -238 749
Brejo TELICO prodam* 58-356 ___754
Konec januarja bom prodajal 7 tednov stare rjave JARKICE, cepljene proti kugi, zbiram naročila. Oman, Zminec 12, Škofja Loka, * 621-475_763
Prodajam KOKOŠI nesnice, stare eno leto, cena za kokoš je 150 SIT. Voklo 49, * 49 250_774
PRAŠIČE, težke 20 do 130 kg, pro dam. Stanovnik, * 65-546 776
TELIČKO simentalko, staro 7 tednov, prodam. Kern, Jezerškova 5, Komenda 787 Polovico mlade GOVEDI prodam. Sp. Brnik 65_802
BIKCA simentalca, starega 7 tednov, prodam. Dolenja Dobrava 7, Gorenja vas 803
PRAŠIČA za zakol prodam. * 631-115 820
MLADIČE NEMŠKIH OVČARJEV, z rodovnikom, stare 9 tednov, prodam* 631-092 807
MESO od polovice KRAVE, cena 260/kg, prodam.* 733-316 814
Trgovina Domačija Peternelj, Globoko 2/a, * 738-037 sprejema na-ročila za PERUTNINO._822
KLETKO za kokoši in TELICO simentalko za rejo prodam. * 70-626 824
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila dobra mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
TEREZIJA FRANKO
roj. Kožuh
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, posebej Ivanki Dermo-ta, sorodnikom, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Zamanovi za zdravljenje, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Škofja Loka, Kranj, Polica, 12. januarja 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
LEONA GAŠPERŠIČA
iz Ovsiš 44
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala za pozornost osebju bolnišnice Golnik, dr. Trilarjevi in dr. Debeljaku. Zahvaljujemo se tudi dr. Potočnikovi, g. župniku, pevcem in sodelavcem .kolektiva Plamen. Vsem imenovanim in neimenovanim prajv iskrena hvala.
Žalujoči: Vsi njegovi
Ovsiše, 5. januarja 1993
V SPOMIN
ZORANI IN MIČU
Mineva pet let od krute resnice, da vaju prekriva bela poljana zemlje. A spomin še živi v naših srcih, še vedno sta med nami. Vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun mnogo prerani grob, hvala.
Mama Neda, sestri Jelka in Zdenka
ZAHVALA
Delo. skrb, trpljenje, tvoje je bilo življenje. Utihnil je tvoj glas, ustavilo se je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok
in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob boleči izgubi drage žene, mami, mame, sestre, tete in tašče
I MARIJE I STANONIK
rojene Žitko
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za maše, in vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Čufarjevi in dr. Zakotniku ter Vikici Rozman za lajšanje boelčin. Lepa hvala g. župniku iz Trboj za lep pogrebni obred ter cerkvenim pevcem iz Preddvora. Prav tako se zahvaljujemo Marinki Rozman za pomoč, ki jo je nudila v težkih trenutkih. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Trboje, 4. januarja 1993
V SPOMIN
16. januarja 1993 mineva žalostno leto, odkar je obstalo srce naši dobri skrbni ženi, mami, stari mami, sestri in teti
MARIJI BOBNAR
rojeni Erzar
Vsem, ki postojite ob njenem'grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala!
Žalujoči: Njeni
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je v ponedeljek, 4. januarja 1993, zapustila nadvse dobra in skrbna mama, stara mama, babica in prababica, sestra, teta in tašča
JULIJ ANA RAKOVEC
rojena Svoljšak
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Možganu, gospodu župniku za lepo opravljen obred, hvala sodelavcem iz Alplesa, PE Sava Elektro Gorenjska, Jelovici, Inštalacijam, Iskri iz Železnikov, cerkvenemu pevskemu zboru in Cirilu Pogačniku za lep govor.
Žalujoči: Vsi njeni
Dolenja vas, Češnjica, Škofja Loka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame in stare mame .
MARJANCE ČADEŽ
rojene Frlic iz Žabje vasi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom za veliko pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi pevcem noneta Blegoš in cerkvenim pevcem za lepo petje ter g. župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: Vsi njeni
Žabja vas, 28. decembra 1992
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je v sredo, 6. januarja 1993, zapustila draga mama in prababica
MARIJA ZUPANEC
rojena Pajer
Vsem, ki so sočustvovali z nami in kakorkoli pomagali ob zadnjem slovesu naše dobre mame, se iskreno zahvaljujemo. Za globoke bodrilne misli iz njenega krščanskega življenja, ki so nam zgledna spodbuda, smo hvaležni gospodu dekanu iz Šenčurja in gospodu župniku z Brega ob Savi, govorniku ZB, šenčurskim pevcem, cerkvenemu zboru ter ostalim udeleženim na njeni zadnji poti tega bivanja.
Vsi njeni
Šenčur, 8. januarja 1993
V SPOMIN
Utihnil je tvoj glas, ostalo je tvoje dobro srce in sledovi pridnih rok!
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš
JOŽE JERANČIČ
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Mama Ana Rrjavec z družino in družina Mori Stražišče, Celovec
ZAHVALA
Mirno je odšla od nas naša mama, babica, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA ZIHERL
rojena Šink iz Sr. Bitenj
Vsem, ki ste ji karkoli    dobrega storili, še posebej pa zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik, in vsem, ki jo imate v lepem spominu, prisrčna hvala.
Vsi njeni
Gorenjska UNZ testira novo organiziranost slovenske policije       Razmišljanja o borčevskih pohodih na Triglav
"Hill Street" na Bleivreisovi     Naj ostanejo množična
Kranj, 14. januarja - Mag. Vinko Korenak iz razvojne skupine ministrstva za notranje zadeve in načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar sta na tiskovni konferenci v sredo predstavila projekt "javna varnost". Gre za model nove organiziranosti slovenske policije na lokalni in regionalni ravni, ki ga bodo najmanj šest mesecev tega leta preskušali na Gorenjskem, nato pa s popravki, če bodo potrebni, prenesli na vso državo. Spremembe v nekaterih krajih, zlasti tam, kjer so "izgubili" policijske oddelke (Železniki, Žiri, Gorenja vas, Cerklje, Boh. Bistrica) povzročajo med ljudmi precejšnje nezadovoljstvo, boje se, da bodo poslej manj varni. Ivan Hočevar bojazen zavrača, trdi, da bo z večjim številom operativcev varnost poslej celo boljša.
Po starem je bilo na območju gorenjske UNZ enajst policijskih postaj in osem policijskih oddelkov, po novem je deset postaj, dva oddelka in sedem policijskih pisarn. Medtem ko je bil temeljni kriterij stare organiziranosti upravno-politični, je novi model prilagojen varnostnim razmeram posameznega okolja.
Tako ima po novem vsako zaokroženo območje (predvidoma bodočih občin) svojo vodjo policijskega okoliša, t.i. vaškega oziroma mestnega "policaja", ki je razbremenjen represivnih (kaznovalnih) posegov, dela predvsem preventivno.
Policijske pisarne
Namesto večine dosedanjih policijskih oddelkov novi model uvaja policijske pisarne. Za to spremembo je več tehtnih razlogov. Ivan Hočevar kot enega najpomembnejših omenja do zdaj včasih pretirano povezanost policistov, ki so delali v oddelkih, z domačini, kar vselej ni najbolje vplivalo na učinkovitost   njihovega dela.
Zlasti policisti, ki so bili v oddelkih več let, so pogosto ukrepali drugače kot "nevtralni" policisti. V sredini, kjer policist živi, je pač najtežje delati.
Drug pomemben razlog je racionalizacijski. Izračun kaže, da so v policijskih oddelkih, kjer je delalo manj kot dvanajst ljudi, porabili kar 70 odstotkov moči za lastno obratovanje (dežurstva, administracija, vodenje) in le 30 odstotkov za operativne naloge, torej so bili več ali manj sami sebi namen. Taka organiziranost je zahtevala tudi več in dražje prostore, vzdrževanje. Po novem bo v policijski pisarni delo policista prilagojen potrebam posameznega kraja, na vratih bodo napisane uradne ure, policist bo v pisarni na voljo ljudem za neinterventne storitve (nasvete, prijave). "Odvečni" policisti iz oddelkov (18) pa so premeščeni med operativce.
Policijska oddelka ostajata na Bledu in v Preddvoru. Pred-dvorski dobiva poleg splošnih nalog še varovanje zelene meje in mejno policijo na Jezerskem.
Umrla pod Jalovcem?
Kranjska Gora - V nedeljo, 10. januarja, nekaj po eni popoldne je oskrbnik planinske koče v Tamarju obvestil kranjskogorske policiste, da se je pri sestopu z Jalovca smrtno ponesrečila neka ženska. Reševalci so se takoj podali v akcijo, vendar zaradi težavnih razmer niso mogli na prizorišče domnevne tragedije, zaradi megle ni mogel poleteti tudi helikopter MNZ. V akcijo so se podali z bovške strani, upajo, da bodo danes (ponedeljek) do ponesre-čenke lahko prišli in jo potegnili nazaj na vrh. Po doslej znanih podatkih naj bi bila po-nesrečenka avstrijska državljanka Sabina Teubl, stara 26 let. Vzroki nesreče še niso zna-
Zagorelo v dečkovi postelji
Kranjska Gora - V soboto, 9. januarja, okrog pol desetih zvečer je zagorelo v stanovanjski hiši Marjete Budinek v Kranjski Gori. Mati je približno ob osmih spravila skoraj petletnega sina Gregorja v posteljo, kasneje pa je odšla v kavarnov pritličju hiše. Tedaj je deček vzel sobni reflektor, nekaj igrač ter vse skupaj spravil pod odejo. Med igro je zaspal. Zaradi visoke temperature žarnice se je vžgala najprej rjuha, nato žimnica in plastični nastavek reflektorja. Dim je Gregorja začel dušiti, ko ga je vroča žarnica opekla po roki, pa se je prebudil in stekel po pomoč. Požar so pogasili z vodo.
Voznik in sopotnik v saabu mrtva
Naklo - V torek, 12. januarja, zjutraj ob 3.40 je 23-letni Tomaž Baloh s Škofljice pri Ljubljani s saabom peljal od Pod-tabora proti Kranju. V kraju Jaslice je nenadoma zavil v levo na nasprotni vozni pas, kjer je ravno tedaj s tovornjakom pripeljal 50-letni Peter Skrlep iz Kranja. Ta se je sicer umikal v desno in zaviral, vendar silovitega trčenja ni mogel preprečiti. Voznik Baloh in njegov
24-letni sopotnik Edvard Zaletel, prav tako s Škofljice, sta umrla v ostankih saaba, iz katerega so njuni trupli izrezali kranjski poklicni gasilci. Promet na tej cesti je bil zaradi nezgode zaprt slabe štiri ure.
Uro pred tragično nezgodo pri Naklem so fanta v Kranjski Gori ustavili policisti. Balohu so zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola vzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljevati vožnjo. Kljub temu sta se Ljubljančana kasneje odpeljala naprej proti domu, v smrt. DNa gorenjskih cestah so v kratkih dveh tednih novega leta umrli že trije ljudje.
Trčenje tudi na Brniku
Brnik - Istega dne, v torek, ob 11.50 je iz podobnih razlogov počilo tudi na regionalni cesti na Zg. Brniku. 24-letni Kranjčan Boris Žagar je vozil od Sp. Brnika proti Cerkljam. Na Zg. Brniku je v nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je nasproti pravilno pripeljal s tovornjakom Franc Vidmar. Vozili sta trčili, pri tem je bil Boris Žagar hudo ranjen in so ga odpeljali v UKC, kjer je ostal na zdravljenju.
Vlom v trgovino
Kranj - Komandir kranjske policijske postaje Jože Mencin pravi, da postajajo storilci kaznivih dejanj iz dneva v dan drz-nejši. Ugotovitev je med drugim podkrepil s primerom vloma v soboto ponoči v trgovino na Bleivveisovi cesti v Kranju. Policisti so s pomočjo očividca na delu prijeli 18-letnega Benjamina S., ko se je zakladal z različnim blagom. Na vprašanje, zakaj je kradel, fant ni vedel odgovoriti nič konkretnega.
Policijska patrulja je v soboto zmotila tudi 16-letnega M. D. Očitno mu znak, ki ob obvoznici blizu ceste Kranj - zahod opozarja na spolzko cesto, ni bil všeč in ga je podrl.
Podobnih primerov, ko so policisti sami ali v sodelovanju z ljudmi prijeli storilce, je bilo v zadnjih štirih mesecih po besedah Jožeta Mencina več kot 25.
Postaje po vzoru streeta"
Hill
Policijske postaje, ki so v vseh občinskih središčih, so imele doslej splošno področje dela, specializirane so bile le mejne, letališka in železniška. Po novem imajo postaje v večjih središčih kombinirano področje dela s splošno, prometno in kriminalistično enoto, lahko pa tudi drugačno specializacijo (za delo na meji, železnici idr.) Kriminalisti torej prihajajo iz kranjske stavbe UNZ na "teren", v UNZ ostaja predvsem odkrivanje in preiskovanje hujših kaznivih dejanj ter gospodarske in organizirane kriminalitete. Mejne policije praviloma prehajajo pod okrilje policijskih postaj, v specializaciji odstopa predvsem postaja letališke policije na Brniku, ki ima v svojem delokrogu tudi kriminaliste in skupino za pro-tidiverzijsko zaščito.
Ivan Hočevar je dejal, da prve izkušnje dela po novem projektu že dajejo ugodne sadove. Število operativnih policistov na terenu se je povečalo, policija ima možnost postati učinkovitejša pri varovanju ljudi in premoženja. V novi organizaciji pa dobiva posebno pomembno mesto tudi operativno-ko-munikacijski center, ki koordinira delo policistov na terenu, zato je odveč strah ljudi, da bodo policisti poslej "zamujali" k prometnim nesrečam, vlomom in drugim kaznivim dejanjem. Pa še to: uprava za notranje zadeve se preoblikuje v upravo javne varnosti, kar je nekoč že bila. • H. Jelovčan
Bled, januarja - Na zaključni seji organizacijskega odbora "7. spominskega pohoda partizanov in mladih na Triglav 1992" pred kratkim na Bledu, so organizatorji še enkrat spregovorili o dilemi: množični borčevski pohod na Triglav da ali ne. Bili so znova enotni : ti pohodi naj ostanejo tradicionalni, pritegniti pa je treba tudi druge politične stranke, ne le strogo leve, kot je bil to primer letos. 8. spominski pohod borcev in mladine na Triglav 1993 bo posvečen 50-letnici ustanovitve brigad 31. divizije in 9. korpusa ter 100-letni-ci planinske organizacije.
Na zadnji, 7. spominski pohod borcev in mladine na Triglav julija letos je bila izrečenih vrsta pohval pa tudi nekaj graj. Tako je bila pohvaljena kompletna organizacija pohoda, ki jo že vsa leta vodi Franc Šmit z Bleda s svojim organizacijskim odborom, posebno še zaključna prireditev, ki je pritegnila na Pokljuko več tisoč Slovencev in je bila prava množična manifestacija narodove zavesti. Zelo pozitivno je bila ocenjena umetniška kolonija, ki je dala prve zametke Triglavski galeriji. Se pa organizatorji strinjajo, da bi v prihodnje ne smeli vabiti le strogo leve strankarske organizacije, kot sta bili SDP in SSS, kajti borčevska organizacija ni politična organizacija; med partizani in aktivisti so bili tudi verni ljudje. Gregor Klančnik pa je poudaril, naj bodo sponzorji tisti, ki ustvarjajo, in ne stranke, ki le porabljajo. Vsekakor pa bo v prihodnje treba stroške pohoda občutno znižati. Kljub po časopisju izraženim pomislekom, da bi tako množične pohode na Triglav morali opu-
Dogodki med prvo in drugo vojno
Klub seniorjev pri Slovenskih krščanskih demokratih Tržič je v torek, 12. januarja 1993, priredil okroglo mizo o dogajanjih med prvo in drugo svetovno vojno v Tržiču. Večera v Jožefovi dvorani se je udeležilo okoli 50 ljudi, ki so z zanimanjem podoživljali sindikalno (predstavil ga je predsednik Kluba Franc Klofutar) in bogato kulturno-prosvetno delo v Tržiču, Kovorju, Križah in Lešah (o tem so spregovorili gostje Mirko Mežek, Anton Zaplotnik, Tinca Avsec, Stanko Dov-žan in Avgust Primožič, Alojz Klemenčič, Konrad Lorenčič, Franc Kolman). Zabavali so se ob pripovedovanju starih trži-ških humorističnih zgodb, ki jih je doživeto pripovedoval Anton zaplotnik - Tonček, ki so mu ob koncu čestitali ob njegovi čili 90-letnici.
Večeri se bodo redno odvijali vsak drugi torek v mesecu v različnih krajih. RIub prj SRD Trži{
Tajnik Franc Primožič
Občinski minister tokrat v vlogi podjetnika
Konec kopalnega nereda v Bohinju?
Radovljica - Novoustanovljeno Turistično združenje Bohinj, d.d. Bohinjska Bistrica, ki ga zastopa direktor Jože Cvetek (sicer občinski minister za turizem), želi ob Bohinjskem jezeru urediti kopališče in vzpostaviti večji kopalni red.
Podjetje namerava na območju Fužinarskega zaliva (na Jezeru in na Veglju) urediti kopališče, postaviti sanitarije, zavarovati kmetijske površine na Jezeru pred škodo, ki jo povzročajo kopalci, in nasploh poskrbeti za večji red. Da bi zamisel lahko uresničilo, se je z lastniki iz Stare Fužine že dogovorilo za najem njihovih zemljišč ob jezeru; ker pa je del zemljišč v občinski lasti, je prošnjo naslovilo tudi na izvršni svet. Podjetje predlaga, da bi mu občina dala v najem 22 parcel v skupni izmeri 3,4 hektarja. Kot so ugotovili v premoženjsko pravni službi uprave za urbanizem, je s štirinajstimi parcelami prepovedano vsakršno razpolaganje, ker so v denacionalizacijskem postopku. Deset parcel je bilo podržavljenih z agrarno reformo, štiri pa z razlastitvijo (za potrebe ureditve kopališča).
Izvršni svet je na ponedeljkovi seji soglašal s predlogom, da bi hotel Jakoba Slivnika v Podhomu, kije bil podržavljen na podlagi zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, vrnili nekdanjemu lastniku oz. pravnima naslednicama. V stavbi, s katero upravlja Alpdom, je šest stanovanj. Kar zadeva denacionalizacijo objekta Justin raj na Bledu, je izvršni svet še pred odločanjem zahteval informacijo o državljanstvu nekdanje lastnice. Stavba, v kateri je šest stanovanj, je popolnoma dotrajana; v njej pa bivajo socialno šibki prebivalci, ki imajo stanovanjsko pravico.
Ker prostorsko ureditveni pogoji za Triglavski narodni park določajo, da je za območje na Veglju in Jezeru treba izdelati ureditveni načrt, bo izvršni svet o prošnji za najem občinskih zemljišč odločal šele potem, ko bo narejen ureditveni načrt za vso jezersko kotlino. Strokovna organizacija, ki jo bodo izbrali z javnim razpisom, naj bi načrt pripravila do spomladi.© C. Zaplotnik
stiti, so bili enotni, da če je kdo, potem so borci upravičeni do takšne manifestacije. Še vnaprej naj gonilna sila pohoda ostane Franc Šmit, moral pa bo dobiti dodatno pomoč; prihodnje leto naj bi jo dale enote obeh partizanskih formacij, ki bosta praznovali svojo 50-letni-co. Pripravljen je že osnutek programa za pohod na Triglav leta 1993. Tudi prihodnje leto bosta organizirana slikarski in kiparski tabor, predlagan pa je tudi gala koncert in simpozij na temo "Triglav v kulturi" na Bledu. Umetniški eksponati letošnje kolonije so razstavljeni v hotelu ASTORIA na Bledu (prej hotel Svoboda), kjer bodo ostali vso zimo. • D. Dolenc
Sprejem za vdove padlih teritorialcev
Ljubljana, 14. januarja -
Začetek tega tedna je slovenski minister za obrambo Janez Janša sprejel vdove pripadnikov Teritorialne obrambe, ki so padli v vojni za  samostojno Slovenijo.
Obiskovalke so se zahvalile ministru za dosedanjo skrb in pomoč, v pogovoru pa so ga seznanile tudi s težavami v vsakdanjem življenju. Janez Janša jim je zagotovil, da si bo sam prizadeval skupaj z ministrstvom za omilitev njihovih problemov. Ministrstvo za obrambo bo v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in nekaterimi podjetji v ta namen osnovalo sklad za pomoč žrtvam vojaške agresije na Republiko Slovenijo v 1991. letu. Glavni namen tega sklada bo zagotovitev pomoči otrokom pripadnikov TO, ki so padli med to agresijo. • S. S.
Čudovita moč misli -
Kokrica pri Kranju - Turistično društvo Kokrica bo jutri, 16. januarja, pripravilo že četrto Čajanko v tej sezoni. Ker je bilo lani za predavanje Čudovita moč misli veliko zanimanje, so se odločili, da ga tokrat ponovijo. Predavatelj Zoran Železnikar bo tokrat razlage obogatil z novimi spoznanji in skušal področje osvetliti še iz drugih zornih kotov. Vsekakor bo predavanje zanimivo, saj se bodo udeleženci seznanili, kako lahko sami vplivajo na misli in s tem v zvezi posredno tudi na zdravje. Razlaga in ugotovitev namreč temeljita na tem, da si z napačnim razmišljanjem sami ustvarjamo različne težave in tudi bolezni. Prireditelji vabijo ljubitelje dosedanjih Čajank (in druge), da pridejo ob 17. uri v Kulturni dom na Kokrici. Vstopnina je 100 tolarjev, postregli pa bodo tudi s čajem in pecivom. Jutrišnja Čajanka pa bo že 25. po vrsti. • (až)
{JANUARJA UGODNE CENE
v prodajalni GRADBINKA,
Žanova ul. 3, Kranj.
ARMATURNE MREŽE
Q 69 4,2 x 4,2 mm R 283 6 x 4,2 mm R 335 8 x 5 mm R 424 9 x 6 mm R524 10x6 mm
728,40 SIT/kos 1.699,40 SIT/kos 2.543,30 SIT/kos 3.294,10 SIT/kos 3.916,90 SIT/kos
REBRASTO ŽELEZO V PALICAH
48,10 SIT/kg
STIROPOR
5 cm 4 cm 3 cm 2 cm
292,40 SIT/m2 233,90 SIT/m2 177,20 SIT/m2 177,00 SIT/m2
Kupljeno blago lahko plačate
tudi na 3 obroke s čeki
ali s potrošniškim kreditom.
Cene so z Merkurjevo kartico zaupanja še
5 % nižje.