SDZ IN KULTURA
Ne le umetnost in šola, tudi delo
Morda se bo zazdelo komu presenetljivo, da se Slovenska demokratična zveza (Grosup-lje), torej politična stranka, uk-varja s pripravljanjem kultur-nih prireditev: 8. februarja je dala pobudo za predstavitev pesnika Vida Ambrožiča, do-ma iz Vel. Češrvjic pri Šentvi-du, in jo ob ljubeznivi pomoči g. župnika Jožeta Koželja, g. Emila Čopa ter g. Jerneja Lam-preta, ravnatelja šentviške os-novne šole, skupaj z g. Gorda-nom Ambrožičem, pesniko-vjm posinovljencem, tudi or-ganizirala. Vendar sta osnovni programski načeli SDZ slo-venstvo in ustvarjalnost. Slo-venstvo kot osnova naše skup-nostne identitete, ki jo želimo in hočemo uresničevati in va-rovati v samostojni narodni, slovenski državi. Kako ta skupnostni cilj sprejemamo, smo jasno in prepričljivo izra-zili na predbožičnem plebisci-tu. Vendar bo pot do Države Slovenije, kot vse kaže, še težka.
Duhovna os
Osnovna metoda za uresniči-tev tega veličastnega in odgo-vornega cilja, hkrati s tem pa tudi za uresničevanje vseh te-meljev slovenske državne uve-ljavitve: gospodarska ozdravi-tev in razvoj, ki bo omogočal zaposlitev vsem pa dostojne dohodke, kvalitetno šolstvo itd. vključno z uresničitvijo slovenske obrambne moči - skupno pot za doseganje teh ciljev pa je ustvarjalnost. Giba-lo družbenega razvoja ni raz-redni boj, kot so ga razglašali in prakticirali sedanji prenovi-telji v svoji predprenoviteljski revolucionarnosti, niti ni giba-lo kvalitetnega razvoja načelo tekmovalnosti v smislu libera-lizma: dovoljeno je početi vse, kar ni izrecno prepovedano. Ouhovna os človeka in skup-nosti namreč ni niti boj niti gon za dobičkom, temveč po-treba, volja in veselje do ustvarjanja, to je uresničeva-nja vsakovrstnih vrednot: go-spodarskih in moralnih, snov-nih in duhovnih, vrednot mo-či in vrednot resnice, obliko-vanje okolja in sebe samega.
Slovenska demokratična zveza se ne zapira v ideologije in izmišljije, odprta je za vse, ki jim je mar slovenstva in želijo ustvarjati. Ustvaijanje je dela-nje snovnih in duhovnih vred-not z obdelovanjem zemjje ali duha, sestavljanjem in razpo-rejanjem kamna ali kovine, barv ali zvokov.
Vse je kultura
8. februarja imamo Slovenci svoj kultumi praznik. In kaj je pravzaprav kultura? Učena in navidez težko opisljiva beseda, ki se zdi oddaljena od zemlje in od navadnega, vsakdanjega človeka. Ob kulturi sicer pomi-slimo na knjigo, petje, televizi-jo pa šolo in cerkev. Vse to je v zvezi z ustvarjalno močjo nadpovprečno sposobnih lju-di. In vendar je kultura nam vsem, prav vsem tako blizu, saj živi med nami in z nami, saj dobesedno raste iz zemlje sa-tne. Kultura namreč najprej pomeni obdelovanje, in sicer prav zemlje: oranje, rahljanje, gnojenje - da se zemlja izbolj-ša, postane plodnejša in korist-nejša. Zato sodijo najprej h kulturi, in sicer poljedelski kulturi, naše njive in sadovnja-ki, naše košenice in naši gojeni gozdovi. H gradbeni kulturi sodyo naše hiše, tovarne in cerkve, oblikovane iz obdelane zemlje, kamnov in lesa. Tudi delavci v tovarnah ustvaijamo kulturo, ko obdelujemo snovi v predmete. Vse, kar delamo ali počnemo in ni zgolj narav-no in narojeno, vse to je kul-tura.
Zato je tudi vse, česar se člo-
veška roka ali človekov duh dotakne, kar človek zavestno ustvari: njivo, hišo, stroj ali iz-delek - vse to je kultura, kot je kultura, kolikor je zavestno obdelovano in oblikovano, tu-di naše govorjenje in naši med-človeški odnosi. Kultura je de-lo strojepiske in računalnikar-ja, kultura je delo učiteljev, ki posredujejo učencem znanje in jih vzgajajo. Kultura, in to visoka kultura, je delo duhov-nika: obredja, ki spremljajo vernega človeka od rojstva do smrti, učerye in razlaganje ve-re, pa tudi samo bivanje, prak-ticiranje vere kateregakoli člo-veka je pojavna oblika kulture. Eden od posebnih vrhov kul-ture so seveda umetnosti: be-sedna, glasbena, likovna.
Praznik vseh nas
Zaradi vsega tega lahko re-čemo, da je slovenski kulturni praznik resnično praznik vseh nas: kmetov in delavcev, tr-govcev in administratork, uči-teljev in učencev, inženirjev in duhovnikov, učenih in prepro-stih ljudi. Še posebno pa je 8. februar praznik umetnikov. In zato je poseben praznik šentvi-ške krajevne skupnosti in šen-tviške župnije, saj se predstav-lja rojak, pesnik in pisatelj Vid Ambrožič,. rojen 1891. leta v Velikih Češnjicah, pastirček in vrtnar, vojak in žandar, knji-goljub in rodoljub. Napisal je 18 zvezkov pesmi. Izbor iz njih je izšel lani pod naslovom Vino mladosti se je povrelo. V za-puščini so ostali tudi Ambroži-čevi dnevniki ter Pravljice za odrasle, ki so izšle prav na slo-venski kulturni praznik in bile Šentvidčanom prvim pred-stavljene.
JAKOB MULLER