Tržaške vesti.  —t— Podržavljenja na Ciril-Metodovih šolah v Trstu. S 1. septembrom t. 1. je naučno ministrstvo imenovalo državnim "čiteljem v XI. čin, razr. Mileno Rohrman°vo, Vido Kersnikovo in Valentina Katn'ka; v X. čin. razr. pa A. Wašteta, E. Za"jejičevo, R. Golijevo, Fr. Marinčka in F. ^arvasa iz Krmina. —t— Šolska politlka v Trstu. Z veSl:ljem moramo konstatirati. da se morda n-kjer toliko kakor v Trstu od javnosti ne c^ni šolstva in se tudi deluje za prospeh siovenskega šolstva. Ni ga skoraj shoda, Qa bi narodni politiški voditelji ne ome- njali šolskega vprašanja, ljudstvu pojasnevali njega pomen in ga navduševali za nafodno-šolski boj. Oni ljudstvo vzgojujejo, da je prijazno šoli in šolstvu. Zato pa je tržaško ljudstvo brez oporekanja in predsodkov požrtvovalno za narodno-šolske zahteve. In naše narodno časopisje v Trstu tudi s hvalevredno požrtvovalnostjo stavi šolska vprašanja vedno na prva mesta in ljudstva s tem kaže, da tega vprašanja ne podcenjuje. Zato in odtod veliki uspehi in napredek ter vedne zahteve po napredku našega narodnega šolstva tu Ljudstvo je vzgojeno, ker sliši dobre besede o šolstvu, a ne zgolj hujskanja. Njemu je šola narodno svetišče. Tudi učiteljstvo postopa tu drugače. Ono se ne bori v »Učiteljskem društvu" le za stan in stanovske koristi, temveč v prvi vrsti za stroko, t. j. za šolo in šolstvo. Ono si je postavilo šolski program na prvo mesto in se odločno bori za realizacijo tega programa. A šolski boj se je razvil že tako daleč, da se celo strokovna društva že potezajo za šolska vprašanja. In to je že višek napredka. Delavska organizacija se z vsemi sredstvi poteza za slovensko strokovno šolstvo v Trstu; Zveza jugoslovanskih železničarjev pa zahteva na Belvederju slovensko ljudsko šolo, ker tam stanuje mnogo železničarjev, a se je bati, da Schulverein ne polovi njih otroke, ker snuje tam svojo šolo. Vsakdo pa naj sedaj sam pogleda, kako se goji šolska politika v drugih kronovinah in od drugih strank! —t— Nemški prlseljenci v Trstu uživajo v všolstvu neverjetno protekcijo pri vladi. Če pride par nemških kramarjev v Trst, že jim vlada ustanovi državno trgovsko šolo. Potem se pa »Grazer Tagblatt1* še jezi v svojih ^nemških štimcah", da Slovenci zahtevajo tudi od države slovenskih šol v Trstu. Nemcev je v Trstu komaj 10 tisoč, medtem ko je Slovencev čez 60000. In imajo Nemci tu 2 deški in 2 dekliški drž. ljudski šoli; istotako po dve državni meščanski šoli; dalje imajo nemško realno gimnazijo na drž. stroške; nadalje drž. gimnazijo in realko; poleg tega bo vsak čas podržavljen tudi nemški dekliški licej» katerega itak že sedaj vzdržuje pravzaprav država in na Schulvereinski šoli v Škednju podržavlja vlada učiteljstvo. A kaj imajo Slovenci v Trstu? 10 ljudskih šol od občine in par podržavljenih učiteljev na CirilMetodovih šolah. Par Nemcev ima torej popolno svoje šolstvo; šestkrat toliko Slovencev pa razen ljudskega šolstva, ki je pa tudi za toliko število nezadostno, ničesar. Državna mera je tu gotovo krivična, še očitnejša pa postane krivica z dejstvom, da te nemške državne šole faktično širijo in vzdržujejo Nemci s pomočjo slovenskih otrok. Država pa Slovencem ne mara dati niti paralelk na gimnaziji, kjer je v nižjih razredih dve tretjini slovenskih otrok. Če torej Slovenci zahtevajo v Trstu več od vlade, so to upravičeni zahtevati! —t— Številke naj govore! Zgoraj smo navedli, koliko šol ima 10.000 Nemcev v Trstu. Poglejmo pa, kako je v drugih deželah. Na Kranjskem je 27.000 N e mcev in ima 32 javnih ljudskih šol z nemškim učnim jezikom ter 8 z nemško-slovenskim; Slovenci na Koroškem, kjer jih je čez 80.000, imajo pa le tri javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in v Trstu, kjer jih je čez 60.000, pa komaj 10. Iz tega je razvidno, kako Nemci i. dr. zatirajo Slovence s šolstvom, kako so pa Slovenci še preobzirni do njih!