Poštnina plačana ▼ {roTovmi* Leti XIV., štev. 1274. Ljubjlana, petek 2. Junija 1933 Cena 2.-* Dir o pmvtu&tvo; L.juuijiuiii, i.»aiaj.jjeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. 3. — Tel. 3492, 2492. E^odruznica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: L ju tirana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241. Naročnina znaša mesečno um to.— Za inozemstvo Dm 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi ospodarska enotnost Male antante Organizacija praktičnega gospodarskega sodelovanja Sodelovanje se bo raztegalo na vse panoge gospodarskega ndejstvovanja in naj dovede do popolne enotnosti na znotraf in zunaj Praga, 1. junija, r. Po celodnevni seji treh zunanjih ministrov Male antante je bilo nocoj končano prvo redno zasedanje reogranizacije Male antanie. Potek ir uspeh zasedanja sta v polni meri upravičila napeto pričakovanje, s katerim ie spremljala praška posvetovanja evropska javnost, pri prebivalstvu vseh treh v Mali antanti združenih držav pa sta bila sprejeta z največjim zadoščenjem. Čeprav so zunanji ministri že ponovno poudarili, da Mala antanta nima nobene pretenzije, da bi jo smatrali za velesilo, je ravno sedanja konferenca jasno pokazala, da je v resnici velesila in da more z njo računati vsakdo. *.jen politični vpliv, njena moralna moč, naraščata od meseca do meseca in sta najboljše jamstvo za neoviran razvoj zavezniških narodov obenem pa tndi najboljše jamstvo za učvrstitev in utrditev miru v Evropi. rganizacifa gospo* današnja seja zunanjih ministrov Male antante .ie bila posvečena gospodarskemu sodelovanju držav Male antante. Storjeni so bili važni Hi dalekosežni sk'epi, ki se jih more s polno upraviči.-nos rjo označiti kot ustanovitev gospodarske Male antante. V uradnem komunikeju, ki je bil izdan tudi nocoj, zunanji ministri izrecno poudarjajo, da hočejo v Mali 2?žtanti združene države postati tudi gospodarska enota, kakor so že danes politična enota. Danes sprejeti sklepi pomenijo prvi korak k temu cilju. Seveda ne bo mogoče čez noč realizirati vseh nak>g, ki so jih ministri začrtali v svojem današnjem ko-munrkei'! in treba bo premagati še mnogo ovir. Toda z a ves r življenjske medsebojne navezanosti in interesne skupnosti, je v mednarodni politiki postavila novo velesilo, ki bo pomagala v življenje tudi gospodarski Mali antanti. Da se ta proces čimbolj pospeši, je bil poleg političnega osnovan danes tudi stalni gospodarski svet Male antante. Njegovo organizacijo in njegove naloge ter podrobnosti so označene v obširnem nocojšnjem komunikeju. Sprejem novinarjev Ko so zunanji ministri končali svoje posvetovanje, so zvečer na Hradčanih p kupno sprejeli novinarje, ki se jih je zbralo skoraj 100. Bilo je med njami tudi več Angležev in Američanov. Minister Beneš je v kratkem govoru reasu-miral stališče in sklepe, objavljene v vseh treh komunikejih in nato povabil novinarje, nai svobodno vprašajo vse, knr bi še kdo rad vedel. Tako se je razvilo interpeliranje. ki je trajalo celo uro. Novinarji so vpraševali, ministri pa so odgovarjali, sedaj ta. sedaj oni, na ko-gar je bilo pač vprašanje naslovljeno. Poročevalci listev so spraševali največ v francoščini, mnogi pa tudi v angleščini in nemščini, a ministri so odgovarjali v istem jeziku. Zanimivi politični iateanezzi Večina vprašanj se je nanašala na razne podrobnosti iz objavljenih komunikejev. Bilo pa je tudi nekaj zanimivih političnih intermezzov. Ko je neki italijanski novinar vprašal rumunskega zunanjega ministra g. Titulesca. ali bo obnovljen prijateljski pakt med Italijo in Rumunijo, ki bo v nekaj tednih potekel, je s:. Titulescu brez premišljania odgovoril: »Naš skupni cilj je, da do tega pride.« Novinar: »Ali bo prišlo?« Titulescu: »Ne vem, kaj bo naredila italijanska vlada.« In nato je še s posebnim poudarkom pristavil: »Kakor vedno, govorim tudi sedaj v imenu nas vseh treh. Eno smo!« Med viharni.n odobravanjem zbranih novinarjev sta Titulescu živahno pritrdila tudi ministra dr. Beneš in dr. Jc;-tič. Tudi rred ostalimi razgovori so ministri še nekajkrat poudarili, da vedno vsak govori za vse tri. Najbolj radovedni so bili madžarski novinarji, ki so hoteli izjav o odnošajih Male aniante do Madžarske. V svojih odgovorih so ministri opozarjali, da je to stališče točno precizirano v objavljenih komunikejin. Iz njih izhaja da si želi Mala antanta z vsemi sosedi, torej tudi z Madžarsko, prijateljskega sožitja, toda vpraš? nje revizije meja za Malo antanto ne eksistira. Popravljanje mej iv. ustvarjanje novih tudi ne bi ničfcsar '-'boljšalo. naMTirntfto sl.remetj maramo za tem, da a« mej* inxede čim manj ob- čutne in čim manj vidne. Premostiti jih je treba z gospodarskim sodelovanjem in z duhovnim zbližan jem. Mala anten-ta je vedno pripravljena na sodelovanje v tem pravcu. Na vprašanje nekega bolgarskega novinarja, ali velja označeno stališče do sosedov tudi za Bolgarijo, je minister dr. Jevtič odgovoril: »Da, seveda tudi za njo.« Z zahvalo novinarjem za njihovo delo je minister dr. Beneš zaključil konferenco z novinarji. Minister g. dr. Jevtid se je razgovar-jal nato še nekaj časa z navzočimi ju- gosloven.s»kimi novinarji. Ko ga je naš poročevalec prc=il. nnj z neka.j besedami pove svojo sodbo o poteku konference m njenih rezultatih, je minister g. Jevtič odgovoril: »Dobro, zelo dobro je. Zadovoljni smo z doseženimi uspehi in polni optimizma gledamo v bodočnost.« Ministra 'gg. dr. Jevtič in Titulescu sta se nocoj odpeljala iz Prage. Prihodnja seja stalnega sveta Male antante bo v jeseni v Ženevi ob priliki zasedanja skupščine Društva narodov, redna letna konfcrenca Male antante pa bo meseca maja 1934 v Bukarešti. Praga. 1. junija. AA. Zunanji ministri držav Male antante so imeli seje danes dopoldne in popoldne. Po seji so izdali naslednji komunike: Tretja seja stalnega sveta držav Male antante se je vršila v četrtek 1. junija. Prehajajoč na proučevanje problemov gospodarskega značaja v treh državah Male antante, so zunanji ministri najprej načeli vprašanje gospodarskega sveta držav Male antante. ki se ustanovi na podlagi čl. 7. pakta o organizaciji Male antante dne 16. februarja 1933. »gamzaeija 1. Gospodarski svet je skupen organizem treh držav, sestavljen iz treh nacionalnih odsekov: rumunskega, jugoslovenskega in češkoslovaškega. Vsak odsek bo imel za člane pet delegatov in zadostno število strokovnjakov ter specialistov za posamezna vprašanja, ki bodo pomagali delegatom proučevati razna vprašanja gospodarske aktivnosti v treh državah. Z Vsak odsek se bo lahko delil na odbore, ki se bodo bavili s posebnimi vprašanji in skupinami posebnih vprašanj. 3. Delegati bodo imenovani za naslednje stvari: aj za splošno trgovinsko politiko, b) za poljedelska vprašanja, c) za industrijska vprašanja, d) za finančna vprašanja, za vprašanja kreditov in vprašanja centralnih emisijskih bank in e) za prometna vprašanja. 4. Vsak odsek bo pripravljal gradivo in stavljal konkretne predloge na svojih nacionalnih sejah. Vsi trije odseki se bodo redno sestajali vsaj štirikrat na leto, da bodo koncentrirali svoje delovanje v vprašanjih, tičočih se treh držav. Na teh sestankih bodo odseki izdelali skupne predloge, ki bodo pozneje predloženi v odobritev stalnemu svetu. 5. Drugi sklepi stalnega sveta držav Male antante se nanašajo na podrobnosti notranje ureditve gospodarskega sveta, na ureditev njegovega delovanja in določajo, kako naj se vrši v glavnih obrisih delo samega sveta. Njegove naloge Trije člani stalnega sveta Male antante so nato proučili vsa temeljna vprašanja, ki naj postanejo predmet proučevanja in razprave gospodarskega sveta, tako, da bi ta mogel konkretno sklepati o koordinaciji gospodarskih interesov vseh treh držav in v svrho postopnega razvoja čim intimoej-šega gospodarskega sodelovanja vseh treh držav Male antante. Opredelili so podrobno vsebino in predmete, s katerimi naj se ba- vi gospodarski svet in izpopolnili gospodarski statut držav Male antante takole: 1. Ekonomski gospodarski pakt Male antante, podpisan v Ženevi 16. februarja 1933 leta, predstavlja za države Male antante višjo mednarodno politično zajed-nico. Položil je temelje, da bi se mogle te države razviti tudi v gospodarsko zajedni-co. Sklepi, ki so storjeni v tem trenutku na sejah stalnega sveta držav Male antante. pomenijo prvi korak k tej gospodarski zajednici. Zato mora gospodarski statut, ki podaja obrise gospodarskega sodelovanja med temi tremi državami, postopno obseei vsa področja gospodarskega življenja Male antante. Sestava p referenčne ga sistema 2 Gospodarski svet bo v prvi vrsti proučeval vprašanja ,ki se nanašajo na carinski sistem vseh treh držav Male antante. Njegov prvi namen naj bo sestava sistematičnega preterenčnega postopka za vse tri države, ki mu bo namen, da poglobi trgovsko sodelovanje med njimi. Podrobnosti tega sistema bo gospodarski svet proučil postopoma. Samo po sebi se razume, da se bo pri tem ravnal tudi po sklepih mednarodnih konferenc in ženevske ustanove. Obenem bo proučeval možnost sistematičnih kontingentov, ki naj takisto po-globe izmeno blaga med tremi državami. Splošen načrt za izvoz in uvoz 3. Da bi prišlo do maksimalnega obsega vzajemnega izvoza blaga, bo gospodarski svet sestavil splošen načrt za izvoz in uvoz. Pri izdelavi tega načrta bodo države Malo antante upoštevale tudi že obstoi«če narodne ustanove in institute. 4. Gospodarski svet bo dalje sestavi! na- črt za čim tesneje sodelovanje med zadružnimi ustanovami v vseh treh državah, tako da bodo omogočeni direktni stiki med proizvajalnim? In konsumnimi zadrugami. Na kmetijskem polju bo skušal vzpostaviti stike med zavodi za agrokulturne In zoo-tehnične preiskave, ki >»e nanašajo na metode analize, da bo s tem omogočena primerjava Izsledkov in dognanj. Skrbel bo za izmenjavo semenja in plenienske živine. Sodelovanje na področju industrijske proizvodnje 5. Gospodarski svet bo sestavil načrt sistematičnega sodelovanja na področju industrijske proizvodnje. Upošteval bo pri tem priprave za sklenitev sporazumov med posameznimi odgovarjajočimi industrijskimi vejami, o združevanju posameznih podjetij, o možnosti novih direktnih ali indi-rektnih investicij v vseh treh državah Ustanovitev skupnih gospodarskih ustanov Ustanavljanje posebnih trgovskih zbornic, rumunsko-češkoslovaške, rumunsko -jugoslovenske in češkoslovaško-jugosloven-ske, in izboljšanje njinovega delovanja, ki naj postanejo gospoda rsni instituti Male antante v vseh treh prestolnicah Male antante, kakor tudi ustanavljanje drugih skupnih gospodarskih ustanov, bo eden izmed prvih ciljev bodočega delovanja gospodarskega sveta Male antante. Prometna vprašanja 6. Posebna skrb bo posvečena prometnim vprašanjem med državami Male antante. Na področju železnic bo gospodarski svet sestavil načrt za poenotenje in izboljšanje prevozov. Dalje bo izdelal enotno klasifikacijo blaga, določil upravni postopek, sestavljal statistike itd. Glv m [>.upK&č.i ' 2 »pod-nijAtv«. 40 ono mi Polovična vožnja oa železnicah in pnpu»t na narohrodih. I v Specialne razstave: pohištvo, usnje, tekstilno blago, papir, živila, tujski promet Dolenjske, perutnina in kunci, »živali in rastline v stanovanju«. Legitimacije se dobe pri večjih de narnih zavodih, župnih m občin skih uradih, biletarnah Putnika in pri večjih železniških posta jah dravske banovine. Prenočišča preskrbljena. Veleseimsko zabavišče je pestro ir, velikom°ftno. skega, meničnega in čekovnega prava, b) za poenotenje carinskega prava, c) za poenotenje carinske nomenklature in raznih delov samih carinskih tarif, za poenotenje carinskih formalnostih. V isto svrho bodo zaradi olajšanja gospodarskih odnošajev med vsemi tremi državami izdani ukrepi zn izpopolnitev gospodarskih sporazumov med tremi državami z novimi dogovori in posebnimi določbami, ki bodo onemogočili dvojno obdavčenje, ki naj ukinejo potne vize in ustvarijo učinkovito medsebojno sodno pomoč- Tujski promet 0. Gospodarski svet bo izdelal podroben načrt z? razvoj tujskega prometa med državami Male antante, za razvoj sistematične vzajemne propagande za pospeševani« gospodarskih odnošajev med vsemi tremi drže vami, za vzajemno obiskovan ie trgovinskih in gospodarskih šol in za sistematske ekskurzije v kraje ali zavode, ki so posebno važni za gospodarstvo vseh treh držav. Sodelovanje emisiiskih bank 10. Gospodarski svet bo v zvezi s centralnimi emisijskimi bankami poskrbel za sodelovanje teh bark in poglobil njihove medsebojne stike. Za tem bo vse storil, kar bo potrebno, da se sodelovanje teh bank poenoti in poglobi na trajen način ▼ korist razvoja in poglobitve gospodarskih stikov med tremi državami Male antante. V mejah možnosti bo izvedena sistematska in plodonosna politika kreditov vzporedno s sistematično organizacijo kreditnih ustanov ▼ vseh treh državah Mal e antant?.. Uredil se bo klirinški promet. Ta program, ki pomeni prvi korak na poti do ustvaritve nove gospodarske zajed-nice, se bo postopno izpopolnil s sklepi gospodarskega sveta. Če bi katera sosednja država hotela gospodarsko sodelovati z državami Male antante na način, ki je podrobneje opredeljen s tem načrtom, si gospodarski svet glede na določbe organizacijskega pakta Male antante z dne 16. februarja (uvod v pakt) pridržuje pravico odločitve. Na koncu svoje zadnje seje so Člani stalnega sveta držav Male antante razen tega uredili še nekatera druga odprta vprašanja glede svojih držav. Prihodnia konferenca v Bukarešti Prihodnja seja gospodarskega sveta b« v ženevi ob priliki skupščine Društva narodov. Drugi redni, letni sestanek bo pa v Bukarešti meseca maja leta 1934. Dr. Jevtič bo poročal v Narodni skupščini Beograd, 1. junija v. Na prvi prihodnji seji Narodne skupščine, ki se bo sestala, kakor poročamo na drugem mestu, 8. junija k rednemu zasedanju, bo podal zunanji minister dr. J e v t i c obširen ekspoze o sklepih in politiki Male antante v zvezi s praško konferenco in pojasni! njeno stališče do vseh aktualnih problemov mednarodne politike. Za ekspoze zunanjega ministra vlada v vseh političnih krogih silno zanimanje. Sodba inozemstva Praški sklepi Male antante so napravili v vsej mednarodni javnosti najgloblji vtis in izzvali največjo pozornost vprašanju pakta, je s stališča Male antante docela razumljivo in pravilno ter se mu ne da oporekati. Posebno pa se mora Mali antanti šteti v dobro njena neomahljiva Budimpešta, 1. junija, v. »Magvar Ors-zag« se bavi na uvodnem mestu z včerajšnjimi sklepi Male antante v Pragi in raz-motriva predvsem o možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja med Malo antanto in Madžarsko. List naglasa, da nasprotujoča s? politična naziranja nikakor ne morejo biti ovira za tesnejše gospodarsko sodelovanje, ki more biti za Madžarsko le koristno. Apel. ki ga je naslovila Mala antanta na vse sosedne države, morajo zlasti v Budimpešti dobro proučiti. Ne da se zatajiti, naglaša list, da je ta apel izzval v madžarski jnvnosti zelo dober vtis, tembolj, ker postaja potreba po takem sodelovanju z vsakim dnem večja. »Pesti Naplo« razpravlja predvsem o odločnem stališču, ki ga je zavzela Mala antanta v pogledu revizije mirovnih pogodb in pravi, tla so besede, ki so jih objavili zunanji ministri v svojem komunikeju, tako jasne, da ne dopuščajo nobenega dvoma. Ostrejše se stališče Male antante gotovo ne bi moglo izraziti. Ne preostaja drugega, kakor da se to vzame na znanje. V svojih nadaljnjih izvajanjih podčrtava list apel na naslov Madžarske za tesnejše gospodarsko sodelovanje in naglaša. da imajo sedaj besedo madžarski državniki. „Mala antanta je steber miru" London, 1. junija v. »Manchester Guardian« se na uvodnem mestu bavi s praško konferenco Male an»ante in podčrtava njen velik pomen za splošno mednarodno politiko Evrope List naglaša. da se je baš v vprašanju pakta velesil zelo močno pokazal vpliv Male antante ter da je treba z njo odslej bolj računati, kakor pa se je to zlasti na angleški strani godilo doslej. Stališče, ki ga je zavzela Mala antanta v volja za sodelovanje v Društvu narodov in njeno zavzemanje za povzdigo avtoritete te najvišje mednarodne institucije. Gotovo je, da je Mala antanta mogočen steber miru v Evropi, zlasti v Srednji Evropi. Premirje, ki ga predstavlja pakt med velesilami. bo znala Mala antanta gotovo pravilno izkoristiti, da si poleg politične re-putacije, ki si jo je pridobila že dosedaj, ojači tudi svojo gospodarsko pozicijo. Njeno sodelovnaje na svetovni gospodarski konferenci bo brez dvoma zelo koristno Avstrija koleba Dunaj, 1. junija. o. Avstrijski zvezni kancelar dr. Do^fuss ki minister za pravosodje dr. Schuscbnii^g odpotujeta j-utri v Rim Kakor se ofttiekio zatrjuje, gresta v Rini samo zato, Aa bi podpisala novi koi!!l«>rda1 z Vatikanom, dobro potičem krogi pa zatrjujejo, da gre za nadalje razgovore z italijansko vlado o skuoni politični hi gospodarski akcija za katero je I-taHja angažirala Avstrijo in Madžarsko. V zvezi s tem jc tud-i akekia za sklenitev carinske unije med ItaM-jo, Avstrijo in Madžarsko, kar pa »fvci-e!andonderryjem. Kakor znajio, določa M-acdonalrov razorožitveni načrt, da se morajo letalski bombni naioadi docela eliminirati razen v primeru, ako bi bilo treba z njimi zatreti upor domačinov v kolonijah Za to izjemo se je zlasti zavzemal angleški letalski minister Londonderry. Simon je s.poznal. da zahteva kočljivi položaj v ženevi, ria se Anglija odpove tej izjemi, ker bi sicer lahko nastala nevarnost poloma razorožitvene konference, Londonderry pa je vtztrajal na svojem stališču im je celo s«.m odpotoval v ženevo, kjer je včeraj podal izjavo, da Anglija ne more popustiti v vprašanjih letalskih bonuhnih napadov t kolonijah. Zunanji minteter s'f John Simon je smatral to izjavo kot briskiranje svoje lastne osebe in je ponudil ministrskemu predsedniku Macdonaldu ostavko. &nočna se.ia angleške vlade je bila izredno burna ta se je zaključila z novim udercem za zunanjega ministra, ker so se skoraj vsi člani kabineta soltdariziraili z letalskim mini-nistrom Macdonald. ki se mudi v Lossie-mouthu. Simonove ostavke nI sprejel, mar-več ga je celo pripravit do tega. da jo je zar.tdi kočljivega položaja v Ženevi in zaradi priprav za svetovno gospodarsko kor.-ferenco začasno umaknil. Politični krogi menijo, da s tem latentna kriza angleške vlade še ni odpravljena in da bo Si-vion izvajal posledice, čim ga ne bodo več vazali nacionalno-politični oziri. Simon bo odpotoval v ženevo dames ali juti-i dopoldne. Kakor poroča >Dai.ly Teflegraiph«, narašča v ženevi g-lere raroor ožit vene konference pesimizem in račuuajto. »ia bi mocel le še sestanek Macdonalda, Hitlerja. T>ala-dierja in Mussolinija rešiti razorožitveni problem. Ilirija : Bmlai 6:1 (3:0) Ljnhljana. 1. pinija. Današnja nočmd tekma, ki je privabila na igrišče »Ilirija« nad 2500 gledalcev, se ,|e končala z zmakaj podal sam. Nacionalna obramba prebujene Kitajske sploh v eboj do zadnjega*. Kanton. izvorišče vseh revolucionarnih pobr^-tov na Kitajskem, je pf*a*al glavno taborišče pTotijapon^keea radikalizmc, ki preti nankinški vladi in čangkajšekc. že se napovedujejo novi spori, morda nov« nr. žavlianska vojna med Kantonom ra Nan kinzom. Nikogar ne bi presenetila, zakaj reči moramo, ria bi prav točno pokazala de:ansiko politično stanje na Kitajskem. Zakaj medsebojni boji me*' generali, meri približno enako opremljenima in enako »navdušeno- razpoloženimi četami je prav prijetna zadeva, ki cft e t a avanture in tudi čeden dohodek, dočim je vojna zoper Ja-poncp povsem drugačna zaJeva, ki prino-w samo mnogo škode, a prav nič koristi. čangkajžek pa tudi ni mož, ki bi m kar tako umaknil z bo}ne pozornice. Da Je pričel sklepati premirje, mu je treba samo šteti v čast. zakaj vsakido, ki računa z realnostjo, mora ii/ideti, da Kitajski »bso lutno ne kaže drugega, kot tekati in najti kompromis z Japonci, čudno je le, kak" da je čangkaj.šek šele se^aj prišel do tega zaključka. Saj je moral uvideti že davno da je Kina nesposobna ae obrambo, da nikakor ne more kljubovati jajpon.sk i tehnični ptemoči in da bo zanjo mir tem dražji, dalje bo odlagala 8 srpora.znmrfmn Danes je na pr. dražji, nego bi bil pred nekaj meseci in če bodo nacionalisti odstranili čangkajšeka ter »nadaljevali vojno« zoper Japonce, bo čez nekaj mesecev še primerno dražji. Taka je situacija in s*1 prav nič ne spremeni, pa če se kartonski nacionalist pretrga od ogorčenja. Za realnega opazovalca je dovolj; vse nadaljnje razglabljanje je aaio prazno besedičenje. Za vsakogar pa je nesreča Kitajske ne le glasen, marveč kričeč opomin, kako se ne dela politika. Revolucionarna Kitajska je pričela preurejati in modernizirati državno, toda dosedaj je uspela bolj na teoretičnem nego na praktičnem področju. Sicer je tempo reorganizacije njena notranja zadeva, ali preko tega postaja važna, kadar gre za preuredbo. za modernizacijo o^lnošajev z vnanjim svetom. Revolucionarna Kina je hotela še pred nedavnim odpraviti nekatere privilegije ve'esil na Kitajskem ozemlju, ne da bi mogla sama garantirati za normalne razmere na svojih tleh. Njena naloga b' bila najprej zaies reorganizirati državo, potem šele zahtevati preuredbo odnošajev do ino-zemcev, ki bi se ji dala ta>ko rekoč sama od sebe. Njena prenagla politika pe jo vodi od neuspeha do neuspeha. Najprej jo je dovedla v hud konflikt z velesilami, zlasti z AngHjo, potem se je temeljito apr-la % Rusijo in končno se je zapletla t boj z Janonsko. Res da je bila tu njena krivda minimalna in je postala žrtev japonskega imperializma. Ali kljub temu se mora zavedati, da je brez moči dokler ne bo razpolagala s ta-ko notranjo organizacijo in tako tehnično spremembo, kot njen nasprotnik. V tem pogledu je Rusija neprimerno bolj modra in rajši popušča do skrajnih možnosti, netgo da bi se spuščala v konflikte, o katerih ve, da se morajo končati z njenim neuspehom. Zakaj uspehi se ne .dosezajo z besedami m junaškimi gesli, marveč samo z delom, organizacijo in dejansko močjo. Žalostna kitajska zgrodfoa ima tedaj Str-ši ipomen in je bridko poučna todi «a vse mlade države ter narode, ne le ▼ A**ji, marveč tudi v Evropi in »ploh povsod. čangkajšek je sedaj uvidel to in zgodovina bo pokazala, da je storil svojem« narodu in njegovim interesom večjo uslugo nego oni nacionalisti, njegovi »junaški^ sedanji nasprotniki. otov Za končno rodakeifo besedila so potrebne še nekatere izpremembe — Pomisleki ženevskih krogov ■Pariz, 1. junija, g. Pri koiac;-cm:,ra'h odnehati pod pritiskom Jki ga nariio vrše vlade drugih držav, toda tega n,i bl-lo pri paSctn štirih. Po seja britanskega parlamenta dne 13. aprila bi mora'a Francija onemogočiti MussoMni-jev nač-rt. toda na pc-budo našega zunanjega ministra smo poslali v Rim. Beri™ in I on den znano spomenico od 13. april?.. MussoMni nas je pr?jel za besedo in mora'i smo se vdati. »Petit Jou-rnaj« pravi, da določila pakta fctirih niso vredna nobene posebne časti, niso pa tmda ne taka, da bi se bilo vredno zaradi njih poseibno razburjati. Ker ie predsednik vlade Daladler izjavil, da se Francija re odreka svojim pravicam in tirdi ne nobenim izmed prave njenih zaveznikov, smemo brez strahu in brez z'e volje Dočakati na razvoi dogodkov. »Figaro« piše: Novi pakt nam bo predložen kot diplomatski dokument, ki naj za-»amči mir. in ker se bo na podla si tesra smatra V>. da ie naša varnost zajamčena, se bo mora'a Francija razorožiti. Na ta nač;n bomo vzsrib-1 vse kart? Iz rok. Ni dvoma, da m*ajo v Rim« in Berlinu še dobre diplomate. Musseliini © tMMttietm O.Tatinf je o-Niavf! raizsrovor svojega poročevalca z i^alpansikiim m-inistrskim nred-ee^nikam o naktu štirih velesil. MiiPSoMni je med dri*srim izjavil: Tn na>kt nam je de-ja""ko le vprašanje, ali hoče Evrona ostati še nadalje preikrižanih rok in pnstiti. da se Tvijaviio razne nevamesti, ali pa se ve-lesVp zavzamejo z vzaremnim sode^ova-n;em za določen razwj dow'.kov na kontinentu. Ta nakt ne bo pomeniil zase zaključene mednarodne pravne ustanove. marveč pričetek novega raizvoja sedanjega nanetega položaja v Evropi. Narodi se morajo med seboj nenosredmo sporazumeti Temu bo služil tudi smorazmm štirih velesil, ki bo elumiral, kar jih loči. in zavaroval njihove skupne interese Pakt štirih velesil bo ebenem tudi uvod k sporazumu med ft.arffo in Francijo. Francoski novinar pripominja ob zaključku svojega poročila, da prihajajo ■nemški državniki teden za tednom v Rim, ■dočim se francoski politiki zadovoljujejo s tem, da doma sprejemajo pesete, c&me-sto, da bi se tu-di oni vendar že en&rat odpravili v Rim. Pogajanja se nadaljtsjejo Rfm, 1. junija d. Snoči se je znova sestal veliki fašistični svet, ki pa ni razpravljal o paktu štirih velesil. Del političnih krogov je apričo tega ceio mnenja, da za sedaj še ni pričakovati podpisa paattn. Kljub temu se je državni podtajmi& v zunanjem ministrstvu Suvieh danes oraova sestail s francoskim poslanikom De Jouve-neloin, anigieškim poal a n ik o rn Grahamom in nemškim poslanikom Hasslom ter z njimi razpravljal o končni formulaciji -pakta im o podrobnostih glede parafiranja. Kaikor poročajo iz ženeve, so tacmkajšaji strokovnjaki štirih velesil na rimsko in 'berlfineko željo izvršili nekaj novih n»-lenikostnih izpremeimb v besedilu pogodbe. V zadnjem hipu so namreč nastale težave glede takozvamaga revizicnističnega 14. člena phjkta Društva narodov. Med tem ao komentarji fašističnih listov gilede pakta, ni.egovega pomena in dalekosežnosti vedno bolj pogosti. »Gior.nale d1 Italia< smatra, da Je rfelep ministrov Male amt&nte omogočil Franciji, da se je končno brez novih pridržkov odločila za podfpis pakta. Poljska sicer formalno še ni opustila svojega odpora, toda francoska jamstva, dana Mali antanti. bodo nedvomno tudi njo privedHa do pristanka. List napoveduje, da bo pakt, čim bo zaključen, zajamčil vsem evropskim državam deset let miru. V tem času bo mogoče urediti vsa raznovrstna vprašanja, od katerih je odvisna politična in gospodarska obnova Evrope. »Tribuna<, kj se čudi odporu francosikega parlamenta proti francoskemu pristanku na pakt, pravi, da .ie Daladier meral sprejeti marsikak kompromis in da bo moral pi-e^ložiti pakt parlamentu v predhodno ratifikacijo. V ostalem .poročajo fašistični listi, da bo prvi učinek pakta štirih ta, da bo treba na osnovi Macdonaldovega razorožitvene-ga načrta v vsakem primeru skleniti sporazum o vseh političnih vprašanjih med Franci; jo in Italijo. Ta sporazum se bo predvsem nanašal na ureditev pomorskih odnosa je v in bo veljal začasno do 1936 ko se znova sestane pomorska razorožit-vena konferenca, ki bo odločila novo razmerje med pomo.skimi silami Amerike, Anglije, Japonske, Francije in Italije. Sporazum bo obstojal bržkone v tem, da ee bodo določila londonske konference po Tvashiugtonski formuli iz 1. 1922 sprejela kot podflaga za razmerje med italijansko in francosko vojno mornarico. Mariborski župan v Beogradu Beograd, 1. junija, v. Davi je prispel v Beograd mariborski župan dr. Lipold, da intervenira na merodajnih mestih v raznih občinskih zadevah. Gre v prvi vrsti za zamenjavo odnosno odkup mestnih vojašnic ter za tlakovanje ulic na račun kal-drmine. Razen tega bo interveniral v finančnem ministrstvu zaradi ureditve raznih finančnih vprašanj mariborske občine. Sestanek Narodne skupšeme Beograd, 1. junija v. Kakor je izvedel vaš dopisnik, se bo Narodna skupščina sestala 8. junija k rednemu zasedanja. Kot prva točka pride na dnevni red zakon o likvidaciji agrarne reforme. Uspešna intervencija naše v!ade v Berlinu Beograd, 1. junija, o. Ko je nemška vlada uvedla posebno takso za potovanje nemških državljanov v Avstrijo, je s tem občutno prizadela tudi naš tujski promet. Številni nemški gostje, ki so nameravali posetiti jugoslovenska letovišča, kopališča in naš Jadran, so že odpovedali svoj prihod. Naša vlada je zaradi tega intervenirala v Berlinu ter opozorila na te neljube posledice nemškega ukrepa. Nemška vlada je takoj pristala na to, da izvrši od nas zaželj ene korekture ter je to tudi že storila Za tranzitna potovanja preko Avstrije v Jugoslavijo je ukinjena za Avstrijo uvedena taksa v višini 10f!Tl mark, tako da je pričakovati v zvezi s tem še številnejši po-set nemških gostov na našem Jadranu in v naših letoviščih. Naša delegacija za svetovno gospodarsko konferenco Beograd. 1. junija, v. Ministrski svet je na svoji sinočnji seji določil delegacijo, ki bo zastopala našo državo na svetovni gospodarski konferenci, ki se, kakor znano, sestane 12. junija v Londonu. Ddegaciji bo predsedoval osebno zunanji minister dr. Bogoljub Jevtič, člani pa so minister n. r. Ivan Mohorič. generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani, dr. MSlivoje Pilja, načelnik oddelka za zunanjo trgovino ministrstva trgovine in industrije ter svetnik tega ministrstva dr. Dušan Mičič ter večje število ekspertov in referentov s potrebnim pisarniškim osobjem. Konferenca agrarnih držav v Bukarešti Beograd, 1. junija v. V dneh od 4 do 6. junija bo zasedala v Bukarešti konferenca bloka agrarnih držav, katere se med drugimi udeleže države Male antante, Poljska in Bolgarija Naši delegaciji bo načeloval minister za kmetijstvo dr. Ljuba Tomasič, v delegaciji pa so med drugimi načelnik zunanjetrgovinskega oddelka ministrstva trgovine dr. Pilja, svetnik ministrstva za trgovino in industrijo Lovčevič in naš poslanik v Bukarešti Colak-Antič Vozne olajšave za sokolske župne zlete Beograd, 1. junija, v. Na intervencijo narodnega poslanca dr. Ljudevita Pivka je prometni minister izdal načelen odlok, s katerim se odslej dovoljuje za zlete so-kolskih žup znižana vožnja na železnicah, in sicer za člane četrtinska, za ostale udeležence zleta pa polovična. — Za zlet mariborske sokolske župe, ki se bo vršil 11. junija v Ljutomeru pa je še posebej dovolil prometni minister za telovadce brezplačno vožnjo, za ostale člane Sokola če-trtinsko, za druge udeležence tega zleta pa polovično vožnjo. Iz državne službe Beograd, 1. junija p. S kraljevim ukazom je postavljen za načelnika splošnega oddelka ministrstva za zgradbe inž. Muti-mir Kožič, dosedaj svetnik, za načelnika tehničnega oddelka pa Dušan Celigin, dosedaj svetnik istega ministrstva. V višjo skupino je napredoval docent tehnične fakultete v Ljubljani dr. Janko Kavčič. — K prosvetnemu oddelku banske uprave je premeščen učitelj Josip Jer-iz Naklega. Višji svetnik ljubljanske direkcije državnih železnic dr. Ljudevit Ladiha je postavljen za šefa pravnega odseka splošnega oddelka. Upokojeni so poštni uradniki: Miroslav Grobnik v Mariboru. Fran Vinaver v Smartnu ob Paki in Anton Smodiš v Ptuju. Kongres davčnih uradnikov Beograd, 1. junija. 'AA. Z odlokom finančnega ministra je dovoljen dopust vsem davčnim uradnikom, članom Društva davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije, za udeležbo na letni skupščini v Beogradu. Dopust se dovoli od vštetega 2 do 7. junija Znižane plače cestnih železničarjev Ljubljana, 1. junija. Včeraj opoldne je upravni et Splošne maloželezniške družbe imel sejo, na kateri je med drugim razpravljal tudi o vprašanju redukcije plač in mezd. Po poročilih zastopnikov mestne občinske uprave in po daljši debati je upravni svet sprejel stališče, da je pri redukcijah mezd treba čuvati eksistenčni minimum in obvarovati preob-čutne obremenitve pievdsem delavce in nameščence s številnimi družinami na ta način,- da se rodbinske doklade ne znižajo. Prav tako ostanejo pogodbenim uslužbencem -rejemki neokrnjeni. Potemtakem se bodo redukcije prejemkov izvedle samo: poduraanikom in upokojencem, ki prejemajo mesečno nad 29110 Din. za 15 odst.; upokojencem, ki prejemajo do 2000 Din, za 10 odst.: ostalemu osobju s prejemki 1500 do 2000 Din za 10 odst., — s prejemki 1200 do 1500 za 5 odst. Pri uslužbencih z nižjimi prejemki je upravni svet znižanje opustil. Tako je intervenciji mestne občine uspelo, da se redukcije ne bodo izvedle v tistem težkem obsegu, kakor so bile prvotno napove rine. Prodrlo je v glavnem stališče, ki ga je zastopal občinski svetnik g. Tavčar odnosno NSZ. Obvarovani so torej pred večjimi izgubami predvsem uslužbenci z nizkimi prejemki in uslužbenci z velikimi družinami, kar je brez dvoma v duhu socialnih načel. Uslužbenci so s takšno rešitvijo po večini zadovoljni. Največ zasluge za takšno ureditev mezdnega spora na cestni železnici pa gre vsekakor mestni občini, ki se je zavezala, da bo krila znaten del primanjkljaja, ki gro^i družbi zaradi upadanja prometa. Znižanje mezd velja z današnjim dnem. Razorožitvena pogajanja odgodena Pogajanja o angleškem razorožitvenem načrta s« b* nadaljevala koncem janlja aSi v začetku julija Zeaeva, 1. junija, d. V tajtti seji je včeraj predaedfMŠfrvo raeoro&itvene konference akteolo, da »e konferenca odgodj sa trt to morda ce&o za &e«t tednov. Takoj po za -kSiučOfcvd prvega črtanja an^e^ega načrta raaoroobrtvens kon-fenenvce, ki se pričakuje za sredo c«r3bod«;esa te*ina, bodo odKodena nadabUnda po«afcmia do 27. fcmija z naroči-lo-m, da sme prod,sed*vlk podaljšati odgodi-tev, če ne bo dooeri rramen odgoditve dosežen. aft pa tudi konfer^noo skldcat že pre>j. Nasme« odigoditv« je pripraviti vse potrebno za drogo črtanje angleškega načrta razorožitve«« kociierence, kor otoartoteN seriai še prreve>'iica na sprofcstva mol pasa-rneananš državami Med odnodhrrtfro Im pne*dsedni!štvo razorc*žie konference aa-iogo, da prilagodi načrt nameravane konvencije gšavOTim načelom angi&škejra predloga, tako, da bi se n-ašSa primerna potfta-jra za dntgo čftawe odroma debato Porajanja med posamezn>rrl skupinam' se bodo da&io vršiia v Ženevi, deSno pa r Loodomo ob pritoki otvoritve sve ■tovne sT^spoda nsfcr konference. Nezadržen tmm Ideja narodne sloge zajema vse sloje in jih združuje v nepremagljivo narodno £r©ssto Beofrad. 1. Jnnlfa. p. D>4o na organizaciji stranke se priblžuje h kraju in v na h krajšam času bo organizacija stranke dovršena do zadnje vasi v vsej državi. Veliki manifestacijski shodi, ki eo ee vršili v teku agitaeiifike kampan je v Nišu, Nov »m Sadu. na Sušaku in dr isrod. eo silno povzdignili smisel za pol tično organizacijo in tako ojačili vrste JRKD. da že davno presega tako po številu svojega člaevstva, kakor tndi po številu in moči evojih organizacij vse stranke, kar smo doslej poznali v na?n politični zgodovini. Toda to je prav sa prav šel i začetek in število članov JRKD ee bo v teku letošnjega polstja do konca velike agitacijske kampanje gotovo še podvojilo m potroj;lo. Ideja narodne elo-ge, ki zapisana na praporu JRKD, zaj-?-ma kakor morski val vse sloj? naroda ter jih združuje v mogočno fronto, ki bo mogli uspešno khibovati vsem neprilikam na znotraj in zunaj. Pred veliko manifestacijo v Sarajevu Sarajevo. 1. fjnija. v. Z vesktm derni bolj narašča zanimanje za veliko manife-starijsko zborovanje drinske ba-novne, ki se bo vršilo na prvi dan binkošti v Saraie-vu. Ze doslej «e je prijavilo akcijskemu odboru nad 70.000 udeležencev iz drinske ter sosednih banovin, a še vedno prihajaio nove prijavj. tako da sarajevska manifestacija ne bo mnogo zaostajala za vilikim narodnim taborom v Nišn. Na sbodu bodo govorili najodličnejši predstavn'ki našrra političnega življenja. Ministrski predsednik dr. Milan Srskič prispe že jutri v Sarajevo skupno s prometnim ministrom inž. Laza-rom Radivojevičem, v soboto pa se pripeljejo predsednik stranke JRKD bivši min'-etreki predsednik Nikola Uiunovič, generalni tajnik stranke minister dT. Albert Kramer t*r nrnistri Boža Maksrmovič. dr Lavoslav Hanžek in dr. Karamelimedovič. Prav tako ee bosta udeležila sarajevskega zborovanja predsednika obeh zbornic, dr. Kosta Knmanudi in dr. Ante Paveiič. Navzoči bodo nadalje vsi narodni poslanci in smatorji drinske banovine, udeležili pa se bodo shoda tjdi predstavniki vseh os>talih banovin. Za dravako banovino se botfe udeležili sarajevskega shoda med drugimi narodni poslanci dr. Stan» Kape. Dako Ka-kar in Ivan Lončar. Glavni govorniki na sarajevskem shodu bodo ministrski predsednik dr. Milan Srskič. ?en eraln' tajnik stranke JRKD minister dr. Albert Kramer, minister pravde Boža Maksimovič in minister za telesno vzgojo dr. Lavoelav Hanžek. Govore bodo prenašale tri ju?osk>ven-ske radio-postaje. V ponedeljek ee bo vrfcila prva redna seja banovinskega odbora s« drinsko banovino. Seji Vw»ta prisostvovala tudi predsednik strank1 g. Nikola Utooo-v'č in generalni tajnik minister dr. Kramar. Beograd, 1. junija. Nocoj ob 11. eo odpotovali na veliki shod JRKD v Samcev® ministrski predsednik dr. Milan fWkiž, predsednik Nikola Uzumrvč in prometni minister mž. Lazar Radrvoj»vi£ Organizacijski vestufk Beeerad. 1. junija, v. )« prH im«. nom »Glasnik JRS^D« izšl* prva številka organizacijskega vestnika JRKD. ki ga izdaja generalno tajništvo stranke. Na uvodnem mestu objavita prv^s številka >Besedo< predsednika stranke g. N kole UzunoviM ter članek generalnega tajnika ministra g. dr. Kramerja o nalogah strankinih organizacij. Zelo zanimiva so poročila banovirv-ekih tajništev o gibanju strank-» v posameznih banovinah. »Glasnik« je nameni« organizacijam in fjnkcionarjam stranke t^r ima v prvi vrsti služiti kot uradno glasi© vodstva stranke in vs<»fi nfe.nih organu-zaci}. Straitpetniki se vraJaj© v straako Beosrad, 1. junija, v. )• prf1a?i< svoj ponovni v^rtop v klub poslancev JRKD narodni poslanec Bahanor?^ h pržrre Srbi j«, ki je, kakor znano, svoječasno izstopi m se pridružil Jugoslov*>ns*:entu narodnem« klubu, iz katerega pa je sedaj irstopii, k«c se n? strinja z osnovanjem nove strank*, ki predstavlja samo nepotrebno cepljenje moči. Kakor se zatrjuje. s«» bo tudi dragih poprej izstopivših poslaniv>v vrnilo v klub JRKD. Sestanek rotarcev na Bledu O bhikoštih se sestanejo na Bledu rotarci češ4;osk>vaškesra, ETstrffsfco-nemškega bi fugostovenskega rotarskega (Sstrfltte Ljcbllana, 1. jur«ja Od 3. junija do S. junija bo na BJedu meddistriktni sestanek rocaroev iz 66. (če-ško®!mraš!kega), 73. (memSko-avstrijiskeg-a) ln 77. (iuigosik) venskega) drstrikta. Talko bo polletna rezidenca kralja Aleksandra o b;n-koštih prizorišče strecralleinija po uresničenju 6. rotarskega cilja, zbiMžamia med narodi, medseibojmega naa»iinevaooa, priiafteTi-stva in sJoge. Rotarska organ izac^a, fcj je bia ustanovljena pred 28 leti v Chicagu. obsega sedaj ves svet Deii se v upravne enoto, tako zvame distrikte, ln obsegaijo v večjih državah eno a JUTRO-r St. T2T Brtdt, 2. VL XBS * proslava nacionalnih železničarjev. Z odlokom ministra za promet je določeno, da se 3. t- m. na jugoslovenskih železnicah praznuje kot državni praznik. Ta dan so srbski železničarji že pred vojno praznovali kot krstno slavo carja Konstantina m carice Jelene, ker so tega dne srbske železnice prešle iz privatne v državno upravo. Oblastni odbor Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in bro-darjev proslavi v Ljubljani ta dan s svečano sejo ob 10.30 dopoldne v prostorih Nar. žel. glasbenega društva »Sloge«. Od 18. do 20. ure pa bo promenadni koncert s-Sloge« v Zvezdi pod vodstvom gosp. H. Svetla, Vabimo vse službe proste tovariše, kakor tudi prijatelje železničarjev, da se udeležijo svečane seje in koncerta. -— Oblastni odbor UJNŽB, Ljubljana. * Sodnikom ljubljanske apelacije sporoča društvo: Skupščina v Beogradu bo na binkoštni ponedeljek ob pol 9. zjutraj v dvorani Kola srpskih sestara. Frankopanska ulica 11. Odobrena je četrtinska vožnja za udeležence, člane društva, ne pa za dru^e udeležence (rodbinske člane). Kupiti je na odhodni postaji z uradniško legitimacijo polovično karto, ki naj se tudi mokro žigosa. Ta karta1 bo veljala za povratek na potrdilo udeležbe na skupščini. Za prenočišče v Beogradu se priporočajo hotel »Union«, Kosovska ulica, potem Dom či-novničke zadruge. Poincareieva ulica, in za reservne oficirje Katnički dom proti legitimaciji. Cene od 25 do 45 Din za noč. — Umestno je, če udeleženci pismeno naročijo pravočasno prenočišča neposredno v hotelih. Za sredo 7. t. tt> ie zamišljen izlet preko Mladenovca do Topole in Opienca z razgledovanjem zgodovinskih znamenitosti. ___ IZDELKI ,,IA T© J A" vsebujejo soli zdravilnih vrelcev svetovno-znanega otoka LA TOJA v Španiji. Dobe se v vseh lekarnah in drogerijah. 7185 ♦ Banova padpora pogorelcem v Draši-čih. Ban dravske banovine dr. Drago Maruš ič je naklonM pogorelcem v Drašičih v metliškem srezu za prvo premoč bano-vlnsko podpioro v znesku 10.000 Din. ♦ Zveza bojevnikov iz svetovne vojne priredi na binikoštni ponedeljek velik tabor na žalostni gori pri Preserju. Za tabor viada veliko zanimanje, kakor kažejo prijave. Ta dan je tudi običajna romarska pobožnost na Gori, katero poseti številno ljudstvo. Na Žalostno gioro, s katere imaš krasen razi?,led po vsem Barju tja no Vrhnike in Ljubljane, prideš s postaje Pre-perja v 1-5 minutah. Železniške zveze so zelo ugodne. Kdorkoli bo posetil ta kra-sem kraj, bo odnesel s seboj najlepše vti-ske. Spored tabora: sv. maša za padle vojake, govori in prijateljski sestamek bojevnikov. Za okTepčilo je pripravljeno po smernih cenah. Na svidenje 5. t. m. Polovična vozna cena je dovoljena. Vsak udeleženec naj kuni cefi vozni listek do Pre-perja in ga shrani. Na gori prejme potrdilo, ki bo z voznim listkom veljalo za brezplačen iporratek. ♦ Akademski pevski zbor te LJubljane ■priredi jutri ob pol 9. uri zvečer stilni koncert Antona Foersterja. Nastopilo bo nad 50 akademikov, ri nam bodo pod umetniškim vodstvom dirigenta Fr. Ma-roita na mojstrski način godali sliko velikega utemeljite tja sdovemske glasbe. S koncertom v Novem mestu zakljračutie Akademski pevski ztor vZlatorog< od železniške postaje. ♦ Polovična vožnja Je dovoljena v«wn udeležencem velikega eabljaškega turnirja, ki se bo vršil v dneh 3. 4. in 5. t. m. v Mariboru. ♦ Citroen od dvdi ton. Kaj Je koristnejše — posest tovornega vozila od pet ton ali pa lahki tovorni avtomobil od 2 ton? Pod prvim se vse trese, površina tovornega prostora pa je omejena in dočim nosilnost ni izrabljena vsak dan, je vendarle velik motor vedno treba oskrbeti z bencinom in oljem. Brzina in varnost v vožnji sta glavna činitelja, ki sta uvedla to lahko tipo v najširše industrijske in trgovske kroge. Večji promet omogoča tovarnam avtomobilov, da to vrsto izdelujejo v velikih serijah, in da znižajo prodajne cene do skrajnosti. V tem pogledu je vodilna znamka Citroen, ki je danes tako dovršena, da predstavlja ideal tovornega avtomobila, ki je ekonomičen, hiter, okreten, točen in varen ter ne utruja ne voznikov in ne potnikov, če se preuredi v avtobus, ker odgovarjajo v to svrho najboljše njegova dolga in mehka peresa. ♦ Obledele obleke barva v različnih bsr. vab in plisira tovarna Jos. Reich. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo._ stoire — sa culture — sa litterature«. Spisal jo je nalašč za kongres dr. France S t e- 1 e in vsebuje približno vse, kar je treba tujcu povedati za prvo, najsplošnejšo informacijo o naši deželi in narodu. Pogrešamo pa v nji točnejših podatkov o največji slovenski boli: o naši manjšini v Italiji in Avstriji. -- Dalje je izšla za kongres biblio-filsko opremljena in izdana knjiga »Bljitter aus der slowenischen Lvrik«. Ta odlično natisnjena publikacija, najlepša tujejezična knjiga o Slovencih, bo kmalu redkost, saj je izšla samo v 400 numeriranih izvodih. Gospa Lili Nowv se je s prevodi iz naše lirike, ki so bili izbrani za to publikacijo, pokazala kot izredno tankočutna, vprav kongenialna prevajalka iz slovenske poezije v nemščino. Nihče ni doslej tako dobro prevajal slovenske pesmi, kakor jih prelaga ga. Nowyjeva, in če bi bili Nemci količkaj pravični, bi bil moral izbor njenih prevodov iziti n. pr. v znani »Insel-Blicherei«. K tej odlični knjigi se bo vsekakor treba še povrniti. — Potem imam pred seboj Glonarjeve »Slovenische Rrzahler«% Tudi to knjigo bo marsikak tujec prečital z velikim zanimanjem, čeprav bi se dalo med nami govoriti, ali je n. pr. Trdinov »Netek« dovolj izdelan za mednarodno reprezentanco in ali ne bi ta ali oni spis posameznih avtorjev ostreje zadel v tujčevo občutje kakor morejo zadeti nekatere novele v tem zborniku. Vendar pomeni knjiga več kakor zadostitev trenutni propagandni potrebi: je tujcu kažipot v naše pripovedništvo, izpodbuja, neti zanimanje. Vse tri knjige se med seboj izpopolnjujejo, nobena ni zgolj propagandna, vsaka pomeni okence iz vnanjega sveta v zakladnico naše kulture. V Zagrebu so se takisto potrudili. Matica Hrvatska je izdala okrog 350 strani obsegajoči izbor iz sodobne hrvaške proze »Antho-logie des conteurs Croates modernes«. Jean D a y r e, ki je spisal tudi uvod, je opravil veliko in pomembno delo. Prvemu pogledu, ki pa ni dovolj zanesljiv, se kaže, da je izbira dobra Antologija zajema pripovedništvo zadnjih petdesetih let; zastopani so Ks. Š. Gjalski, Josip Kozarac, Vj. Novak, Janko Leskovar, A G. Matoš, Din-ko Šimunovič, Ivana Brlič Mažuranič, Vladimir Nazor, Milan Ogrizovič, Milutin Neha jev, Mile Budak, Slavko Kolar, Miroslav Krleža. Ivo Andrič, Avgust Cesarec in Ali-ja Nametak. Lepo opremljena knjiga dostojno reprezentira pisatelje, ki imajo v Zagrebu svoj kulturni center. Ista založnica je izdala knjigo Zlatka G o r j a n a »Kroatische Dichtung. Eine Auswahl mo-derner Lyi;ik in deutscher t)bertragung«. Uvod je spisal dr. Ljubomir Marakovič. Zastopanih je 30 pesnikov, mnogi samo z eno pesmijo. Pestro vrsto otvarja Prerado-vič z ilirsko davorijo »Zora puca, bit če dana«, zaključuje pa 1. 1909. rojeni Jeronim Korner. Tudi ta knjiga se zdi, da vsak prevod ni srečen in da bi bila marsikje umestna še skrbnejša pila. Beograd je v tej »penklubski« literaturi zastopan z obširnim izborom »Jugoslawische Dichtung«. Lično natisnjeno knjigo je iz- dala Narodna prosveta in nje lastnik A. Ivanovič jo je poklonil udeležencem kongresa. Antologijo je uredil Nikolaj M i r-kovid; njegovi so po večini tudi prevodi. O knjigi bo ob priliki še beseda, za sedaj samo vprašanje: Ali je naslov točen?! Jugoslovansko pesništvo ni jugoslovansko, če obsega samo srbske in hrvaške pesnike, slovenske pa izključuje. Ni prav, da se celo ob taki priliki zanaša med tujce zmeda. Vsakdo se bo namreč vprašal: Ali Slovenci ne sodijo pod pojem jugoslovanstva, ali pa so bili namenoma izključeni? Sicer pa ne bi jugoslovanstvo prav nič trpelo, če bi bila knjiga označena po svojem dejanskem^ zna-čaiu, namreč: Serbokroatische Dichtung. Dalje imam med »penklubskimi« knjigami izvod zbirke »Dalmatinische Sonette von Paula von Preradovid«. Potomka slavnega pesnika je že izdala v nemščini lepo sprejeto zbirko »Siidlicher Sommer«, ki v nji opeva našo Dalmacijo. »Dalmatinische Sonette« so njen novi poklon »zemlji očetov«. Knjigo krasi posnetek Meštrovidevega Grgura Ninskega, poklonil pa io je udeležencem kongresa dunajski PEN-klub. Evo, tudi Dalmacija je zastopana. Za kongres je izšel v lepi opremi s številnimi ilustracijami spis »La Dalmatie a travers les ages: son histoire et ses monuments«. Avtor je znani zgodovinar dr. Ljubo K a r a-m a n. Bogata preteklost te dežele je prikazana zelo živo, človek se nehote zaustavlja in čita, naposled fia delo zgrabi in docela pritegne. Izmed prigodnih publikacij naj Se ome- Iz L]ttbQane u_ Občinski svetnik g. Josip T ur k spet v Leonišču. G. Josip Turic, ki je nedavno prestal hudo operacijo, se je pred dnevi odpeljal v zdravilišče Rogaško Slatino, da si utrdi zrahlljano zdravje. "Do ponedeljka se je počutil praiv .dobrr>, v ponedeljek popoldne pa je nenadno dofoil napad ta so ga začele apet mučiti bolečine v gflfBri. Zdraviliška oprava je takoj cfovestil« 0 poslabšanju jtinja njegove domače v Ljubljani, ki so ga z avtomobilom prepeljali v Leon išče. Konsil« sodravmikor je nRotovil nemarno amotnjo. ki pa je k sreči pre&la in je Btanje bolnfka zdaj fip*»t povoljno. Želimo g. Tnrfcu skorajšnjo pop01 no oznVravi-tev. Srebrno poroke Je S®. krogla ohbaijal vWJl »odtot nedof1et}al ln vodja predeedstvene piearae g. FVan K list rin s svojo eopnogo goapo leo! fie na mnoga leta! u_ Nastop dljafltve na M»kolWI pene deljek. Včeraj pmo poročali o telrmah sa prehodno darilo bana dravske banovine dr. Marušiča za najfool:£e moštvo v odbojki. Kakor bodo tekmovali dijaki v odbojki, tako bodo tekmovale v odbojki tudi dijakinje, in sicer za prehodmo darilo, ki ga je poklonilo mestno načelstvo v Ljubljani. Ta eesta mestnega inačelstva kaže, da tu-dl mestna občina z zanimanjem s'ed! pripravam za dijaški nastop in acfcvVske slavno-sti. Prepričani smo, da t»o na binkoštni po-pohitelo vse, kan- čnti z našo mladino na telovadišče in s tem pokazalo njej svojo naklonjenost. u_ Zveza mladih Intelektualcev, krajevni krožkovrtl svet v LJubljani prtrerfl v uo-iboto 3. t. m. ob 19. širšo sejo v takalu tr-icrovslke dopisne šole (na oglu Pražakove iin Miklošičeve ceste K. na^utropje). Dnevni red: poročilo zveznega in krajevnega KastopmSka, načrt za kongrres ta slučajnosti. Peja bo javna in se je lahko udeleže twti člani, odnosno interesenti. u_ Spored cerkvenega koncerta pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki bo drevi ob 20. v ljwbljan^ki stolnici: Ignac Hladniik: Slaivnostni preludij (na or-gla.h mons. Stanko Premrl); Jakob Gallus: Pater nosteir, Ave Maria, Media vita, osmeroglasne motete in Eoce qnomodo morit ur jmstus, četveroglasna moteta, mešani zfcori; Bossani: Larghetto ae orgle (msgr. Stanko Premrl), Ubi Plato, Lan« et pe-rennis g>loria, osmeroglasnl moteti za mešan zbor; Bach: Im dnlci jutoilo za orgle (msgr. Stanko Premrl); Jakob Gallus: Inipetum inimiicorum ln Allelirja; Cantate Domino, dva mešana zbora za 3 zbore, ii se izvajata tudi na treh korih. Vstopnice so v prodaji v knjigarni GJasbene Matice po 25, 20, 15 in 10 Din; stojišča eo po 6 in 4 Din. Gallusove skladbe so izredno veličastne, melodiozme in blagoglasne ter močno učinkujejo na poslušalca. Prav tako Je msgr. Stanko Premrl znam kot odlični ve-8ik, ki mojstrsko obvlada kraljevski Instrument orgle. Užitek koncerta too veliik. Sedežev vseh vrst je še dovolj na raizpo-lago. Dobe se v Matični knjigarni v tekn dneva in od četrt na 20. dalje pri glavnem vhodu v stolnico. u— Danes ob 14. premJJera vefefVma »Leseni križi«. ZKD predvaja danes in nadaljnje dni preko binkoštraih praanlfcov največji francoski vojni film »Leseni kri-ži< (Croix de bois), v katerem bomo na najbolj učinkovit način videli predočene grozote vojne. Odliikuje se pred vsemi doslej predvajanimi filmi teza žanra zara>d$ tega, ker je tehnično najboljše napravijen. V fotografičnem, tonskem in režijske m pogledu so Francozi izkoristki vse tehnične novosti in iznajdbe na filmskem polju ta zato ni čuda, da fidm gledalca takoj po prvih prizorih zgraibi tn drži v napetem razpoloženju do konca. Vsepovsod je imel ftfcn ogromen uspeh in tudi LJubljana bo ZKD BOTRI IN BORTICE in sploh vsi, ki hočejo hiti dobre volje o binkoštih naj pridejo na Glince, Tržaška cesta St 10. 7185 v Zadružni dom k HUČU. Ra Btna In Htnko NoM r vele filmu »FANTOM DURMITORJA« Pesem črnogorskih gora. Predstave: danes ob 20.%, Jutri ob 18.Mi in 20-% nrL 10, B,6,S,Jr nim brošuro: »Yougoslavie. Eztrait de I' Anunaire international des traducteurs et des traductions«, ki je izšla v Parizu z naslovi vseh naših vidnejših prevajalcev, potem kongresu PEN-klubov posvečeno številko »Svijeta«, »Nove Evrope« in madžarske revije »Kalangya« z angleškim, francoskim, srbohrvatskem in madžarskim uvodom, posebno izdajo »Zetskega Glasnika« z mnogimi ilustracijami, prilogo »Mor-genblatta« z raznimi članki in izjavami o PEN-klubu. brošurico v francoščini in nemščini o »Dubrovniku« i. dr. Skratka: lepa književna žetev! —o. lfa§ letošnji repertoar. Iz zadnje Številke »Gledališkega lista« posnemamo: >Celi9ki grofje« so razsodili, da se i« »Roksi« zaone-eravila z »Lopezom«. s tem storila »Zločin in kazen« je sledila tema, kar je rodila nj'*-na »Strast pod bresti«, sai je že davno ugotovila »Gospa Ingjr na Oestrotu«, da »Veseli vinograd« ni nikako »Srce igračk«. Takoj nato pa ee je prepričal tudi »Carjevi? Aleksej«, da rodi včasih celo nedolžna »Voda« kar »Milijon težav«, si vzsl »Dopust na Francoskem« in tam našel »Zadoščenje« pri lepi »Gospe Chatleeni«, vendar ga Je zabolelo. ko ie videl kaj uganjajo naša »Slava in njeni mešetarji«, da ea pri nas še ns-dolžni »Pastirček Peter in kralj Briljantin« podita za »Damami z zelenimi klobuki« ln ko celo »Hamlet« kliub »Izpreobmitvi Fer-diša Pištore« ni motrel preprečiti nesreče »Karla in Ane«, je končno tudi obupani »Tartuffe« skočil skozi »Okence« Fr. L. Bo petfca inta oddane obleke v kemično čiSčsnJt* barvanje, plisiranje. pranje m svetloiikanj« perila agotovi sigurno do >Binkošti< tovarn« JOS. REICH ^ lahko hvaležna, da »I je kljab ognutnaira etnožfcom MibavUa to reprezent&ttvao delo iranooeke filmske produkcij«. Fiian ee bo predvajaj r kfc-n Matici danes to Jutri ob 14., oba bfatikoštaa praanika pa ob 11. (kjpoJrdce. u— Sreetea ergw*a»cQe JHKD m Ips>-Ijaneko okolico otoveAča «e krajemce odbore, da bo 25. t. m. t Beogradu ioa-nifeetacijsk! shod JRKD. Vožnja v B«*> grad in naeaj bo brezplačna. Kraje-me organizacije naj s por oče do 8. t m areHke-mn tajjništvu število ndeleženv^. Podrobnosti so v okrožnici, ki Jo organh;actje prejmejo jutri. n— Promenadni kouoert »Sloge« bo Juri v soboto od 18. do 20. ure v Zvezdi. Koncert vodi g. H .SveteL Ta koncert sa bo vršil v proslavo železničarskega državnega praznika. u_ Slovensko lovsko društvo _ podtalnica Ljubljana obvešča svoje člaastKo, je sldican izredni občni sber na dan 12. L m. Ob 20. r spodnjSh prostorih hotela »MetropoLc (Miklič) v LjufblJanL Dnevni red: volitev predsednika in popolnitev odbora. u_ Trgovsko bolniš&o pp«%>orw draStvo ae nsoja opozoriti svojce -jaru-llc, ki »o pokopani v društveni grobnici na pokopališču sv. Krištofa, da blagovolijo člmpreje sporočiti društveni upravi, Gajeva nllca v 'Kolfkor žele sami izvršiti premog umrlih na pokopališče pri sv. Križu. V nasprotnem primeru bo namreč društvo eamo oskrbelo prenos umrith v skapec m poikopališče pri Sv. Kr&ra. u— Gojenci operne šofe wprte«ra s« «ss» ključni produkciji tri Seberttzlerjeve eno-■dejamke tz cikla »Anatol«. Kot poslednja točka se bo feral »Roksanfci potjub< (UL dejanje Rostanovega >Cyramo<). Večer bo v torek 6. t. m. ob 20. v dnamL Bnojir: Ločitev zakona izključena, ker sem T? irepts. Star al ssht&i vala. Podrobno pismo pod xMafl ogtaartc« — Tvoj možiček. 6536 i»— DraKHo Behi Hrajlna v Ljt;fefj-»-rri vabi vse svoje člane in prijatelje, da s« zanesljivo udeleže odkritja spominske plošče pok. Francu Lovšinu, nadučitelju na Vinici, ki se bo izvršilo na b in kostno nedeljo. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom. V Črnomlju je za prevoz preskrbljeno. Prijave najkasneje še danes eprejo-ma društveni tajnik, Gasilska cesta 3. Ne zamudite! o— Žigosanje Jegfthrracfj na Lftrfcftaaskeffi velesejmu. Posetnikom ljubljanskega vefe-sejma se bodo žigosale permanentne legitimacije, ki dajejo tudi pravico do polovične voznine po železnici, počenši 3. junija ves dan od 18. ure zjutraj pa do 20. uro zvečer pri glavnem vhoda v desni blagajni. Brez tega žiga v legitimaciji vozni listek ne velja za brezplačen povratek. a— Žrtev sit rele, 28 letna poseatertlKrva hči Jožefa AhJinova fcz Srednje vafli je bila od puha strele prtzadeita hof&e irfcso se je mislilo spočetka. Dekla Ima hnek!f»e na prsta, najhuje pa Je to, da se rev! blede. Ko ee Je zbudila iz amedlevtee, je jela govoriti po poln orna zmešano in eo jo morati včeraj oddati na oddelek ®a žtvčaio bolne. U_ Slepar z vfežnlml knjlžlcar-ri. Ste. parstva r. vložnhnl kn jižicami so ge vedno na dnevnem redu in te .vime aelkota« kupčije Se vedno cveto. Baš te dari Je prišla policija spet ca sled rafteir»r>enai slepar* Ju. Ta Je feseriral v listih, ča kupuje hranilne knjižice, odnosno jih zamenja za knjižice rasmih zavodov. Na oglas se je Javila jwi njem neka stranka, kateri je ponudil slepar za knjižico njenega r.avo-da, dve knjižici drugega zavo&a z veliko večjo vlogo. Stranki pa se je w!ed ta postopek precej ču-den, zaradi česar se Je ogla-eila v zavodu, na katerega sta se glasiti po® od eni knjižici. Tam pa Je irvede&i, eo številke v knjižicah potvorjene. Stron- 31. maja zvečer v občinski posvetovalnici na Bregu redno sejo, katere se je po-jeg starih in rovih občinskih odbornikov udeležil tudi sreski načelnik g. -dir. Vidmar. 2-mpan g. Vinko Kukovec je majprej pozdravil vse naivzoee, zlasti sceskega načelnika, nato pa je sreski načelnik v neprisiljenem razgovoru z občinskimi odborniki razpravljal o raznih aktualnih zadevah okoliške občine, o vprašanju združitve mestne in okoliške občine, ki naj bi se združili T celotnem obsegu, o občinskih doki ar!ah, vzdrževanju policije, šolstvu, cestah, vodlcrvo-ve na razširjeni pešpoti .-»b državni cesti v Gaberju. Tudi bi bito treba zavarovati otorežie Vo-,;rlajne za cinkarno v Zavorni, ker je zadnja visoka voda odnesla izopcc "cno^o zemlje. e_ Dom Gocfbene-ga društ\»a želeanlSar- jsv v Celju, ki so ga agradill na zemlji- ®čn celjske postaje pri savinjski železniški pnoei, je bil s.Vivesno otvorjen v nede-C.io zvečer. ?e'ezničar^ka godlba, ki se je (v zadnjih letih razvila v Tngfiedmo orkestralno združenje, bo imela v lastnem d«~>-fm-n nriliko. da popolnoma razvije svoje nesebično del o vanje. e_ "Telovadni nastop dijakov celjske gimnazije zaradi netvrocbnega vremena ne :.o k a dvorišču mestne narodne šote, marveč v gimnazijski telovadnici. Začetek dane« ob 14.30. Vabljeni so starši in ostalo občinstvo. e_ Mlada bT^Jjenka. y sredo so aretiral'! v Celjn 20 letno Heleno T. s Teharja. ker si je 27. maja, ko je ležala zaradi nekega obolenja na želodcu v celtfski bolnišnici, izposodila cfete loterije so prfenele ta se dobe v podružnici »Jutra.? v Ce^ja. Iz Maribora a— Intervencije župana g. dr. Lipolda v Beograd«. Včeraj zjutraj je odpotoval v Beograd mariborski župan g. dr. Lipold z namenom, da intervenira na odločilnih mestih glede potrditve občinskih taks, določenih v občinskem proračunu za tekoče leto, kar pa je zgolj formalnega značaja in ne more prinesti večjih izprememb, dalje glede posojila za razširjenje mestnega vodovoda, glede javnih del, zgradbe carinarnice in novih cest, odobritev dveh večjih posojil na račun kaldrminskega fonda itd. Iz Beograda bo odpotoval g. župan direktno v Ljubljano, kjer bo v soboto dopoldne zastopal mariborsko mestno občino pri slavnostni otvoritvi ljubljanskega velesejma. a PoTkovne slave 32. topniškega poHca v Mariboru, ki bo na binkoštni podeneljek 5. t. m. dopoldne ob 10. v vojašnici vojvode Putnika. naj se udeleže polnoštevilno tudi vsi v Mariboru bivajoči rezervni oficirji rn bojevniki. a_ Udruženje rezervnih ofldrjev ln bojevnikov. pododbor Maribor, vabi svoje člane, da se udeleže slave 32■ artilerijskega potka, ki se bo vršila 5. t. m. ob 10. dopoldne v vojašnici vojvode Putnika. a— V zvezi z našim poročilom o obisku odličnega nemškega gospodarstvenika g. Paula Gehrkeia v Mariboru smo bili na-prošeni za objavo naslednjega pojasnila: »Udruženje sadnih izvoznikov za dravsko banovino v Mariboru izjavlja, da razgovori s predsednikom nemških sadnih uvoznikov g. Paulom Gehrkejem iz Berlina niso bili vodeni z njegove strani. Ti razgovori so bili popolnoma zasebnega značaja in ni bilo na tem sestanku zastopano udruženje niti po svojem zastopniku niti po domačih izvoznikih.« a— Mariborsko mestno električno podjetje se je preselilo iz svojih dosedanjih lokalov v mestni hiši v Frančiškanski ulici v nove prostore na Aleksandrovi cesti v bivši šoštaričevi hiši. V prostore v Frančiškanski ulici se bodo po primerni adaptaciji vselila mariborska mestna podjetja. a— Huda avtomobilska nesreča. V sredo okrog 2. ure sta se vozili z osebnim avtomobilom mariborski trgovec Alojzij Ussar z Aleksandrove ceste in 50-letni ključavničar Ignacij Ledvinka iz Košakov proti Mariboru. V bližini Wogererjeve tovarne suhomesnatih izdelkov v Košakih je izgubil I "ssar, ki je vodil avtomobil, oblast nad krmilom in je avtomobil za vozil z vso brzino v obcestni brzojavni drog ter se prevrnil. Kmalu se je zbralo na kraju nesreče več ljudi, ki so potegnili izpod razbitega vozila oba ponesrečenca. O nesreči so bili nemudno obveščeni twdi mariborski reševalci, ki so prepeljali Ussarja, ki ima hude poškodbe na glavi, na njegovo stanovanje, smrtno nevarno ranjenega Ledvinko pa v bolnišnico. Kolikor je mogla ugotoviti policija takoj na kraju nesreče, si je Ledvinka zlomi! levo roko in obe nogi. dobil pa je -tudi hude notranje poškodbe O vzroku nesreče je bila uvedena preiskava. a— Vlom v učiteljišče. V noči na včeraj je vlomil neznan storilec v poslopje tukajšnjega moškega učiteljišča v Koroščevi ulici in s ponarejenim ključem odprl več sob. S seboj je vzel violino, last vadniškega učitelja g. Koprivca. Policija je pričela poizvedovati po tatu. a— V Podvelki pri Breznem so vlomili cigani. Pretekli petek smo poročali o velikem nočnem vlomu v trgovino g. Draga Cokla v Podvelki pri Breznem ob Dravi. Obširne orožniške poizvedbe so ugotovile, da so izvršili drzni nočni vlom, pri katerem se je tudi streljalo, člani neke ciganske tolpe, ki se je na praznik vnebohoda klatila po Dravski dolini. V okolici Ormoža pa so prijeli orožniki pred dnevi nekega cigana Baranjo, ki je priznal svojo udeležbo pri omenjenem vlomu in je izdal tudi vse svoje sokrivce, katerim so varnostni organi že na sledu. a— Pojasnjen napad na g. Kuhna. Preteklo nedeljo zvečer je bil v Razvanju na povratku domov napaden in nevarno poškodovan ugledni tamošnji veleposestnik in umni rejec kokoši g. Kuhn. O napadu so bili obveščeni naslednjega jutra tudi tezen-ski orožniki, ki so takoj uvedli temeljito preiskavo. Njihov trud ni bil zaman in so že predvčerajšnjim izsledili nočne napadalce v osebah 36^1etnega najemnika Ludovi-ka Krambergerja in 24-letnega posestniko-vega sina Ivana Oniča iz Razvanja. Po aretaciji sta napadalca pri zaslišanju priznala svoje dejnje, izgovarjala pa sla se, da nista hotela napasti g. Kuhna, temveč neko pivsko družbo, ki je popivala poprej v Kuhnovem vinotoču in v kateri je bil neki moški, ki je razžalil omenjenega Oniča. Z zadevo se bo bavilo mariborsko sodišče. a_ Roparski napad v Mlinski ulici. Policija je prejela prijavo, da je b'l v nedeljo zvečer okrog 23. napaden v Mlinski ulici železničar Ivan Boltauzer, na katerega je planil iz zasede mlajši neznanec in ga večkrat udaril z nekim železnim predmetom po levi strani glave, tako da je Boltauzerja v hipu oblila kri. Neznanec ga je z roko tudi tiščal za usta, da ni mogel kričati, istočasno mu je pa hotel iz žepa iztrgati uro m verižico. Boltauzerju se je pa posrečilo iztrgati se napadalcu in pobegniti. Zadevo je prijavil policiji, ki je na podlagi dobljenega opisa napadalca kmalu izsledila v osebi pomožnega delavca Antona T., ki se bo moral zaradi tega nasilstva zagovarjati pred sodiščem. Iz Trbovelj t— Zveza bojevnikov priredi za birtko-štne praznike na Kumu velik tabor. Bojevniki se zbero na Kumu v nedeljo, kjer bodo imeli ob 17. sestanek in pozdravni večer, zvečer pa bodo zažgali velik kres in zažigali umetni ogenj. Na binkoštni ponedeljek bo ob 10. maša za padie in preminile tovariše v svetovni vojni. Božjo službo bo opravil vojni kurat v reservi g. Ratej. Po maši bo zborovanje na prostem, na katerem bodo govorili odborniki osrednjega odbora iz Ljubljane. Po zborovanju bo velika tovariška zabava. Pri maši in pri zabavi bo sodelovala godba na pihala. Izletniki bodo imeli do Trbovelj polovično vožnjo. Za prireditev vlada veliko zanimanje. t— Popisovanje delavstva. Te dni se vrši popisovanje vsega delavstva po revirjih TPD. Ker nekaterim ie vedno ni dobro znano, kak namen ima to popisovanje .nekoliko pojasnila. Na anketi v Ljubljani je bilo sklenjeno, da pride v Trbovlje posebna komisija, ki bo na licu mesta proučila položaj našega delavstva s posebnim ozirom na zadnje redukcije. V revirjih se morda nahajajo rudarske družine, v ks-terih ni noben družinski član zaposlen. Tudi so zaposleni morda še nekateri, ki imajo še kako drugo možnost preživljanja, medtem ko so nekatere družine brez vsakega zaslužka. Da se to ugotovi, ta namen ima sedanje popisovanje. Zbrani materija! bo služil komisiji, ki bo ugotovila, koliko so bile zadnje redukcije krivične in koliko bi se dale popraviti. t— Ferijalno kolonijo Rdečega križa v Št. J&nžn pri Dravogradu bo postavil trboveljski odbor julija. Sprejeti bodo slabotni in siromašni otroci rudarjev. Prošnje za sprejem v ferijalno kolonijo se vlagajo do 10. t. m. na Rdeči križ, Trbovlje II, šola. Dne 18. t. m. priredi krajevni odbor cvetlični dan v prid RK. Odbor Je izgubil iz svoje srede agilno članico go. Rainhofen Anioo, kateri na čast je 26. maja priredil damski komite odhodnico v So-kolskem domu. Iz FtMfa j— Občni zbor Muzejskega društva bo danes ob 18.30 in ne ob 8.30, kakor 1e bilo pomotoma javljeno. Zaplemba barvanega malinovca Ljubljana, 1. junija. Ze pred dnevi smo poročali, da je Higienski zavod izvršil analizo malinovca, ki se prodaja v Ljubljani, in je skoraj pri vseh vzorcih ugotovil, da tvrdke pri proizvanju te krepčilne in zdravilne pijače ne ravnajo povsem po zakonskih predpisih. Pravilnik k zakonu o nadzorstvu nad živili, ki je napravljen po švicarski živilski knjigi, čisto jasno odreja, da smejo biti sirupi — sadne pi jače s sladkorjem — ki nosijo ime sadja, iz katerega so delane, samo iz sadja in sladkorja. Pri nas pa tovarnarji mešajo v mali-novec anilinske barve, s kakršnimi se med drugim delajo tudi risarski svinčniki, o katerih je znano, da so zdravju nevarni. V Ljubljani zdravstvena oblast doslej še ni izvedla zaplemb. Na vsem svojem področju pa je te dni odredilo zaplembo vsega protizakonito produciranega malinovca sresko načelstvo za ljubljansko okolico, pri katerem vodi zdravstveni referat g. dr. Živko Lapajne. Načelstvo je po vseh trgovinah in pri dveh znanih producentih iz ljubljanske okolice zaplenilo ves malinovec, o katerem se je Higienski zavod izjavil, da je falzificiran. Obema tvrdkama za izdelova-nje malinovca je bilo nadaljnje proizvajanje prepovedano, razen tega pa bosta nosili še druge posledice. Naš pravilnik o kontroli živil je dovolj natančen, da je oblastvom mogoče po njem skrbeti za dostojno, higiensko proizvajanje vseh življenjskih potrebščin. Od Švice, ki je izmed vseh držav na svetu po tujskem prometu in po nivoju hotelske industrije na prvem mestu, je način živilske kontrole povzel skoraj ves civilizirani svet Pri nas, ki smo prav tako dežela turizma in ki moramo zato po vzorcu Švicarjev skrbeti, da bo tudi naše živilstvo na dostojni višini, moramo samo želeti, da bi vsa naša oblastva z vso strogostjo vršila kontrolo nad živili Gospodarstvo Otvoritev potujoče kmetijske razstave Navzlic nalivu se je včeraj k otvoritvi potujoče kmetijske razstava na glavnem kolodvoru v Ljubljani zbralo ob 8. zjutraj precejšnje število predstavnikov oblasti, organizacij in društev. Slavnostna otvoritve so se med drugim udeležili: zastopnik Nj. Val. kralja, pokrovitelja razstave, brigadni general Dragomir Popovič; ban dr. Drago Marjšič, pomočnik bana dr. Pirkmajar, žu pan dr. Dinko Puc 9 podžupanom prof. Jareem, senatorja dr. Ravnibar in dr. Gre-gorin. predsednik viš. dež. sodišča dr„ Vrančič, češkoslovaški konzul inž. Šev&ik, predsednik Kmetijske družba Detela z večino odbornikov, tajnik Zbornice za TOI dr. Pless, glavni tajnik Zveze industrijcev inž. šuklje, predsednik vilesejma valeindu-strijec Bonač z ravnateljem dr. Dularjem, pradsednik odvetniške zbornice dr. Zrov-nik, prad9ednik OUZD Ivan Tavčar z rav-nateliam dr. Bohinjcem, predsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva Humek m mnogi drugi odlični predstavniki uradov, šokstva. zadružništva, kmetijskih organizacij in d raste v. Zbrane goste i a nagovoril ban dr. Drago Marušič, ki je v svojem govoru poudarial moraitni, vzgojni in kulturni pomen raz-«tive, ki naj tudi id?jno poveže naš kmetijski stan k državotvorni solidarnosti. Uspeh razstave, ki ie prepotovala ža nekaj banovin, je že sadaj ogromen, saj je raz-.-rtevo pooetilo že skoro m-liion ljudi. Ban ie ob zaključku svojasa govora želel razstavi najv^Sjega uspeha. Za banom dr. Marašičem Je povzel be-s*do načelnik kmetijskega oddelka bamske uprave inž. Zidanšek, ki je pozdravil vse predstavnika oblastev ia druSter. Namen razstave je, da pokaie stanje hi potrebe Vpra&mf® stsMBzsaslie Takt Dunaj, 91. maja. Iz refarata univ. prof. T. E. Grego-ryja na plenarni seji kongresa Mednarodna trgovinske aborniee na Dunaju. Plenarna eefa ▼ erado bfla posvečena valutnim in devznkn probleme«. Posabno pozornost je vsbidfl 8 svojim referatorn profesor na vieofoi šoli za gospodarska in socialno-poTit'čha vprašanja g. T. E. Gr» gory, ki je msd drugim izvajal: Govorim le v svojem imenu na podlagi dolgoletna študija o nadvse zapletenem in važnem vprašanj« stabilizacije valut. Smatram stabilizacijo valut kot neobhodno potreben pogoj za gospodarsko pomirjanja sveta, in to ne 6amo zato, ker mora stabilizacija že sama po sebi izboljšati položaj, t?mveč tudi zalo. ker zahteva javnost sto-bllisacijo kot dokaz preobrata na bolje. stabilnost valut ja z brazposelnostjo najbolj viden znak gospodarja. Mednarodna stabilizacija valut bi bila zalo eden najmočnejših psihološk'h faktorjev. Izvršiti pa se more stabilizacija vahrt le na tamelju mednarodne obnovitve zlata ▼>-ljave. Tehnično si je sicer mogoče predstavljati mednarodno indeksno veljavo, pa sa upoštevajo vise težave, pot 'm moramo izbirati le med obnovo zlate veljave in nadaljevanjem sedanjih »medenih rarmer. Stabilizacija je potrebna, ker ima knle-bnjoea veljava naugodne posledice v dvojnani ozira. Predvsem je treba omaniti defladj-ske učinke mednarodne tekme za znižanj vrednosti valut na nivo svetovnih can. Na omejanem trgu, kakor je današnji, mora povečana ponudba blaga, ki nastane le zaradi padca valut, povzročiti le še večji padec blagovnih cen. Na drugi strani pa j« padac valut neposreden vzrok deviznih omajitev in carinskih ukrepov, ki hudo ovi rajo obnovo gospodarstva. Zalo je čim prejšnja etabilizacMa edini izhod iz sedanie neznosne zmešnjave. Včasih se ugovarja, da je stabilizacija mogoča le, ča so se dvignile eane. Nišam tega mnenja. Ali bodo cene tako dolgo rasle, kakor bo trajalo padanje tečajev in deviznih ter carinskih ukrapov? Tudi če bi bilo zaleti, kar 9e včasih omanja, da se cene zvišajo z mednarodnim dogovorom, vendar ne morem razumeti, kako bi mogel imeti ta dogovor Dri sedanjem valatnem kaosu uspeh. Prva možnost za dvig cen ja po mojem mnenju v stabilizaciji valut. Rasnična težava stabilizacije ni danes v cenah, temveč čisto drugod. Tehnično bi se mogli z lahkoto določiti davizni tečaji na temelju primeriave v posameznih državah veljavnih cen. Izkazalo pa se je že, da ne morejo oovčanične banke držati stabiliziranega tečaja zaradi nervoznosti mednarodne ga kapitala, ki beži od vsake valute, kjer obstoja možnost, da pade. Klasičen primer dežele, ki je morala zaradi bega kapitala opustiti zlato valuto, je Vel. Britanija. Strinjam se z onimi, ki pravijo, da ja stabilnost valut tako dolgo ogrožena, dokler kroži in se steka iz države v državo sedanja ogromna množina kratkoročnega kapitala. Stabilizacija je deloma odvisna tudi od mednarodnega poLtičnega sporazuma, ki bi vzbudil v narodih zaupanje v bodočnost in iim nomiril živce. Nadaljnji naobhodni pogoj ia, da se vodi v bodoče zmerna carinsko-tarif-na pol tika. Carinska in valatna oolitika sta danes neločljivo zvezani. Pridemo tako do praktičnega vprašanja: Kateri tečaj naj služi kot osnova? Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z znanstveno točnostjo. Razuma na sa. da obstoji nivo stabilizacije, ki ie v razmerju s cenami rtoma previsok. Za Veliko Britanijo bi bil n. pr. tečaj 4.86 v primeri z dolarjem previsok, tečaj 3.50 pa primeroma pravilen. To vprašanje b: morala rešiti novčauične banke, ki morajo imeti že dovoli izkušenj o tem, kako reagira devizni trg pri gotovi višini deviznih tečaiev. Z drugimi besedami: Tečaj ji treba določiti empirično in pred dejansko stabilizacijo mora biti poizkiwna doba. Le novčamične banke morejo pravilno določiti tečaj valute ns podlagi dejanskih cen doma in tečajev tujih valut Zaradi bojazni dr/av. da bi mogli novi tečaji valut v drugih državah znižati konkurenčno sposobnost domačaga blaga na zunanjih tržiščih, sem proti vsakema poizkusu, da bi se vrnil na zlato valuto samo en d?l držav. Iz psiholoških in tehničnih raz-logov ie pravilno samo to. da se izvrši i»o-vratek k zlati veljavi le skupno, oo enakih načelih in po vnaprej določenih tečajih. Za to je treba le dobre in trdne volia. nalaga kmetijstva s posebnim ozirom na dravsko banovino, zato na i jo vsak obušč% ki se zanima za napredek te naše najvažnejše gospodarske panoge. Posebna zahvala gre inicijatorja razstave, njenemu pokrovitelju kralju Aleksandru ki so mu gc»ti navdušeno zaklicali trikratni >Zivio!« K.0 je vojaška godba odigrala državno himno, je načelnik inž. Zidamšek naprosil zastopnika kralja, da tolmači Ni. Veličanstvu čustva udeležencev pri otvoritvi razstave. Prečital je vdanost no brzojavko kralju ter pozdravni brzojavki ministroma za kmetijstvo in za promat. Končno sa je zahvalil še banu dr. Marušiču, ki je dovolil kredit za razstavo in poseben kredit za nagrado milijonskemu posetnika, ki bo dobil lep nov plug. Upravnik razstave na potovanju po dravski banovini inž. Vinko Sadar je v svojem govoru ša poudariL da se zaveda važne naloga, ki jo ima izvršiti. Z razstavo in s predavanji bo skušal pokazati našemu kmetu smernice, kako si naj pomaga iz sedanje težtee gospodarske krize. Pod vodstvom upravnika inž. Sadar ja m deligata glavnega izvršilnega odbora inšpektorja Nemčanina so si nato gostje podrobno ogledali bogato opremljeno razstavo. Bkupaj obsega razstava 22 vagonov, ki je vsak posvečen posebni panogi našega km^tijskaga gospodarstva. Posebno zanimanja je vzbudil bogato opremljen in poučno sostavljen oddelek o veterinarstvu in o živinakih kožnih bolezn;b 6 posebnim ozirom na nevarnost prenosa teh bolezni na ljudi. Lepo opremljen je tudi gozdarski oddelek, živinorejski oddelek, oddelek za agrarn* operacije in pemtninamki oddelek z našo domačo štajersko pasmo. Takoj po otvoritvi bila razstava pristopna širši javnosti G^podarsSse vesti Nizozemska banka za splošno znižanje minimalnega ce'-3totka valutnega kritja. Kakor poročajo iz Amsterdama, je pravkar objavljeno letno poročilo nizozemske ii/ovčaničme banke povzročijo veliko pozornost. Nizozemska banka se v svojem poročilu izlasti peča z vprašanjem ureditve valut in s trgovinsko politiko. Med druigim poudarja, da se skoro povsod v diržavan i avtorktični.mii stremljenji opaža, da je zadnja leta navz-lic uvoznim omejitvam izvoz še bolj na^adioval kakor uvoz. Banka poudarja potrebo povratka k zlati valuti In se zlasti zavzema za to, da se povsod zniža prsdpisana minimalna "sn e*eene. je maM »Oiaveo« Pobito j* T lekarnah, drogerijafe aH nararao« ia tvorni o« m giaviHrg» skia-diita. — Cwv«j*e ee ponaredbj M. H R N J A K. lekarnar — S1SAK. = Zavarovanje valute. Na vprašanje carinam, kako naj ravnajo z izvozniki, če izvozijo blago na podlagi izposojenega ove-renja o zavarovanju valute, je izdal deviz-no-valutni odsek finančnega ministrstva tole pojasnilo: Oseba, o kateri se ugotovi, da je rabila za izvoz blaga v inozemstvo ove-renje o zavarovanju valute, ki se glasi na drugo ime, se mora o tem zaslišati, overenje o zavarovanju valute se ji mora vzeti in napraviti zapisnik, ki se mora poslati de-vizno-valutnemu odseku v nadaljnje poslovanje. Izvoz blaga se v takih primerih ne sme zadržati. Borza 1. junija Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork po zadnji oslabitvi nekoliko pev pravila. Tudi devizi London in Trst sta s« vzporedno okrepili. Avstrijski šiling notira v privatnem kliringu nižie, in sicer 8.75 —• 8.90 (v Zagrebu 8.60 — 8.70, v Beogradu SJ50 (8.75 zaključek). Na zagrebškem efektnem tržišča notira promptna Vojna škoda nekoliko višje — 196), za september pa je prišlo do prome-meta po 193. V ostalih državnih kakor tudi zasebnih vrednotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2310.40 — 2321.26, Berlin 13-30.14—1340.94, Bruselj 799.13 do 803.07, Curih 1108.35—1113.85. London 193.25—194.85, Newyork ček 4819.37 do 4847.63, Pariz 225.88—227.—, Praga 170.79 do 171.65, Trst 298.24—300.64 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.75—8.90. Zagreb. Amsterdam 2310-40 — 2321.24 — 196. za junij 191 den-, za september 193 _ 194. 7*/« investicijsko 42 — 43, 4<". agrarne 24.50 deo„ 7°/« Blair 31 — 33, 7<". Drž. hipotekama banka 44.75 detu, 6»'« begluške 31.50 — 32.50: industrijske vrednote: Narodna banka 3700 — 3900, Privil. agrarna banka 214 den.; industrijska vrednote: Trbovlje 175 bi., Isis 30 bi. Beograd. Vojna škoda 196. 195 zaklj.. 4®'. agrarne 26.50 den., 6*/« beglaške 32 zakli_ 7\'o investicijsko 43 — 44, 7•/• Blair 32 .Io 32.50, 7°/» Dtž. hipotekama banka 3700 do 3900. Priv. agrarna banka 219. 217 zaklj. Dnnaj. StaatseisenbahngeselL 15.75, Alpi ne-Montan. .12.85. Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borza (1. t ra.) Tendenrt za les nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona jelovih desk. ŽITO 4- Ljubljanska borza fl. t m.) Tendenci za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 3f| dni: pšenica (p« mlevski tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50, baška 77 kg po 295—297.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 112.50 — 115, za maj po 120—122.50; moka: baška »0« po 425 — 430, banatska po 435 — <»40. + Novosadska blagovna horia (1. t m.' Tendenca nespremenjena. Promet 41 vago nov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. Som-bor. gornjebaška, srems5ia, baška ladja Be gej 202.50—205; baška pot. in ladja Tisa 203—207.50; gorniebanat. 200—202.50. Koruza: baška, srem. 62—64; za jun.-juli 66—68; slavonska 65 — 67; banatska 60 — 63. — 0ve9: baški. eremski, slavonski 90—92 Jermen: baški. sremski. 64'65 kc 95—97.50; pomladni 66/67 kg 100—10250 Moka: baška in banatska »0< in >0ggc 340 — 355: »2« 320 — 330: »5< 300 _ 315: >6« 277.50 do 282.50; >7< 175 — 185: >8< 65 — 67.50. Otrobi: baški 52.50 — 57.50. + Badimpeštanska terminsba borza (1 t. m.) Tendenca prijazna, za korazo slafca, promet prijazen. Pšenica: za junij 11.83 da 11.85, za oktober 10.38 — 10.40; kornia: za julij 7.66 — 7.68. 3TVINA + Na mariborski seiem 31. maja je bilo prignanih 9 konj, 18 bikov, 20 volov, 227 krav, 31 telet, vsega skupaj 360 komadov. Prodanih je bilo 223 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli 4 do 4.50 Din, poldebeli 3 do 3 50. voli za rejo 3 do 3.75, biki za klanje 3 do 3.25. krave za klanje, debele, 2.25 do 3.50, plemenske krave 2.50 do 3 50. krave klobasarice 150 do 2. krave molznice 3 do 3 75. breje krave 3 do 3.75, mlada živina 3 do 4, teleta 4 do 5 Din za kg žive teže. Pravkar idila številka ilnstrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje naslednje zanimivosti: Naslovna slika: JOS. KLADNIK: POMLAD STARE JABLANE (lesorez) L. Mrzel-Frigid PETER SE ZBUDI V ŽIVLJENJE (11) Dr. Avgust Korbar: O RAKU (2) C h. Christophe: SPREMENLJIVOST TEZE Dr. Vlad. Travne r: ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU (2) Lewis E. Lawes: ŽIVLJENJE EN SMRT V SING SINGU (22) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA JEGULJA NA POTOVANJU (šk) ŽENSKA' LOBANJA IZ LEDNE DOBE Jean Martin: SLAVA IN BEDA STARE PRESTOLNICE NEBEŠKE REPUBLIKE Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (22) CEBELIN STRUP PROTI RAKU — NAJVEČJA MORSKA GLOBINA — ALI JS MOGOČE ŽIVLJENJE NA VENERI? — 200 KM NA URO PO ŽELEZNICI — VEČNA VŽIGALICA — KONJSKE DIRKE PRED 3200 LETI — ENERGIJA IZ ZRAKA — APARAT, KI CITA KNJIGE — ŽENSKA IN SVET (Anne de Noailles -A. D.) — OB 200-LETNICI FR. MESMERJA — PATENTI — ZA MISLEČE GLAVE — ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Zgodovinski dogodek na znamki) — ŠAH — VOJAŠKE ZADEVE — LEPOTICA S KOREJE — ANEKDOTE — HUMOR »ŽIVLJENJ® EV SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečne Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5- Mladi skavti in njili sivi cee Iz živi j eni a veta Težka nesreča na Temzi Nenavaden polet Res nenavaden polet je doživel 21-letni E. A. Starling iz Londona. Ob 11. zvečer se je dvignil na letališču v Croydonu za poskusni polet, da bi si pridobil pilotsko spričevalo. Kmalu nato je zašel v gosto meglo, v kateri je izgubil smer. Po dolgem času je zagledal pod seboj neke luči, ki jih je smatral za signalne luči letališča v Lvmpnu, kamor se je bil namenil. Napravil je nekoliko krogov in pristal — na široki mestni ulici. Šele v hipu, ko je bil na tleh, je namreč opazil, da gre za ulico in da so bile domnevane letalske luči cestne svetilke na plin. Ob eni teh svetilk se je aparat tudi ustavil — seveda mu je eno krilo in eno kolo malo polomilo, a hujše nesreče ni bilo. Pilot je bil nepoškodovan. Kmalu potem je izvedel, da je pristal v Ca-laisu in da je bil v megli nevede napravil polet preko Rokavskega preliva. »Ce bi ne bil zagledal luči, bi letel naprej, dokler bi mi ne zmanjkalo kuriva,« je dejal Starling stoično. Sloviti korziski bandit Spada, je novo otvorjena hidroelektrična centrala na Limmati pri Wettingenu, ki jo je zgradilo mesto Curih. Sama gradbena dela so požrla 20 milijonov švic. frankov in so trajate SS mesecev Id je dolga leta strahoval Korziko in vodil oblasti za nos. je končno le padel pri Ajac-ciu orožnikom v roke, kakor smo te dni poročali. Novejše vesti pravijo, da se je Spada oblastim sam predal in sicer v napadu verske blaznosti, ki jo pa bržkone simulira, da bi ušel giljotini. Na vesti ima celo vrsto umorov, pred vsem sorodnikov svojih bivših ljubic in orožnikov Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Fran« Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčiea se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 92-f etfsi John D, Rockefeller Rockefeller, obišče vsako jutro newyorško baptistično cerkev, a na tej poti ga spremljata vedno dva težko oborožena policista, da bi ga obvarovala pred morebitnimi napadi roparjev ali izsiljevalcev, v zadnjem času se ameriški velefinančniki boje tudi političnih atentatov na svoje osebe, ker je Morganova afera zbudila v ljudstvu velik odpor proti finančnemu magnatstvu. 0 zdravju in bolezni Prvo reševalno postajo so osnovali leta 1767. v Amsterdamu. ★ V spalnici, kakor v bolniški sobi b! moral biti zrak vedno čist. Obnoviti ga moramo čim češče. Pred vsem pa ne smemo v takšnem prostoru hraniti reči, ki močno aH celo vsiljivo dišijo, kakor različne par-feme, močno dišeče cvetlice, zlasti stare cvetlice v gnijoči vodi, akvarije s staro vodo, živali, n. pr. papige, mačke, pse, umazano perilo, jedila, kakor juho, klobase itd. Sveč in oljevk tudi ne smemo v sobah ugašati, ker nam drugače zasmradijo zrak. ★ Telo odraslega človeka sestoji iz 59 odstotkov vode 9 odstotkov beljakovine, 6 odstotkov klejastih snovi, 21 odstotkov tolšče in 5 odstotkov rudninskih snovi. * Da nastajajo motnje v srčni preponi pri revmatizmu v sklepih kot posledica uporabljenega salicila, je navadna bajka. Lord Baden-Powell v obiskih pri angleških skavtskih naraščajnikih, ki gradijo neki zasilni most Najmehkefšl žarki Senzacionalna odkritja češkoslovaškega ašeiifafei Na Temzi sta te dni ponoči trčila dva parnika skupaj in sta bila težko poškodovana. Mlado damo, ki je bila poročena komaj nekoliko dni, je vrglo preko krova in je utonila, številni potniki so bili ranjeni Sto let fotografije Pred sto leti je umrl Joseph Nicephore Niepee, Id ga je smatrati za pravega izumitelja fotografije S skromno slovesnostjo so zadnje dni odkrili mramorno spominsko ploščo na hišici, ki stoji na mestu tiste hiše. v kateri je pred sto leti umrl Joseph Nicephore Niepee. Plošča predstavlja v umetniškem reliefu podobo moža, ki ga Francija in ves svet slavita kot enega svojih najpomembnejših izumiteljev. Kajti Niepee ni nihče drugi, nego izumitelj fotografije, bil je prvi, ki je s pomočjo z lečo opremljene kamere izdelal na svetločutni plasti kolikor toliko stanovitne slike. Vse bistvene sestavine današnjega fotografskega postopka je družil že Niepceov izum v sebi in čeprav velja za pravega izumitelja fotografije dandanes njegov veliki rojak jacques Mande Daguerre. je treba povedati, da je bil ta le izpopolnitelj procedure, ki jo je bil izumil Niepee kot prvi. Niepee se je bil prvotno z uppehom udej-stvoval v področju litografije, ko mu je šinilo v glavo da bi izdeloval slike zunanjih predmetov s pomočjo solnčne svetlobe. Da se je ta ideja izkristalizirala v njegov postopek. je bilo treba seveda nešteto naključij in glav, ki so pred njim ustvarile pod- Nova evropska kraljica lepote, roška krasotica Tatjana Maridva, po svoji izvolitvi. Na njeni levi miss Danska, ki je prejela 2. oceno, na desni miss Španija lago zanje. Znamenito »temno sobo«, ca mero obscuro, prvotno obliko naših fotografskih kamer, je opisal že renesančni vele-um Lionardo da Vinci in Napolitanec della Porta je to camero obscuro opremil s preprosto lečo namesto dotedanje luknjice, v kateri so se križali žarki, da so potem v zadnji steni kamere narisali obrnjeno sliko zunanjega predmeta. Leča je dala neprimerno ostrešje in svetlejše slike nego luknjica. Od Portove kamere do fotografskega aparata je bil seveda še velikanski korak. Odkriti je bilo treba naiprvo še kemične temelje fotografije, svetločutkost srebrovih soli. To odkritje je napravil kakšnega pol stoletja pred Niepceom nemški zdravnik Johann Heinrich Schulze. Pomagal mu je slučaj. Nekega dne je Schulze eksperimentiral s srebrovimi solmi v stekleni posodi. Njegov smoter je bil čisto nekje drugje, a na svoje veliko začudenje je opazil, da je sol na tisti strani, ki je bila obrnjena v solnce, potemnela, dočim je ostala na odvrnjeni strani svetla. Na podlagi tega odkritja je potem Schulze kopiral na plasti s srebrno soljo preproste prozorne in ne-prozorne predloge, kakor črtek, liste itd. Slike teh predmetov, ki jih je izdeloval brez kamere, so bile seveda netrajne. Pozneje so odkrili, da se tudi mnoge druge snovi spreminjajo po barvi v svetlobi in ko je Niepee napravil s kamero svoje prve fotografije, je uporabljal kot svetločutko plast n. pr. ▼ sivčevem olju raztopljen asfalt. Ce je osvetljeno ploščo s takšno plastjo položil potem v mešanico sivčevega in kamenenega olja, se je nespremenjeni, to je manj ali nič osvetljeni asfalt raztopil, osvetljeni asfalt pa se ni topil. Z jedkanjem tako obdelane plošče je nato Niepee pripravljal plošče za tiskanje. Ta postopek, ki ga je imenoval heliografija, Je bil pravi prednik fotografije. Ta je dobila svoj pravi obraz tedaj, ko se je Niepee po naključju seznanil z Daguerrom, ki se je bil že dolga leta bavil z istimi problemi kakor iNepce. Daguerre je bdi izumitelj tretjega važnega elementa fotografije, namreč razvijanja oz. fiksiranja. Nekega dne je bil položil osvetljene plošče, na katerih pa ni bilo videti nobene slike, v staro omaro. Ko jih je pozneje vzel iz njih, je opazil s presenečenjem, da so kazale čisto razločne slike. Po dolgem ugibanju je dognal, da je stala v omari tudi škledica z živim srebrom in pare živega srebra so bile na osvetljenih ploščah izzvale vidne slike. To odkritje v zvezi z Niepceovfcmi odkritji je zaključilo stoletne trajajoče poskuse za snemanje in izdelovanje slik s pomočjo svetlobnih žarkov. Od te prve resnične fotografije do sodobne fotografije je bil sicer še dolg, dolg korak, a v bistvu je vse poznejše samo izpopolnitev in izboljšanje tega, kar sta ustvarila Niepee in Daguerre, Ena največjih elektrarn v Evropi Znani čcSki učenjak, raziskovalec Roent-genovih žarkov in soodkritelj prvine dvi-mangana. prof. dr. Vaclav Dolejšek. je govoril te dni v Karlovi univerzi v Pragi o najnovejših uspehih svojega znanstvenega dela. Prof. Dolejšek je postal svetovno znan že L 1922., ko je odkril v Lundu na Švedskem tako zvano serijo N v spektru Roentgenovih žarkov, ki ima svoj izvor v najtežjih prvinah. Ze prej so poznali serije K, L in M. Proučevanje teh serij ima velik pomen za spoznavanje zgradbe materije in atomov. Ena izmed posebnosti teh serij je ta, da označujejo tem daljšo valovno dolžino izžarevanja, čim dalje stoji črka v abecedi. Roentgenovi dolgovalovni žarki so zelo »mehki«, to se pravi, da jih ustavijo, absorbirajo, že tenke plasti trdih snovi, tekočin in plinov. Dolžino valov merijo fizi- Med neštetimi ponesrečenci Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem podporo. Američan Ely Culberston, je dospel z ženo in otrokoma na Angleško, kjer hoče Angležem pokazati svojo spretnost. Obiskal bo menda tudi druge evropske dežele ki v »angstromlh«, to je desetmilijontinksh milimetra. L. 1922. je prot Dolejšek odkril v seriji N n. pr. žarke, ki jim merijo valovi v dolžino 13 angstromov. Med tem časom pa je s posebno konstruirano žarilno cevjo, tako zvano »jonsko cevjo«, proizvajal tako mehke žarke, da jim valovna dolžina doseže do 300 angstromov. Ti žarki so že v bližini serije O in skoraj že v bližini navadne, vidne svetlobe. V teoriji kakor v praksi utegnejo ti žarki imeti velik pomen, n pr. za raziskovanje »kristalnih mrež«, notranje zgradbe snovi, ki sestoji po novejših naziranjih iz atomskih »mrež«. Proučevanje teh mrežnih sestavov ima velik pomen za spoznavanje strukture kakšne snovi, njenih mehaničnih lastnosti itd. Kako daleč so prekosila Dolejikova raziskovanja delo inostranskih učeniakov, je razvidno že iz številčne primerjave. Po teoriji bi morala meja žarkov iz serije N, to je najdaljših valov Roentgenovih žarkov meriti 115 angstromov. francoski roentgenski spektroskopik je izmeril že Roentgenove žarke s 150 angstromi valovne dolžine, a kakor smo povedali zgoraj, je Dolejšek dosegel že valovne dolžine do 300 angstromov. Njegova jonska cev pomeni v resnici že prehod k optični cevi in z njo smo se približali že coni vidne svetlobe. Anekdota Pogajanja med znano igralko tn neko filmsko družbo v Hollywoodu niso hotela z mesta, ker je igralka postavila previsoke zahteve. »Prosim vas lepo.« je vzkliknil dmski mogočnik ljuto, »kar zahtevate, presega še letni dohodek predsednikov naših največjih petrolejskih in zavarovalnih družb!« »Potem pa pokličite gospode predsednike v atelje in naj nastopijo kot zvezde,^ je menila igpralka piki rano. »Kakšen pa je tvoj obraz, Mihec?« »Mama, štel sem do dvajset, kakor si mi velela, to priliko pa je izrabil moj nasprotnik in me je tačas nabiL« JARA ČEVLJI SO NAJELEGANTNEJŠI IN NAJBOLJŠI TAKO TRDIJO NAŠI KUPCI! Zapomnite si naslov: ČE NAS šE NISTE OBISKALI, Vas vabimo, da to storite te dni, ko kupujete čev!> sebe in za družino. Naše presenetljivo nizke cene j bodo prepričale o resničnosti gornjih besed. za Vas Jara čevlji LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 20 O R T Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva V soboto ln nedeljo, Igrišče Primorja ob 15. ari Vsak, ki vsaj delno priznava važnost lahke atletike za. telesno vzgojo naroda, bo brez dvoma želel zasledovati zelo zanimivo borbo za lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za, moštva v soboto in nedeljo na igrišču Primorja. Poleg tega ne more nuditi skrajno napetih borb v tekih, zlasti v odločilnih fazah v finishu, nobena druga športna panoga. Ravno tako učinkovite so borbe v raznih. tehničnih disciplinah: skokih in metih, ki vsaka za sebe postavlja na posameznika najtežje pogoje in naloge. Te krasne borbe v vseh lahkoatletskih disciplinah bodo nam pokazali od najmlajšega talenta pa do naših preizkušenih državnih rekorderjev in reprezentantov. Pridite, ker bodo tekme nudlie lep športni užitek. Vstopnina propagandna! Sabi jaške prireditve v Maribora 3., 4, in 5. junija bo priredil Mariborski akademski sabljaški klub sabljaški turnir za državno prvenstvo in mednarodne re- ■vanžne borbe sabljačev dravske banovine proti sabljačem avstrijske Štajerske. Spored prireditev je naslednji: Dne 2. in 3. junija dopoldne: spTejem protektorja prireditev ministra za telesno vzgojo g. dr. Hanžeka. bana g. dr. Maru-šiča, podbana g. dr. Pirkmajerja in ostalih predstavnikov oblasti, funkcionarjev Jugoslovanskega sabljaškega saveza, ostalih oficielnih zastopnikov, avstrijskih sabljačev in njihovih funkcionarjev. Dne 3. junija od 14. do 16.: epe gospodov v kopališču na Mariborskem otoku. Od 15. do 19.: floret dam in floret sab-i >a in epe naraščaja v veliki dvorani Uniona na 3 do 4 planšah. Ob 20.: slavnostni obtri zbor JMS v terasni dvorani hotela »Orel«. Dne 4. junija od 8. do 12.: sabljanje gospodov. Od 14. do 19.: floret gospodov, oboje v Lnionu na 3 do 4 planšah. Ob 20.: slavnostni banket na čast vsem tuzemskim in tujim oficielnim predstavnikom v kavarni Park. Dne 5. junija od 8. do 12. m od 14. do 1°: tekmovanje moštev za državno prven-stvo: istočasno od 14. do 19. revanžna mednarodna borba sabljačev dravske ba-r nroti sabljačem avstrijske Štajer- ske v l nionu. Ob 20. slavnostna akademija v l>,ionu 7 rardelitvijo diplom in na-gr-ic ter 7. ekshibici jskimi borbami med ju:i slovenskimi in avstrijskimi prvaki. Vsi udeleženci turnirja imajo pravico do polovične vožnje. V ta namen morajo zahtevati od JMS potrebne objave, ki jih morata žigosati odhodna in pa mariborska postaja. Podrobne informacije daje -•Mariborski akademski sabljaški klub« v Maribora, Aleksandrova cesta 11 /L Službene objave LNP (S seje p. o. dne 31. maja 1933.) Navzoči gg. Stanko, rav. Setina, Novak, Zupane, Oman, Benedetič, Anko, Petrič, Kovač. Odsoten (neupravičeno) g. Brumen. Določijo 9C prvenstvene tekme v Trbovljah 4. junija Retje : Rudar in 5. junija Trbovlje : Rudar. Službujočega odbornika in igrišče določi Mo. Odobrijo se prijateljske tekme 4. junija Herm*?s : Triglav, 5. junija Amater : Hermes ▼ Trbovljah, Bratstvo : Trbovlje 4. in 5. junija na Jesenicah, Bratstvo : Domžale 11. junija in Bratstvo : Slovan 15. junija, obe na Jesenicah, Svoboda, Zagorje : Zagorje 4. junija v Zagorju, Amaer : Celje 4. junija in Amater : Primorje 5. junija, obe v Trbovljah. Upravnemu odboru »e preda Trbovlje, ker ni nastavilo zadostno Jtevilo rediteljev pri prvenstveni tekmi Trbovlje : Dobrna 38. maja v Trbovljah. Kazenskemu odboru se preda igralec Pintarič (Trbovlje) zaradi prestopka pri imenovani tekmi. Nadalje se potrdi sklep Mo. Trbovlje, da se zabrani vstop na vsa igrišča pri tekmah g, Piklu Jožetu. Podaljšek prekinjene prvenstvene tekme Trbovlje : Dobrna, igrane 28. maja, se določi na 15. junija dopoldne ob 10. na istem igrišču x istim moštvom m istim sodnikom. Cakovečki SK se suspendira do nadaljnjega, ker kljub ponovnemu pozivu ni predložil potrdila, da je plačal dolžni znesek 301 Din ZNP. Zagreb. Tajnik U. Službene objave LHP. Z« nedeljo 4. VI. je določena prvenstvena tekma Korotan : Atena. za ponedeljek 5. VL pa Atena : Celje. Ker Korotan še ne sme nastopiti, naj Atena ne potuje v Kranj. Celje se poziva. d». javi Ateni pravočasno, ako ponovno ne namerava nastopiti. Za tekmo Atena : Celje se delegira sav. sodnik g. Doberlet, za službujočo odbornico pa gdč. Jelenec. Klubi se ponovno opozarjajo na novi naslov podsaveza, ki se glasi: LHP. Ljubljana, kavarna Evropa. Sklepi izredne glavne skupščine bodo objavljeni v službenih objavah. Klubi se pozivajo, da nemudome poravnajo letno članarino v znesku 100 Din. ASK Primorje (Nogometna sekcija). V soboto ob 20.30 sestanek v restavraciji Slamič, obvezen za gg. odbornike sekcije in ligino moštvo. Starec, Svetic, Hassl, Jug I Id n. Zemljak, Sočan, Boncelj, pi-šek n, Erman, Joža, Franci, Lute, Slamič, Uršič sigurno. SK Ilirija (table-tenis-. SeJa odbora danes ob 20. SK Sparta obvešča vs« ljubljanske in podeželske klube, da se vsi dopisi pošiljajo na tale naslov: Ivan Novak, Ljubljana, Krakovska 33 in ne na g. Vosoernika kakor dosedaj. — Danes ob 20. strogo obvezen sestanek vsega članstva v gostilni Koroški dom zaradi nedeljske tekme ■ Hermesom. Smučarski klub LJubljana. Danes ob 19. važen sestanek tekmovalcev v damski sobi kavarne Emona. Važno aaradi letnega treninga in opreme. Revija sokolskega dela v Celin Dne 21. p. m. zj. so se pričele na cr!j- aski Glaziji pregledne sokolske župne Tekme članstva in naraščaja v raznih disciplinah. Udeležilo se jih je 270 članov, članic, naraščajnikov in naraščajnic iz raznih krajev območja celjske župe. Ne aamo udeležba, tudi uspehi so bili zelo lepi, tako da sme župa po vsej pravici pričakovati novih, velikih uspehov na pokrajinskem zletu v LjubljsnL Ob 15.30 se je ob krasnem solnčnem vremenu zbralo k nastopu na Giaziji okrog 650 članov, članic, naraščajnikov, naraščajnic ter moške in ženske dece. PrikoraKaia je tudi vsa garnizija. Gledalcev iz m.^sta n okolice ter drugih krajev je bilo nad 1000. Starosta br. dr. Milko Hrašovec Je vse navdušeno pozdravil v prepričanju, da ho novo sokolsko letno telovadišče na Glaziji pripomoglo k še uspešnejšemu «o-kolskemu delu. Ob zaključku je svetno otvoril novo letno telovadišče. Železničar-ska godba je zaigrala himno »Hej Slovani« ob petju vseh telovadcev in telovadk. Sledila je javna produkcija, lei je obsegala 13 točk Sodelovala sta 102 člana 82 članic 06 naraščajnikov, 76 naraščajnic, 152 moške in 134 ženske dece ter odde'-V vojske v bojni opremi s puškami. Na sporedu so bile proste vaje, bojne tekme, orodna telovadba. igre, gimnastične vaje in štafeta. Izvajanje je bilo po večini skladno in pre c/ji ) Najbolj so ugajale proste vaje moči. c dcce. bejne tekme moškega naraščaja, proste vaje ženskega naraščaja, vaje z burrim aplavzom pozdravljenega oddelka 30 pešpdlka s puškami, proste vaje mo škega naraščaja, orodna telovadba vzgled-nih starejših in ambicijoznih mlajših članov. štafeta z bakljami 10 X 75, v kateri so naraščajniki premagali člane, proste vaje članic in ob zaključku proste vaje članov za pokrajinski zlet v Ljubljani. Občinstvo je sledilo vsem točkam r. velikim zanimanjem in prirejalo nastopajočim živahne, prisrčne aplavze. Tekmovalo je 89 članov in sicer 62 v nižjem oddelku. 16 v srednjem in 6 v višjem oddelku. V višjem oddelku je dosegel br Lesjak največ točk (713) in s tem I mesto, II. Bizjak (Trbovlje) in III. Obli-šar Hinko (Celje). V srednjem oddelku: L Klun F. (Zagorje). II. Stavbe (Celje). III KordigI D (Celje) Nižji oddelek: tekmovalo je 6 vrst in posamezniki Izmed vrst je dosegla vrsta iz Celja s 3824 točkami I. mesto, II. mesto vrsta Radeče pri Zid^nesn mostu, UL vrsta Žalec. Izmed posameznikov je I. Podlesnik Milan (Radeče) 673 točk, B. Piki Zoran (Žalec) 665 točk, IIL Cizej Adolf (Celje) 661 točk. Poseben vlak iz Ljubljane aa Sušak. Sokolska župa Ljubljana opozarja na poseben sokolski vlak, ki bo vozil na sokolski ziet na Jadran iz Ljubljane v soboto ob 19. s prihodom na Sušak v nedeljo okrog 6 zjutraj. Vlak bo vozil preko Zagreba, s Sušaka »e vrne v ponedeljek zvečer in prispe ▼ Ljubljano ob 5.30 zjutraj. Udeleženci iz Maribora se priključijo v Zidanem mostu, udeleženci novomeške župe se pa odpeljejo z vlakom 9217 v soboto do Karlove* in bodo tam priključeni sokolskemu vlaku Prijavljenih je že okrog 400 udeležencev. Prijave sprejema ljubljanska so-koUka župa še do jutri. Vsi udeleženci izleta morajo na župnem zletu nastopiti ter vzeti t seboj sokolski kroj. Sokolsko društvo Ljubljana m Ima v ned»ljo 11. t. m. svoj javen društveni nastop istočasno z razvitjem društvenega prapora. Podroben program sledi. Opozarjamo na to slavnost vsa ljubljanska in okoliška društva že danes in jih vabimo na udeležbo. Društvena uprava. V Dolenjem Logatcu bo v nedeljo 4. t. m. sokolski okrožni zlet. Ob tej priliki bo praznovalo domače društvo tudi petindvajsetletnim obstanka. V ta namen bo Ze v soboto zvečer ob 20. v sokolski telovadnici velika telovadna akademija, za katero 90 telovadci in orkester dobro pripravljeni. Dolžnost članstva in prijateljev društva je, da se udeleže akademije in naslednji dan okrožnega zleta. Proč z mlač-nostjo; Za člana uprave celjske sokolske župe je Savez SKJ imenoval zaslužnega sokolskega delavca dr. Ivana Vidmarja ,sreske-ga načelniku v Celju. Proslava tržiškega Sokola. Pred 30 leti ie bil ustanovljen tržiški Sokol Kmalu po ustanovitvi si je kot prvi na Gorenjskem postavil svoj uom, ki je postal središče narodnega dela. Med voino so ga zasedli vojaki. ki so ga zapustili 1. 1919 vsega izdelanega. Popravil ga je na lastne stroške blagopokojnt tovarnar Peter iCoz«na Po vojni se je društvo lepo razvijalo .n ie v nedeljo slavilo tridesetletnico. Dopoidne je bil lep koncert, ki so ga izvajali otroci osnovnih in meščanskih šol tržiškega kota Najbolje se je odrezala mladina iz Krirev. ki jo vodi s. Helena Oraničeva. To bodo počasi naši gorenzski slavčki, če bodo ostali tako pridni. Ponoldne je bila telovadna akademiia z uspelim nastopom vseh oddelkov. Akademijo je poživil pevski nastop Bralnega društva Dopoldne ?n popoidne je bil slavnostni govornik starešina br. Vid-m&r. Mladino pa je še posebej v imenu gorenjske župe pozdravil nadzornik g. Vilko Rus iz Kranja. Repertoarji LJUBLJANSKO SAR0DN0 GLEDALI9CB DRAMA Začetek ob 36. Petek, t.: Zaprto. Sobota, &.: Hamlet D. Nedelja, 4.: Tartuffe. Izve«. ZnfZam «ne. Ponedeljek, 5.: Okence. Izvin. Znižane ceni. OPERA Zafetek ob 20. Petek, i.: Zaprto. Sobota, 3.: Mala FloramTe. Gostuje gosp. Dubaiid iz Zagreba. C. Nedelja, 4.: Andrč Chčnier. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdoL Ponedeljek, 5.: Grofica Marica. Izvsn- Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. ★ »Hamlete z g. Kraljem v naslovni ulogi se bo uprizoril jutri v običajni zasedbi in režiji g. Debevca. — Na binkoštno nedeljo #) ponovi klasična komedija »Tartuflec, v ponedeljek pa 8eška veseloigra >Okenee<. Znižane cene. >Mala FIoramye« ee npriaorl poskrinjič jutri z g. Dubajičera kot gostom in običajni zasedbi. — V nedeljo zvečer se bo pela rz-vrstna opera >Andrč Chčnier«, v ponedeljek pa priljubljena »Grofica Marica«. Znatno znižan« cene. UL u d i o Petek. 1 junija. LJUBLJANA 11.15: Šolska ara: Vzgojno predavanje (Pero Horn). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Caa, plošče, borza. — 18: Valčkova ura radio - orkestra. — 19: Francoščina. — 19.30: Sokolski telovadne vaje. — 20: Naš sedanji jstavni sistem. — 20.15: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, poročila. — 22.15: Operetna glasba radio - orkestra. Sobota, 3. junija. LJUBLJANA 10: Otvoritev veleaejma. — 10.30: Doživljaji na malajskem otočju. — 11: Plošče. — 11.30: Uporaba elektrike ▼ obrti. — 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne ve-6ti. — 13: Cas. plošče. — 17-30: Prenos koncerta balalajk z velesejma. — 18.30: Iz našega narodopisja. — 19: Pedagogika in kultura. — 19.30: Prekmurski sezonski delavci. — 20: Sokolski telovadne vaje. — 20.30: Večer ruske glasbe. — 22: Cas, poročila. — 20.30: Raeka glasba na ploščah. BEOGRAD 12.06: Radio orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19: Jugoslovenske pesmi. — 20.15: Koncert godbe oa pihala. — 21: Jugoslovenska glasba. — Prenašanje tujih postaj. _ ZAGREB 12.30: PloSče. — 17: Koncert orkestra. — 20: Kompozicijski večer R. Matza. — 22.10: Jazz. — PRAGA 19.25: Prenos iz Brna. — 20: Plošče. — 20.15: Mešan program iz Bratislave. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.25: Slovaške pesmi. — 20.15: Program kakor v Pra- 168.273.88 Skupaj: Din 192.826.88 Pri n. licitaciji je bil dosežen za steklarska dela popust 0.5% na cene uradnega proračuna. Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. HI. 1932. S'už. Novine br. 70-XXIX z dne 26. m. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razelasni'deski mestnega načelstva mariborskega. V Maribora, dne 27. maja 1933. MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO Mestni načelnik: Dr. Lipold s. r. Za časa velesefma smo ponavno mnizali cente dcfi/cr za/oja fraja D. kopalne obleke D. kopalne obleke volnena kop. klobučki Iz gumija kop. klobuki, Japonska slama kopalne torbice kopalni čevlji, jap. slama tenis čevlji, prvovrstna ka, zaradi opustitve šali in rute crep de chlne vso šali crep de chine, slikani samoveznlce, svilene bluze, moderne, športne bluz« crep de chine, novost V etika zaloga kop. potrebSčln! Dtn 19.— » 39.— » 12.— » 19.— » » 16.— 13— » 68-— . > 19— » 35.— » 5— » 37— » 118— ) » 9— obleke d. radi opustitve pulloverjt čista volna Din 90- » 29- •A* ♦v Crep de chlne, vzorCast m Din 28.— F mil ar d svila, vzorčasta » » 29.— Ovratniki, svileni » > 5.- Bazpršilnlkl » > 12-— MoSke zeftr srajce od Din 89.— » pj-jame » 1S0— » samoveznice » 6.— » puloverji bres. rokavov » 39.— > rokavice, usnjene » 38.— Bengerjeve kopalne obleke! Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VTLHAR, orar Ljubljana, Sv. Petra e. 86 Anton KUcar, tm Ztlrlcha, roj. 28. septembra 1883 L, mizar, soprog Berte roj. Bailer, ki je stanovala na Richard Wagner-strasse 24, ZOrich 2, se pogreša. OdSel je z doma 26. oktobra 1927 in ga odtlej ni bilo več na izpregled. Po neugo-tovljenih vesteh se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je bil prvotno doma, in je baje 6. marca 1930 v LJubljani umrl. Vsakdo, ki bi mogel dati o usodi pogrešanega točne podatke, se pozivlje, da se tekom enega leta od dolnjega datuma sgl&s* v pisarni sodnije. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo pogrešanee proglasil za izginulega in potem se lahko uveljavijo pravice, izvirajoče iz smrti pogrešanca, kakor če bi bila smrt dokazana. ZOrich, 26. maja 1933. okrajnega sodfMa 5. Sodni pisar: K. Huber. 199 KILAVO POBESEN ŽELODEC Specijalist ra kilavo«t b Pariza bo delal brezplačne poskušnje z novim patentiranim izumom dr. L. Barrera iz Pariza s pasom za kilavost. BREZ PERESA IN BREZ PELOTA (blazine) kakor tndi 8 pasom za pobeSen želodec t zračno gumasto blazino. Bolniki, obiščite izkušenega specijalista v: Zagrebu, SL maja, L in 2. junija Hotel PaJaee, Zrinjevac, Maribora: S. junija, botri Meran. Zahtevajte brošuro dr. Barrera (prevod) za kilavost in pobešen želodec (navedite točno za katero bolezen!) SANITAS, Terazije 14 ▼ hotelu Balkan, Beograd Pošljite 5 Din ▼ pošt. znamkah! 6443 ZAHVALA Za premnoge dokaze Iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda TOMA PETROVCA šoL upravitelja ▼ pok. hi imejitelja reda sv. Save V. r. kakor za poklonjene vence ta cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolini čč. duhovščini, čč. sestram usmiljenkam, p. t. učiteljstvu, ki je od blizu in daleč prihitelo k pogrebu in mu v zadnje slovo zapelo, predsedniku učiteljskega društva v Kamniku, g. Ariglerju, ki mu je govoril v slovo, zastopniku UJU, sekcija Ljubljana, g. Ivanu Dimniku, bano-vinskemu nadzorniku g. Andreju Rapetu, nadalje Sokolskemu društvu Domžale, zastopnikom Sokolske župe LJubljana bratom Krapežu, Kajzelju in Fle-garju za udeležbo pri pogrebu, g. dr. Rusu zit številne obiske in zdravljenje, ter končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so blagega nsm pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 1. junija 1933. Globoko 2aln$o£i ©st--*1 Mati oglasi v „JUTRU" imajo siguren ^nehf James Offver CurwoofcV motta y M veako beaod« y> par: M da janj« imaVrtm sil u IHN» S Din. — Kdor sprejema potmik«, uia-6a besedo po 1 Dfn: i* n»«fn-r» »i: M Uho pa 5 Din. (5) Trgovsld potnik ji>y» v315«. I60 takoj fo- 1» P™**'., Murska Soho»«. P-Miu-lb? prosim a slik'.). 1685S&-! Vsakovrstno žensko osebje kuharje*, »ob* rte t. 4ekteu m raiu de*» im.. Jobr n :•*<*> t Be^graJtrr,ra< pml šifro »k'»ii-čaTirvi.'uT,. 16003-1 Točrlca fti w»iwte>eig«, kak<* tod« 3 raznašalke ra^TT s« eo^koiski T pa'vilj>r»mi na Na- »ioT pove o«ra«r« oddeu-k »Jutra«. Pomožno moč x>ben«" sprejme hote! Strok«!. 16972-1 [AvtmeS« za da nOm »tj m «rfr» » DH. — Oglasi !»«(!» MV*S»J.» vsa 'm S$ par: m '♦»jaarjr wtm aH u Ha * («) Preprogo 3X4». >>bro i)hranjw*> « 1&X> Di-0. pertšjsko are-proro x antično sroij* prodam Nas!<»v » oglasnem odde*« »J«r«c. 16809-6 Usnje rt< r r • t e po najnoSpi! dobit« pri Vfktor Legan trtrorin« i« t»»varniiki la- ur^ja. Lj^bljaia. pa-ia&a >I>rrr;«T< — Beethov-r>ova a! :oa. 198-6 G. Th. Rotman: Vrtismrcek in Šilonoska spet na delu Razpovedal sem mu vse podrobnosti >Prosim, gospod Janez^ sem zajokaj nazadnje, >pomagajte mi raztegniti mrežo, da zlezeva venkaj! Moja prijateljica mora biti doma, preden se Zfatoglodnioa vrne!« A moja prošnja je Janeza razsrdila. »Kaj pa misliš!« je vzkliknil. »Janez je pošten kakor suho zlato! Niti na misel mu ne hodi. da bi reševal ujete malopridneže iz zapora!f Sobni akvarij 7. 90 om vnsofcim stojalom, z vloženim ka-menje-m (gro-w>) io z T^dometoTii (viši-rwi curka 4f> am). ki dolnje »Rmo5>t!pino, brez črpalke ali Torior^da. Nasipov pod značko »Aikvnri«. I60J5-6 Radi opustitve trgovine rwx5 remo raiiprods zalogo siamojkonr SiireMT-Maške. 16958-6 Fotoaparat za plošč* m X 6, T«fWir 4.5, ComponT, 16 ka^H. FiJirmpackkaseta. ® rnin-eni-ca.. Vrba. ivaprodnj v Rožni ulici 19. 163S3S-« V*ak* be»eda 50 par: t* dajanj« nflsinva aH ta Iifro pa S Din. (2) Stavbni tehnik z praia«. T-ejaš'ra»i tndi t k^-ranrikr im i^iimJi tlakiili. Sf ^ItifiSo. Pomidbe na odd^I^k »Juta-a« pod »Proj-eiktant«. 16&33-2 Katero dektrotehn. podjetje bi bof-e-1« rwti rioVaie-ne^pa 19 lot starega mladeniča kot Ta.jee>«a «»i d« !»tc» i tso oskrbo — kjorkold ▼ naSi drž« vi. — Trna veselje im veliko CT&oin-oet« v soroki. Porrodbe na »ddeiek »Jutra« pod f.fro »Vesteo vsjeaec«. 168S6-? Trg. sotrudnik meSane rtnokt, vojaščine prost. :>' v 1,-vp'« prodajfl-ec, išče mesto pr 'M i »kromnj plači. Cemij. po-nird'he na og-lasm oddelek »Jiitra« poč šifro »Bre-z-pos.el.n«. 1 <5334-2 Vsaka beseda 1 Duri; za dajanje naslova ali ia Miro pa 5 Din. (a>) 10 stavbnih parcel po «*>—1000 m!. prodam pri koJodv«jni v Vilmarjib Sprnjmern tiod'i vloitne knjižic/«. Pojasnila v Vižma-r jih St. 100-50. 16070-20 Novo hišo v Celju z vrtom im dvema moder nima etanfovaojema prodam proti go-tie na poStni predal at. 17, Celje. 16978-50 Pohištvo Vsaia be>»t>da 1 Dmi: ia dajanje na»!ova ali m iifro ca 5 dm. (13) Pohištvo spalnice h mobkega im trdega le^a. kahinje ter drugo pohištva dobite naj eeneje pri Andlovic. stroj no 111' Mrsivo n ta loga »ohišrva. Komenekega a«. U. U. 16794-1? Pohištva nekaj komado-v, oleandre in razMčne malenkosti prodam aa Rimski ce«ti 24. 16930-12 V«»k* beneda 1 Din: u dajanj« naslova ali 4a šifro p« 5 Din. fl7) Skladišče in hlev porabilo tudi z« garaio aii delavnico, oddam v najem n« Celovš-ki c. 50. 16976-17 Uglasi trg. raaftai« po | 1 Din beseda; ta da- E janj« nssiova aH a j šifro 5 Din. — OgUs; i sivcialnega znsiaia vvi * ka beseda 50 r».r; za dajanje naslova ali za iifro p« S Din. (7) ! Stružnico za železo dobro ohra-njenro t a p i m. Ponudbe na ogla*. odeialnega zna čaja vsa.ka beseda 50 par; za dajanje rja^lov« ali m fifro 5 Din. (131 Star sokolski kroj a doUro o-hranjen, -m &red-njio. bolj vitikio |>o^ajo topim. Ponudbe do bin-bošr-n« podel je na '.»glasni odd^l^k »Ju>T:a< pod š'fro »Sotoleki kTO-j«. 160s»)-ia Vsaka besed« 1 Din: z« dajanj« tia«!r-va aH a« Šifro pa 5 Difl. fWl Gramofon sa gostilno, in pifolr.o mizo z 9 predali, oboje skoraj novo, malo rabljeno, prodam po ni-zti eeni. Naslov v oglatem oddelikn »Jutra«. 16971-26 Crn klavir 'StoterOge') v prvoTrs.trnem »tAttjo. vsled izselitve stranke za 10.000 Din v go-toviini prodom. Naslov v oglasnem o^JdeKsu »Jutra« 16987-26 v:!>aka bt*.»eda 1 D:n: ',» dajanje naslova ali z, Jifr*> na 5 Din. '30^ Striženje 5 Din britje 3 Din strižemje dam 6 Dm. o-n dti acija. manikiranje Din 7 Obiščite »Ra.pnd« Kolo dvorska 35. 16^44 »' Fotografski atelje Avg B^-rboM v Ljnblje »i. TavParjeva ulic« 13. se priporoča cenj. boter i-am im botrom. Cene nitke, sike prvovrstna. 16950-30 VsakA besefia i Di.n; ta lajanj« na«lov» al; «a Šifro ra S Din Hranilno knjižico Mestne branili)ice ijiubljac ske, z vlogo 10 —20.000 Dra. ugri-dno kupim pro-t >d plačilu v m-sečnih "b rokih. Naslov pove ogat-vi.ie.lek »Ju'ra<. 16920-16 Kdor takoj posodi 200 Din. dobi čez 1 nve-sec vrnjenih 250 Din. Po-n.udbe n« oglas«ni oddelek »Jutra« po-1 »Ntijira po-m.oč«. 14(W! -16 Profesor ršče 5000 Din posojila PofOTcifhe na oglas, oddeletk »J-atra« po-d »Procesor«. 16075-16 2000 Din posojila za dobo 6 mesecev, iščem oa hranilno ktnjiiico. P»-rnidbe na oglos^ni oddelek »Jutra« pod znaSko »Hranilna knjižica«. 16968-16 Vložne knpžice Me«ne hranilnice, Kmetske pnft.r>j.iilTi:ce, Prv« hrvatske šteidi.>nioe in Zadrutne go-fip^-daTske bartk« kupimo proti takojSnji gotovini. — Posredovalci so izključen«. KonMundiitna družba M. Jarako1 e, Ljubljana. Selon-bimgova n lic« št,. 6/11. Tele f-OT 30-52. 16093-16 50—100.000 Din pcsojMa v gotovini ali v v- i o g a h pri Ljwl ski in Km.-tski posojilnici v Ljubljani, i^čem za e»o leto na v-elTko {»osos.tvo v bližini Ljubljane, proti prvovrstnemu jamstvu. — Tu4i hranilno vlogo vrnem v 1 letu v gotovini in s polno visot.o. Ponudbe na o-glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Din 100.000«. 16990-16 v->aka bese2-33 t Vsaka beseda 1 Din; !ta dajanj« naslova ali aa šrfro pa 5 Din. (19) Pisarniške prostore lepe, tri sobe s predsobo oddam nasproti glavne pošte. Naslov v oglasnem »ddelku »Jutra«'. 16576-19 Dva lokala oddam v sredini mesta — enega takoj, enega p« s 1. avgustom. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. I«i34-i9 Več šop ln barak oddam za d<,\«™ic« ali ekiadišča. Vprašati v trgovini Kolšek, Ljubljana, Tjrecv« 47. 16966 Lokal r>rimeT«n z« mizarsko obrt iščem v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«. 16089-19 Loka i zeS« prim-ere-n za obrt, oddam. Naslov v oglasnem oddetku »Jutra«. 16988-19 jn lUTi Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali sa Šifro 3 Din. (23-a) Preprosto sobico iščem — ali pa grem kot sostanovalec e hrano ali brez. — Ponudbe z navedbo ee«« na o">ias. oddelok »Jntra« pod »junij 33«. 16939-23/« 2 gospodični ves dan odsotni, i&četa sobo za čas velesejma. — Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod značko »Veleeejean«. 16962-23/a tanoianja Vsaka beseda 50 par: sa dajanj« naslov« aH za šifro S Din. (21-a) Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklimam. išče rodbina treh »drasiib članov za avgust. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do 400 Din« 16866-31/o S tdnpvanje Vsaka beseda 1 Dtm; n dajanje naslova aJi u iilro pa 6 Din. (81) Podpritlično stanovanje sobe in kuhinje oddam stiranki brez otrok v Podli mbanskega uiici štev. 25 — Šiška. 100(38-31 Stanovanje 3 parketsranih sob. kuhinje in pritikHn za 700 Din oddam v Kol-eiiji. Zelena pot 6. 16932-21 Trisob. stanovanje z lepo kopalnico oddam s 1. julijem no »Mestnem trgu. Več v trgov;ni glasbi Breznik, Aleksandrova cesta 7. 16963-2:1 Trisob. stanovanje udobno in solnčno. s kopalnico. pimom in vrtom oddam z avgustom na B Ps\ve-ieoTi cesti št. 9/11 lov o. 169&4-21 Lokal z vso opravo za manu-fakturno trgovino, oddam v Ljubljani. Stari trg 31. Poizve se iptotam v nrgo vini. 160c3ij -19 Gostilno z inventarjem, vrtom in prostorom za balincanjt. takoj prodam — tud; proti vložni knjižici Mestne hranilnice. — Ponudbe n« igi. rvjdelek »Jutra« pod šifro »25«. 16941-19 Za avgust oddamo 3 družinska stanovanja s 3 sobami, kabi netom. kopalnic« in >sta. iimi pritiklinami. Modern komfort. eentrum. Mesečna najemnina 1250 Din. Istotam s« z julijem odda st msks opremljena soba s prho. — Pojasn;!a da:e Konzorcij v Gajevi ul. 9 (pisarna! 16981-21 Stanovanje vecčja sobe. kuhinje in .-•hramb« od da m tskoj v 4en.kovi uiici Štev. 20. 16986-21 Trisob. stanovanje s kulrnjo in pritiklinami. v centru mesta takoj i>d dam Po iz v- se v trgovini Pred škofijo štev 13. 1699' -2! Sobo odda Vsaka beseda 60 par; M dajanj« naslova ali xa Iifro 8 Din. (23) Prazno sobo « pritiklinami za 160 Din oddam z junijem starejši ženski, ki bi imela za^lu žek T hiši. Baragova 13. Bežigrad. 16871-23 Sobo lepo opremljeno takoj oddam v Tavčarjevi ui. 15, pritličje. 16890-23 Opremljeno sobo oddam takoj po nizki ceni. — Naslov v oglasnem •>dde!ku »Jutra«. 16036-33 Prazno sobo sepnriraTO). oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16040-C3 Na Taboru oddam sobico z erloktriko i.n posebnim vhodom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16049-23 Sobo oddam takoj v novi rili na Prulah 25. 16956-33 Boljšo gospodično kot sostanovalko sprejmem takoj ali s 15. Naslov v >glainem oddelku »Jutra«. 16084-2." r tj t Vsaka beseda S Din; ta dajanj« naslova tU ji.fr« pa 5 Din. (54) Tehnik fceli trpoz.nati samostojmo gospodično, v svrho skupnih izletov Dopise s siiko n« oglasrol oddelek Jutra pod šifro »Moč im iepot.a«. 16937-24 Gospodična stara 28 let, e precej prihranjenega denarja im neoporečno preteklostjo, želi vsled pomanjkanja znanje tem potom spoznani 30—38 let starega gospoda — obrtnika a i drž. uslužbenca. Samo reso« ponndbe s sinko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vedno sama« 16947-24 V oglasnem oddelku »Jutrac je dvigniti sledeča pisma: Angleški seter. Atelje. Arhitekt. ABC pouk, Beka. Brezobrestno, B-ez rizika. Briljant, Boljša st.ra nka. Brez posredovalca. Ban-ski uradnik, Bežigrad. Cena in pogoji ugodni. Cen-tralnost. Center, Celjan. Cisto 1933, Cisto pohištvo. Cista stranka in točen plačnik Državni vpokoje-n-ec. Denar takoj. Dve s; a vbiščn. Dom, Diru ž ima. Delo. Dam ugodno, Dobra delavca. Discretion abs'» Vute. Dobra moč. Energija Ekonomija. Gostilna 1933 G.xpod:Tlja. Gosf*. Gotov denar. Gotovina 26. Hra n :lna kn.jižica. 1. junija. Ju.nij, Jezikoslovec. Jako nirno. Julij a'i avgust. Julij 1933. Izleti. Iščem 0-vovrstino moT:. Iz. koristi. 1--kren prijatelj. Izurjena 33. K>i. Kvantu m. Kdssa Kupil hžšo. Ko|>alnico plin Kavcija 20.000. Kavcija, Kamen. Ljubljana 4011. Lokal, Lepa avba. Lepa. Iyado. letovišče. M'ajša moč. Mirijam 75. Mizar 28 1.. Mlin. Motorno kolo. M Z. Vesna. 26. maj. Me-*t govoreča dama, Navoib« cene, Nebem-Ar-tikei, Oisomljena, Odrasli, Osamljenost, Ob m^je, Osami je® 888. Puške. Plačam v gobovimi, Poletje, Prostoren v centru. Pe>n-sionist. Pestunje, Pridna in zanesljiva. Pošten in zanesljiv, Priden, Poleg univerze. Polna vrednost 88. Posestvo. Prijateljstvo Podjetna, Potnik. Prva stuiba, Pcia aH pomočnica, ' Vroče pole-tje. Veeten, Vajenec natakar-ski, Visoka provizije. Vajen«« 2S, Vredno, Ve'«tT-rrpvec, V mostu, Vejenka S«8, Vpeljana krojačnica. Velika parcela, Vsest-an-sko verzija na. Vii.;na kav-oii«, Vestna in snažna, Vi"Ha 25.000 Din. Zdrava, Zanesljiva in samostojna, Zvesta. Zdrav kraj, Z vrtom. Zložljiv, Z možem sa- mosega ie!«. Zanesljiva 20, Zračno, Zaradi bolezni, Zanesljiv -n sposoben, Zeio pooeni, Za je- ! sen. Zamenjam 1933, Zanesljiva in poštena, Življenje, Z«n;tev zasignrana. Ml, 200, 150.0no, 30/100, 6S6.118. 100—1-50, 33*3, 10. 7i?. 13.000, 40. 100, 232, .500.000, 75. 8846, 20 let. 1076.7. Draga! Vsaka beseda 1 Din: 1 za dajanj« naslov« ali I za Sifr® ps 5 Din. (87) I Telefon 2058 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št 5 Ta peč;ca »Lmtz« je Tej* podobna, tndi je lepa i* še bolj štt-dijiva, ker n« hodi v ir.ozemsmo na toviSče — t<;m'V>eč pr'»-'---i 30 % na ktrrivu. Zal mi a ila je nisi že preje z«tr<» vala. Sedaj vem, rta je bi 'a slaba peč vzrok mno^r l en^v. Pr.uno o j« b'!' tiopiof« iu preveč j« po rs-bi;a kuriva." Veseiim v. _zi-me. Vrne se domov. Tlo-vama Jngo-Lute :z Ljirf>-ljaaie VII (S:ška>, ie i;« mon-tiTala. St^štaaeva se --a Velesejmu v paviljonu F, pri zastopniku Lota. Pri iagem eiliko pnvifiT .trn | Tvoj mo-Jiček. H\VAK KOTEL K3VAČIČ odlična udobnost... dobra hrana ... nizke cene. Prospekte na zahtevo! Sonce, zrak, Uran krema, so tri blagodeinosti, katere uživa staro tn mlado. Ravno sedaj je čas, ko bo kmalu mrgolela >Ilirija«, Ljubljanica, Sava, Sora, Savinja in Drava od nebroj kopalcev, kateri želijo potemniti. Kopalci, kopalke! VI Se ne veste kakšen balzam Je pripravil parfumer URAJST za Vas! Balzam zares je Uranova krema špecijalna za sončenje, vpija se takoj v kožo, prodira skozi vse tri kožne plasti, napravi s tem kožo baržunasto mehko, transparentno, gladko. Poskusite se namazati z Uranovo kremo pred in po kopanju, pa se izložite dve uri soncu. Koža postane zagašena, bakrenasto temne barve, katere ne dosežete z nobenim mazilom ali oljem. Zahtevajte povsod izrecno samo URAN KREMO SPEC1-JALNO ZA SONČENJE! 7190 VELIKE GALOPNE IN KASAŠKE DIRKE za binkošti 4. in 5. junija ob %3. uri na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Tekmovali bodo najboljši plemenski konji. SKUPNE NAGRADE Din 50.000.— IT ode n nakup! Priporočam Vam nakup obutve za vso družino; moške, ženske in otroške čevlje, v največji izbiri, kakor tudi sandale, sandalete, platnene čevlje itd. PO ZELO NIZKIH CENAH. Posetite in oglejte si veliko zalogo blaga pri tvrdki ALEKS. OBLAT, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 18. 7199 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adoll Ribnikai. Narodno uskarno d. d. kot uskarnarja iTranc Jezeršek Za inseraim del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljam.