4 Habimo vas na praznike našega tiska Obno « «to XVI. - štev. 15 (660) - Trst -10. julija 1964 40 lir Soeaiz. in abb. post. - Grappo I ^lada levega centra z udeležbo --li.tov pod predsedstvom posl. ora je padla zaradi glasovanja Parlamentu, s katerim je bil od-onjen povišek podpore konfesic-p.i šoli za prihodnji semester. riznavamo, da je dejstvo kot tako /e 0 pomembno. Prvič, ker se tiče ^Prašanja šolske organizacije in ^sposobnosti klerikalnih vlad, da ga postavile in rešile na organ-? 1 način na podlagi ustavnih na-|.e • Drugič, ker je ob tem dogod-r^v Prišla ponovno do izraza volja rsčanske demokracije, da bi na 'sak način, tudi v vladi težavne koalicije uveljavila svoj politični monopol. Pred dvema nasprotni- i 1113 stališčima, socialističnim in svojim, demokristjanski voditelji v ade niso mislili, da bi se mora- Palmiro Togliatti Javno zborovanje o vladni krizi V soboto, 11. julija ob 18,30 bo na trgu pri Sv. Jakobu v Trstu javno zborovanje KPI Poslanec Alessandro Natta član Direkcije KPI jn poslanka Marija Bernetič bosta govorila ? /'ktualnem političnem po-Iozaju v Italiji. Udeležite se ! ù njihovo stališče podrediti, niti ■ glasovanju v poslanski zborni-kateremu bi se moralo pripisa- značaj arbitražne razsodbe, c teh sl:)ozrlanjem in poudarjanjem .. dveh momentov in z osvetlit-njo njunega težkega značaja osta-Sg SP Vedno vprašanje načina, kako " Je zadeva razvila, kar pa je teba razjasniti. Bistvo je to, da bi mogla krščanska demokracija ogniti porazu, če bi se bila resno avzela, kot je storila v mnogih tugih prilikah. Poleg nedobro znani desetini prostih strelcev v nje-m vrstah, odsotnosti (trideset!) ,° v les_nici preštevilne ob dnevu, o so vsi vedeli, da je šlo za nekaj Poleg teSa se niso ali se ^ so hoteli poslužiti, ko se je zbor-bkf PriPnnvljala na glasovanje, v sg .vu zakonitih instrumentov, da vs izognejo porazu. Zahteva, da jejo minlstri in Podtajniki glasu-Jo za vlado, ki so jo sestavljali, bila neupravičena in bi bila P vrmla posl. Moru večino. Takoj glasovanju pa takojšnja zahte- ro ipuSMVanja ° zauPnici. za kate-InS-i- bl a možnost, ne da bi se po-^zaj otežil, bi bila v glavnem od- Za. Posicdice prejšnjega pora-t^ , .° ?e. Poslužili nobenega od ni šlnJanj *n P'* tem Prav gotovo bost \rZa nePrevidnost ali utrujena biP,aSPr0tno’ vse Prepričuje, da blla Poraz ob važnem glasova- nju in tudi sledeča vladna kriza že smatrana, če ne morda s strani ministrskega predsednika, pač pa vsaj s strani osebnosti, ki niso manj, če ne bolj važne od njega, kot neizogibni in celo zaželeni izhod, pred katerim bi se bilo brez pomena izogibati in s katerim se je treba čim prej spopasti, namesto da bi ga odlagali. Rezultat, do katerega se prihaja na podlagi preučitve teh dejstev, dobiva svojo potrditev na podlagi precedensov politične in parlamentarne bitke. Te epizode so pismo ministra Colomba, o katerem se že lahko z gotovostjo trdi, da je vseboval poleg katastrofalnega opisa — in to z nameravanim napihovanjem — državnega gospodarstva tudi nepreklicno zahtevo določene linije v gospodarski politiki, in njemu sledeči govor posl. Mora s predlogom po zadržanju in dejanskem blokiranju od zgoraj mezdnih borb (politika dohodkov) in po «pogodbenem varčevanju», t. j. po vsrkanju dela mezd s strani novega sklada za izredne namene. Nismo v stanju povedati, ali je govor posl. Mora popolnoma zadovoljil zahteve ministra Colomba. Gotovo pa je, da so po izbruhu krize to teme, okrog katerih se je koncentriral ogenj gospodarske desnice, dobro zastopane v konfindu-strijskem tisku («neodvisnem»!), in politične desnice, poosebljene v vodilni skupini krščanske demokracije. O šoli se še govori, a le med oklepaji in kot o vprašanju, ki ni nujno. Govori se pa zelo odkrito o novih in resnih «antikonjunktur-nih» ukrepih in o odložitvi slehernega načrta za gospodarske in družbene reforme..., dokler jih gospodarski položaj ne bo dopuščal. Dobro se ve, da jih gospodarski položaj za tiste, ki tako govore, ne bo nikoli dopuščal. Vse to sprem-1.1 a zdaj odkrita, nato zakrinkana lažna polemika proti vladi, ki po-leg tega, da je predložila program, v katerem so bili reformni ukrepi povezani s tolikimi rezervami, da jih je bilo celo težko spoznati, ni v sedmih mesecih obstoja uspela uresničiti niti najmanjšega teh ukrepov, nasprotno ni dala niti vedeti, kako jih misli uresničiti. To je torej pravo bistvo sedanje krize. Po sedmih mesecih odlašanja in praktične odložitve neob-hodno potrebnih reform, po vrsti neurejenih antikonjunkturnih ukrepov, ki so v večini takšni, da slabšajo pogoje delovnih ljudi in srednjih slojev, po odpovedi tistemu malemu ali velikemu delu davčne reforme, kot je bil davek na kupone, se danes napad odvija direktno. In, kot je naravno, se tiče dveh strank, ki sta bili glavni v zapletenem gibanju, ki je po delno obetajočem programu prve vlade le- vega centra privedlo na podlagi postopnih nazadovanj in kapitulacij do zastoja zadnjih sedmih mesecev in sedanjega padca. Poglejmo torej, kakšna vprašanja se postavljajo pred obema strankama. Za krščansko demokracijo gre za temeljno inspiracijo neapeljskega kongresa, ki je bila izziv komunizmu na podlagi zatrjevane sposobnosti uresničenja načrta globokih gospodarskih in družbenih reform. Znajti se danes na liniji «politike dohodkov», ki ni drugega kot način kristaliziranja sedanjih gospo-aarskih odnosov v vseh njihovih aspektih, odpravljajoč celo dialektiko sindikalnih borb, je zelo rev na, čeprav tudi zelo pomenljiva usoda. Najmanj je to evolucija, o kateri se ne ve, kako jo morejo sprejeti tisti deli katoliškega množičnega gibanja, ki je z velikimi upi sprejelo neapeljske sklepe. Za socialiste je kriza še globlja. Oni so dejansko razumeli in predložili politiko reform, uresničeno v sodelovanju s krščansko demokracijo, kot poraz monopolističnega neokapitalizma in korak k novi družbi. Danes vodilna demokrist-janska skupina protestira, da to ni (Nadaljevanje na zadnji strani) Doberdob 11.-12.-13. julija Spored : Sobota, 11. julija: od 15. uri otvoritev praznika; ob 20. uri začetek nagradnega tekmovanja v briškoli; od 20,30 do 2. ure po polnoči ples. Nedelja, 12. julija: ob 18. uri kulturno folklorni program ; ob 19,30. javno zborovanje, govoril bo deželni svetovalec dr. Karel šiškovič-od 20,30 dalje ples. Ponedeljek, 13. julija : od 20. do 24. ure ples z izvolitvijo zvezdice «Dela» in «TUnità». (V primeru slabega vremena bodo prireditve preložene na 18., 19. in 20. julij:.). Dolina 25.-26.-27. julija Spored; Sobota 25. julija: ob 17. uri otvoritev, ob 20,30 kulturno zabavna prireditev prosvetnega društva «Vesna» iz Križa — nastopijo solisti s popevkami, moški pevski zbor in dramska družina, ki bo uprizorila Košutovo veseloigro «Na kriški osmici». Ob 21. uri filmska predstava. Nedelja, 26. julija: ob 16. uri promenadni koncert domače godbe na pihala; ob 18. uri nastop zabavnega orkestra «Miramar» s svojimi solisti, ki bodo izvajali spored ti- revije slovenske popevke «Trst 64». Govorila bosta deželni svetovalec dr. Karel šiškovič in senator Vittorio Vidali, predsedoval pa bo dolinski župan Dušan Lovriha. Od 20,30. do 1. ure po polnoči ples. Igral bo dolinski Trio. Ob 21 uri filmska predstava. Ponedeljek, 27. julija: ob 20. do 24. ure ples. Od 21. druga filmska predstava. (Na gornji sliki: zabavni orkester «Miramar»). OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooooooooooooo V deželni zbornici niso pustili govoriti v slovenščini Tretja seja deželne zbornice za Furlanijo-Julijsko krajino bo prešla v zgodovino kot dokaz, da se ravnanje večinskih političnih strank, Krščanske demokracije in socialdemokratov, ni v ničemer spremenilo v odnosu do slovenske narodne manjšine v Italiji in v deželi, že takoj na prvi seji z dne 26. maja t.l. se je opazilo, da se skušajo večinske stranke otresti vsakega priznanja, da tu obstoja problem Slovencev, s kateremu je treba pristopiti z dobro voljo, da se enkrat za vselej reši v duhu ustave, Posebnega statuta dežele in večjega števila mednarodnih listin, ki jih je Italijanska država podpisala od leta 1947. dalje. A tehtni dokaz, da se noče pristopiti k rešitvi tega vprašanja in da se celo že z vsega začetka hoče ustvariti prepad med državljani italijanske narodnosti in državljani slovenske narodnosti, je bil podan prav na tretji seji, t.j. v četrtek 9. julija t.l. Na dnevnem redu seje je bila izvolitev treh članov paritetne komisije država-dežela po členu 65 Posebnega statuta ter izvolitev 5 članov komisije, ki bo skupno s [ predsednikom pokrajine, županom tržaškega mesta in vladnim deželnim komisarjem določala glavne cilje v razporejanju desetih milijard na leto za Tržaško področju. Takoj po prečitanju dnevnega reda in po začetku diskusije o paritetni komisiji, predvideni od člena 65 Posebnega statuta, je med drugimi svetovalci zaprosil za besedo tudi tov. dr. šiškovič. Ko je prišla vrsta nanj, je tov. šiškovič začel takole v slovenščini: «Gospod predsednik, spoštovani kolegi! Želel bi nekaj povedati v zvezi...». Po teh v slovenščini izgovorjenih besedah ga je takoj predsednik zbornice dr. Rinaldini prekinil in ga pozval, naj govori v italijanščini. Tov šiškovič pa je, medtem ko se je v avli začenjala zmešnjava in je fašist Morelli kričal, naj naš tovariš govori v italijanščini, še nadalje skušal povedati nekaj v slovenščini, a ponovno ga je dr. Rinaldini prekinil m ga pozval v imenu «kurtoazno-sti» do svojih kolegov italijanske narodnosti, naj nadaljuje svoj govor v italijanščini. Tov. šiškovič pa je zaradi tega najprej ugotovil, da se ga ne pusti sprogovoriti v materinščini, da je pravilno sklicevati se na «kurtoaznost», a naj bo ta «kurtoaznost» obojestranska, ker je on slovenske narodnosti, zastopa velik del slovenskih volivcev, je pravomočno izvoljen za svetovalca in bi moral zato uživati vse pravice kot vsi ostali svetovalci italijanske narodnosti. Med temi pravicami pa je bistvena ravno pravice do materinega jezika v vseh organih. V času, ko je izgovarjal te besede, so mu še vedno vpadali v besedo bodisi predsednik zbornice, bodisi misovec Morelli, bodisi nekdo tudi iz vrst demokristjanov. Vsi ti so ga pozivali', naj se povrne k dnevnemu redu, a tov. šiškovič je vztrajal na stališču, da je vprašanje uporabe jezika bistvenega značaja in je poudarjal, da obstajajo že pozitivna določila v nekaterih italijanskih zakonih, ki se tičejo ravno uporabe materinščine izven italijanščine, in nekatera univerzalno veljavna človečanska in demokratična načela, ki se jih je treba držati, če se hoče določen organ držati demokratične-na 2. strani --------------------►- 2 • DELO -------------------------------—------------------------------------------10-7-1962 v (70vor tov. Siškoviša, ki so ga onemogočili Deželni svet je organ, ki mora reševati slovenske probleme Dejstvo, da se mi onemogoča govor v slovenščini v naj višjem organu avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Ju-lijska krajina, dočim mi bodisi republiška ustava bodisi sam statut v svojem členu 3 dajeta pravico do enakopravnosti z vsemi državljani republike in dežele, ne prizadeva samo mene osebno, niti ne le treh svetovalcev slovenske narodnosti, ki sedijo na tem mestu, pač pa predvsem slovensko narodno skupnost v Italiji v njeni celoti in samo demokratično strukturo države, v kateri živimo ramo ob rami s sobrati italijanske narodnosti. Zelo udobno je zakrivati se za zastorom črke nekaterih zakonskih členov, ki specifično ne omenjajo možnost uporabe materinega jezika v nekaterih krajih in ob nekaterih prilikah. Nasprotno, treba bi se bilo sklicevati, ko gre za postavljanja, načenjanje in reševanje tako delikatnega vprašanja, kot je vprašanje zagotovitve pravic narodni manjšini v okviru države z večino druge narodnosti, na duh zakona, na določila nekaterih mednarodnih sporazumov in pogodb, na neredke analogije v teoriji in praksi v sami italijanski državi v tej povojni dobi, na neminljive demokratične principe, ki morajo služiti za podlago sleherni splošni ureditvi v državi, ki hoče biti demokratična. Zelo udobno je in v bistvu nedemokratično, da se skuša vsiliti zakon v številčnosti tudi na tem področju, še udobnejše pa je pustiti kot mrtvo črko splošna določila zakona, ne da bi se pristopilo k rešitvi vprašanj, ki obstajajo tudi izven nas in naše volje. Kako se torej misli načeti in rešiti vprašanje substancielne, praktične, vsakodnevne, prave enakopravnosti slovenske manjšine v deželi, če se njenim predstavnikom odklanja zaradi zakona številčnosti, zaradi nasilja, ki ga moram zavrniti, pravica, da se izražajo v svojem jeziku? S tega mesta je treba začeti uresničenje popolne enakopravnosti slovenske narodne manjšine, ker se bomo v nasprotnem primeru znašli vedno, poudarjam vedno, pred dvema kategorijama državljanov: pred državljani prve stopnje, ki imajo možnost, da izražajo svojo narodnost v vsakem trenutku in v vsakem kraju, ter pred državljani druge — ali bolje, če pomislimo na način, kako so se rešili probleme drugih narodnih manjšin v Italiji — tretje ali četrte stopnje, ki imajo možnost, da izražajo svojo narodno individualnost samo med štirimi domačimi stenami, v gostilni ali eventuelno — če to dovolijujejo nacionalistični izbruhi — na cesti. In res, še vedno italijanski državljan slovenskega jezika, ki je nosilec vseh dolžnosti, prav tako kot državljan italijanskega jezika, j nima pravice, da govori v svo- j jem jeziku niti v javnih organih, niti v javnih uradih, da ne govorimo o sodiščih, kjer obstaja še vedno zaradi zlo glasnega fašističnega zakona nevarnost, da se je direktno postavljeni pod obtožbo, kot se je že zgodilo, če se hoče govoriti v materinem jeziku. Zato, kje naj se začenja proces izenačenja italijanskih državljanov slovenskega jezika? Logično, prirodno, globoko demokratično bi bilo, da se začenja tu, v tej dvorani, ker bodo morali od tu iziti vsi ukrepi, oz. večina ukrepov za izenačenje slovenske narodne manjšine v njenih pravicah. Današnji «incident» s sledečim ukrepom omejitve pravice izvoljenemu svetovalcu, ker je tudi to eden izmed aspektov vprašanja, je še vedno dokaz določene mentalitete, o kateri smo mislili, da je preživela spričo ustanovitve republike, sadu antifašističnega Tovariš šiškovič v deželnem svetu. in antinacističnega odpora, katerega velik in neizbrisen del smo bili tudi mi, Slovenci. Je dokaz določene življenjske navade v nekaterih političnih krogih, ki se prav gotovo ne kažejo pridobljeni za «demokratično površino», za tisto demokratično površino, o kateri se v teh zadnjih časih toliko govori, da bi se dokazalo, kako ji ne smejo komunisti na noben način pripadati. No, danes se je hotelo dokazati, da se hoče izključiti od sadov demokracije tudi slovenska manjšina, A pazimo dobro, častivredni kolegi, vzemite v svoje roke zapisnike komisije in II. podkomisije za izdelavo ustave, vzemite v svoje roke zapisnike nekaterih sej Ustavodajne skupščine in boste videli, da če vsi mi sedimo na teh klopeh, smo tega dolžni dejstvu, da je to deželo hotela velika večina u-stavodajnih poslancev zaradi obstoja slovenske narodne manjšine, kateri se je hotelo dokazati, kako se zna obnašati v nasprotju s fašizmom demokratična Italija do narod- nih manjšin. Vprašanje, ki sem ga postavil ob tej priliki, je torej osnovnega pomena. Slovenci v deželi hočejo biti sestavni del njenega življenja, I hočejo biti, kot v resnici so. tudi oni razvojni činitelj dežele v vseh njenih aspektih, hočejo biti bratje bratom italijanske narodnosti, ker se samo z bratstvom in sodelovanjem lahko rešijo skupni problemi; zato pa skušajte biti, kolegi večine, dovzetni za njihove želje, njihove težnje, njihove pravične in demokratične zahteve. Če hočejo Slovenci enakopravnost v vsem, ne zahtevajo nič trascendentnega, zahtevajo samo to, da postanejo polnopravni italijanski državljani. Zato začnimo delo, da onemogočimo, da bi se na skupni poti zasejala nova nerazumevanja, nova nasilja, nova preziranja, nove diskriminacije; ne dopuščajte, da bi se nadaljevalo z drugimi, nevarnejšimi metodami raznarodovalno delo, Slika je bila posneta na prvi seji ki ga je fašizem skušal dokončati ; skušajte pomisliti, koliko nepopravljive škode je imela slovenska manjšina za časa fašizma in koliko škode ji je bilo prizadejane tudi v tej povojni dobi. Pomislite prav posebno, da je izenačenje pravic slovenske manjšine v Italiji in v naši deželi sestavni del demokracije, ker je težko priznati demokracijo tam, kjer je del državljanov žrtvovan zaradi mentalitete ozkega partiku-larizma, ali še slabše, nacionalizma. Še enkrat zahtevam, da se od tu začne tisto izenačenje, ki je vsebovano bodisi v republiški ustavi in posebnem statutu bodisi v točnih določilih mednarodnih listin in pogodb, ki jih je italijanska država pod pisala. Toda bolj kot gledanje na te listine naj nas priteguje odziv na univerzalne pravice človeka in demokracije, ker samo tako bomo lahko rekli, da smo postali ljudje med ljudmi. Na podlagi teh principov in teh pravic mora prenehati doba zakona džungle v mešano, naseljenih krajih. S tem, kar je bilo zagrešeno danes pa se je večina zbornice pokazala malo demokratična in prav popolnoma nič krščanska. Nadejam se, da se bodo v nadaljnem razmere spreme nile, za kar bomo skušali pripisati naj večjo važnost mi od komunistične grupe z upanjem, da se bo za rešitev teh vprašanj lahko našla podlaga za enotnost med političnimi silami, ki čutijo, da je vprašanje enakopravnosti slovenske manjšine v Italiji eden izmed preizkusnih kamnov za demokrata, ki hoče biti takšen v pravem pomenu besede. Potek seje deželnega sveta s 1. strani ga ustroja. A tudi te njegove besede so še vedno prekinjali pogosti medklici, dočim se je slišalo s strani komunistov in socialistov ogorčenje zaradi postopka nasproti slovenskemu svetovalcu in zahteve, naj se tov. Ši-škoviču omogoči izražanje v slovenščini. V nekem trenutku je tov. giškovič odvrnil misovcu Morel-liju, naj ga preneha motiti, ker je on govoril v nemščini da aprila 1945 in se proti temu ni nikoli upiral. Ko je tov. šiškovič hotel prebrati načelno izjavo o tem dogodku, so mu tudi to onemogočili, tako da je izjavo izročil na zapisnik. Njegova izjava je v celoti posvečena vprašanju uporabe jezika in vprašanju slovenskih narodnostnih pravic na splošno. Zaradi njene pomembnosti jo objavljamo na tej strani. Nato je tov. šiškovič nadaljeval svoj govor v italijanščini po vprašanju, zaradi katerega je zaprosil za besedo. Dejal je, da je «incident», ki je nastal v zvezi z uporabo slovenskega iezika najboljši dokaz, kakšno veliko važnost ima izvolitev treh članov paritetne komisiie za sprovajanje deželnih določi). Če bi ga bili pustili govoriti, bi bil Dostavil v slovenščini ravno to vprašanje, ki je na dnevnem redu. Tudi odv. Jože Škerk je po tem vprašanju zaprosil za besedo. In tudi ob niegovem naslonu je prišlo do istih naslonov kot ob govoru tov. š iškoviča. Tudi odv. Škerk ie začel z besedami v slovenščini: «Gospod Predsednik, spo- I štovani kolegi! Dovolite mi...», tedaj ga ie predsednik dr. Rinal-dini prekinil. Svetovalec «Slovenske skupnosti» je še skušal spregovoriti nekaj besed v slovenščini, a tudi to ni bilo mogoče, ker ie predsednik zbornice začel zvoniti in prekinjati govornika. Prav tako se ie ob tem trenutku izkazal misovec Morelli, ki ie bil najbolj aktiven v gonji tako proti tov. šiškovič kot proti odv. Šker-ku. Zaradi prekinitve je odv. škerk prebral kratko iziavo, v kateri je ostro obsodil ravnaje, kateremu ie bil podvržen. Tudi ob prebira-niu te izjave so ga skušali prekiniti in so ga dejansko prekinili, čeprav je prosil, nai ga pustiio prebrati do konca kratko besedilo izjave iz osebnih razlogov. Nato je tudi on začel obravnavo vprašanja izvolitve paritetne komisije, ki bo imela velike naloge v zve- zi z ureditvijo vprašanj slovenske skupnosti in bi bilo zaradi tega potrebno, da bi bila tam izvoljena osebnost slovenske narodnosti, ki bi poznala probleme in bi lahko pripomogla k njihovi rešitvi. V tej zvezi je pripomnil, da bi bil to korak naprej v izboljšanju razmer slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki hoče hiti lojalni čini-lelj v deželi in delovati v interesu države. Ta pa ji mora zagotoviti pravice, ki jih sedaj nima, kar dokazuje tudi postopek do uporabe slovenskega jezika v deželni zbornici. Tov. Bacicchi je v svojem diskusijskem posegu opozoril na nedemokratično ravnanje večine, na način , kako se manjšina postavlja pred izvršena dejstva, medtem, ko bi bilo zelo važno, da bi se po tako važnih vprašanjih, kot je paritetna komisija, dosegla soglasnost. Tudi on je naglasil, da bo imela paritetna komisija veliko posla tudi z vprašanji narodne manjšine, kar je že dokazalo dejstvo, da se noče dopuščati uporaba slovenskega jezika. Angeli od PSI je ob razpravi o resoluciji skupine komunističnih svetovalcev glede otvoritve splošne politične razprave o programu deželne vlade izrekel svojo solidarnost slovenskim svetovalcem in grajal dejstvo, da jim ni bilo do 1 puščeno govoriti v materinščini. Ob glasovanju za 3 člane pari- j tetne komisije je prišlo do izvolitve prof. Crisafullija, Amortha in posl. Bressanija. Tov. šiškovič pa je prejel 13 glasov, očividno s strani desetih prisotnih komunističnih svetovalcev, svetovalca PSIUP Bet-tolija in svetovalca Slovenske liste odv. Škerka. Zaradi nezadostnega števila glasov pa tov. šiškovič ni bil izvoljen v paritetno komisijo. Nadaljnji ' potek seje je bil zanimiv predvsem zato, ker je še enkrat prišla do izraza želja demokristjanov in socialdemokratov, da bi onemogočili čim korektnejše funkcioniranje zbornice. Očividno je večina (KD in PSDI) skušala onemogočati sleherno globjo diskusijo, kar je prišlo prav posebno do izraza ob glasovanju za komisijo petih za Trst. Dejansko ob tej priliki ni bilo nikakršne raz prave, ker je predsednik zbornice takoj začel z glasovanjem. Od petih članov komisije sta bila izvoljena iz vrst levice tov. Paolo Sema za KPI in Arnaldo Pittoni za PSI. Na koncu je tov. Bacicchi v i-menu 8 komunističnih svetovalcev ilustriral resolucijo za otvoritev splošne politične razprave in zahteval določitev datuma za razpravo samo. Demokristjani in socialdemokrati zaradi svojega glasovalnega stroja pa so to resolucijo onemogočili čeprav so vse > i pozicije zahtevale razpravo. Na ta način se je še enkrat dokazalo, da demokristjani in socialdemokrati nočejo nikakršne razprave o glavnih obrisih deželne politike. Najbolj nevarna je tendenca, ki jo je pokazal načelnik demokristjanske skupine Mizzau, ki je dejal, da se bodo on in njegovi kolegi odločno uprli «politizaciji» deželne zbornice, češ da ljudstvo čaka sadov, ne pa razprav. Tov. Bacicchi mu je pa z lahkoto odgovoril, da so prav demokristjani tisti, ki so dokazali, da nočejo urneišega delovanja zbornice, ker so sklicali v dveh mesecih le tri seje zbornice. 10.-7-1964 ------------------------------------- Pod geslom: mir, prijateljstvo, sodelovanje DELO • 3 V dneh od 27. do 29. junija je bila v Prosvetnem domu na Opčinah zelo pomembna manifestacija: srečanje mladine Julijske krajine-Furlanije, Slovenije in Koroške. Ob tej priliki je bilo na sporedu več športnih in kulturno-zabavnih prireditev. Predstavniki mladinskih organizacij in združenj iz vseh treh dežel so razpravljali o številnih mladinskih problemih. Prišlo je tu di do izmenjave mnenj o raznih političnih problemih. T° mladinsko Crečanje se je v si-lc. pod geslom: «Mir, prijateljstvo, sodelovanje». Eden izmed govorni-kov pa je o pomenu tega srečanja ^ed drugim dejal: «Zgodovina je orala neusmiljeno preko naših dežel, preko trupel naših dedov in staršev. Kdo lahko jamči, da se to bo ponovilo? Mi mladi! In kje je dežela na svetu, kjer ni potrebno vPrašati mladino, kaj misli? Kate- oooooooooooooooooooooooooooo Blesteča zmaga demokratičnih sil v Grčiji Iz Grčije so dospele razveseljive vesti. Na občinskih volitvah so zmagale ljudske in demokratične sile. Od 230 večjih občin jih je 200 prišlo v roke sil demokratične levice. V Solunu in v nekaterih drugih večjih mestih so napredne stranke prejele skupno nad 19% glasov. Po objavi volilnih izidov je vodstvo EDA, v kateri so združene demokratične in levičarske stranke, objavilo posebno sporočilo, v katerem je rečeno, da so združene demokratične sile triumfirale. To je dokaz, da grško ljudstvo odobrava politiko sodelovanja med demokratičnimi silami. Jasno je, da bi demokratične in levičarske sile ne bile mogle izvo-jevati tako blesteče zmage, če bi se bile predstavile na volitvah ločeno. Do zmago je prišlo po zaslugi širokih konvergenc. Grška demokracija, ki se je raz-jma po porazu fašističnega režima karamanlisa, se po prihodu zmernega Papandreua na oblast še dalje krepi in razvija. Politični jetni-k)> ki so bili dolga leta zaprti ali Konfinirani, se vračajo na svoje do-ntove, med svoje ljudstvo. Vzpo-stavljajo se demokratične svobošči-?e' jih je prejšnja fašistično klika Poteptala. Konferenca o dezatomizaciji Sredozemlja «Sredozemlje naj postane resnima zibelka civilizacije in kulture», tako je poudaril Homari Souyah, ki zastopa Alžirijo na mednarodni konferenci o dezatomizaciji Sredozemlja, ki je v teku v alžirski prestolnici. Na tej konferenci je rradno zastopanih sedemnajst držav: Albanija, Alžirija, Arabija, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Jugo-'hav.ja, Liban, Libija, Malta, Ma roko. Sirija, Španija, Turčija in Z-družena arabska republika. Svoje zastopnike v svojstvu opazovavcev _o na to konferenco poslale tudi Sovjetska zveza, Češkoslovaška, oljska, Bolgarija, Romunija, Nem-*ha demokratična republika, Av-®trijri, Velika Britanija, Argentina 'n Portugalska. Poleg teh so na onterenci navzoči tudi predstavni-KI sedmih manjših afriških držav. Konferenco je pozdravil tudi al- ( Nadaljevanj e na zadnji strani) ra dežela na svetu lahko brez mladine kroji usodo svojega in drugih narodov? Nikjer ni nikogar, ki bi lahko razbil enotnost, skovano z zavestjo, da gradimo boljši svet, svet miru in svet medsebojnega spoštovanja, svet humanih odnosov». To mladinsko manifestacijo so organizirale Zveza komunistične mladine, Zveza socialistične mladine, Zveza mladine Socialistične stranke proletarske enotnosti, Mladinska iniciativa, Zveza demokratičnih srednješolcev in nekatera druga manjša mladinska združenja, sodelovale pa so tudi mladinske organizacije iz Slovenije in Koroške. Osrednje prireditve so bile na sporedu v nedeljo. Istega dne je imela mladina skupno kosilo, pri katerem so stregle tudi žene in mladinke z Opčin. Popoldne je bila glavna kulturna prireditev, pri kateri so sodelovale razne skupine iz Slovenije in godba iz Trebč-Gro-pade. Žal, je bila prireditev precej okrnjena. Izpadlo je več točk iz najavljenega prògrama in tudi najavljena pevska zbora s Proseka in Križa nista nastopila. Program, ki so ga posredovale skupine iz Slovenije je bil okrnjen, baje, zaradi nekaterih tehničnih nevšečnosti. Odpadla je tudi takoimenovana «okrogla miza», za katero je vladalo veliko zanimanje. Namesto te so imeli predstavniki mladinskih organizacij skupni sestanek «za zaprtimi vra- ti». Zaradi vseh teh pomanjkljivosti je bilo izrečenih precej kritik na račun organizatorjev. Te kritike so bile tembolj upravičene tudi za to, ker tovrstne mednarodne mladinske manifestacije niso vsakdanja stvar. Vsekakor pa moramo poudariti, da je mladinsko srečanje na Opčinah rodilo zelo pozitivne sadove, saj je, med drugim, pokazalo, da je možno najširše sodelovanje, ne gle- Obisk delegacije ZKS v goriški pokrajini Poglobitev recipročnega poznavanja problemov, ki jih rešujejo komunisti obeh dežel Pretekli teden je bila na obisku na Goriškem delegacija Okrajnega komiteja Zveze komunistov iz Kopra. Delegacijo je vodil okrajni sekretar Jože Božič. Med obiskom so člani delegacije imeli več sestankov z voditelji goriške federacije KPI. Namen teh razgovorov je bil * * 3 * 5 * * 8 Nastop ene izmed kulturno-umetniških skupin iz Slovenije seznaniti koprske tovariše s tem, kako komunisti v naši deželi konkretno izvajajo politiko KPI na političnem, ekonomskem in socialnem področju, ob najširšem sodelovanju z drugimi demokratičnimi in napredniki silami. Med tem srečanjem so se člani ZKS in KPI raz-govarjali o zelo konkretnih zadevah. Razgovori so potekali v iskrenem prijateljskem ozračju. Med drugim sta se delegaciji razgovar-jali tudi o vprašanjih, ki zlasti ži-'vo zanimajo slovensko narodno manjšino v Italiji. Ob zaključku obiska jugoslovanskih gostov v goriški pokrajini je bilo z obeh strimi izraženo prepričanja, da so medsebojni stiki zelo koristni. Izražena je bila tudi želja, naj bi v bodoče prišlo do podobnih srečanj ne le med voditelji partij, temveč tudi na bazi. Zato so se naši goriški tovariši sporazumeli s tovariši iz koprskega o-kraja, da bodo dali pobudo za srečanja med delavci, kmeti, predstavniki krajevnih in javnih ustanov. Vsa ta srečanja, tako je bilo poudarjena z obeh strani, koristijo ne le boljšemu medsebojnemu pozna-vanju temveč tudi vprašanjem, ki jih, sicer v različnih pogojih, obe partiji morata reševati. Ta srečanja koristijo tudi utrjevanju prijateljskih in bratskih vezi v duhu proletarskega internacionalizma in seveda, tudi miroljubnemu sožitju med prebivalci obmejnih pokrajin. de na politično opredelitev in da je “joooooooooooooogooooooooooooooojoooooooooooooooooooooooooooo šovinizem v obmejnih deželah ob- 2 sojen na neizbežen propad. § Ran onia a Sloveniji § Med povzročitelje naraščanja o te krute bolezni spada tudi g tobak o g Ugledna ljubljanska revija «Naši g iazgledi» je pred kratkim objavi-g la razgovor s prof. dr. Boženo Rav-o nihar, predstojnico Onkološkega in-o štituta v Ljubljani, o rakastih obo-o lenjih v Sloveniji. Iz tega razgo-§ vora povzemamo naslednje: g Raka je vedno več. V Sloveniji O ugotovijo letno približno 3500 no-ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooocooooooooooooooooooo o vih obolenj. Rak je med vzroki o smrti med Slovenci žs na drugem g mestu. Nad 44% obolelih moških g ima raka na želodcu, 31% na plju-o čih in 13% na spolnih organih. Pri Q obolelih ženskah pa je razmerje Mednarodnega srečanja mladine, ki je bilo v dneh od 27. do 29. junija na Opčinah se je udeležila velika množica Tito obiskal Poljsko P oljski in jugoslovanski voditelji so razpravljali o bilateralnih odnosih, kise ugodno razvijajo in o številnih mednarodnih političnih problemih Jugoslovanski predsednik Tito je pred kratkim obiskal Poljsko. Med obiskom je imel vrsto razgovorov s prvim sekretarjem Poljske delavske partije Gomulko in z drugimi poljskimi voditelji. Visokega gosta iz Jugoslavije so Poljaki zelo prisrčno sprejeli, kar je potrdil tudi tisk. Poljski voditelji in jugoslovanski gostje so razen o odnosih med obema državama, ki se zelo povolj-no razvijajo, razpravljali tudi o številnih mednarodnih političnih vprašanjih, glede katerih je prišla do izraza identičnost stališč. Razpravljali so tudi o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. «Izrednega pomena je dejstvo — tako je pisalo ljubljansko «Delo» — da so razpravljali tudi o njem z vidika načel koeksistence ter boja za mir in socializem. Besede predsednika Tita, da koeksistenca ne pomeni zamrzovanje mednarodnega in družbenega razvoja, kakor tudi misel Vladislava Gomulke, da je solidarnost vseh partij medna- rodnega delavskega gibanja na Ironti boja proti silam imperializma, največji imperativ v boju za ohranitev miru, pričajo, da so med varšavskimi razgovori analizirali položaj v mednarodnem delavskem gibanju ob spoštovanju vseh b'stve-nih tokov v današnjem svetu in z mislijo na poglavitne probleme in koristi človeštva. Sintezo jugoslovanskih in poljskih stališč — tako zaključuje ljubljansko «Delo» — nazorno izpričuje odstavek v skupnem sporočilu, ki sta ga podpisala Tito in Gomulka in ki se glasi : 'Obe strani se ravnata po načelu, da je boj mednarodnega delavskega gibanja za mir in nacionalno neodvisnost najtesneje povezan z bojem za socializem in da ti dve vprašanji ni mogoče umetno ločevati. Obe strani pripisujeta velik pomen združevanju vseh sil, ki se bore za mir, demokracijo in socializem, in sta prepričani o nujnost;, da vsaka komunistična in delavska partija prispeva svoje k obvladovanju sedanjih težav v svetovnem komunističnem gibanju in k dosegi resnične enotnosti na načelih proletarskega internacionalizma, enakopravnosti in vzjamene-ga spoštovanja, v interesu socializma in krepitve miru na svetu’.» o drugačno. Največ obolelih žensk — § nad 44% — ima raka na vratu g maternice, 32% na želodcu in g 20% na dojkah. o O vzrokih naraščanja raka prof. § Ravnikarjeva pravi naslednje: § «Vzroki naraščanja raka so pred-g vsem v tem, da se podaljšuje ziv-o 1 jenjska doba prebivalstva. Rak se 8 'bolj pogosto pojavlja pri starejših § letnikih. Vendar pa ugotavljamo 3 tudi dejanski porast, ki ni v zvezi g z omenjenim faktorjem in ki mu o ne vemo vzrokov, razen za neka-8 tere primere. o Za raka na pljučih je znano, da 3 je v zvezi s povečano potrošnjo g cigaret. Naš inštitut skuša te ugo-g lovit ve posredovati javnosti in g zdravstveni službi, da bi začeli ak-o cijo proti kajenju cigaret. To bi bil § brez dvoma najuspešnejši način za o zatiranje raka na pljučih. Osebno g sem prepričana, da mnenja o ame-o riških ugotovitvah držijo-. To so ze-§ lo solidne ugotovitve, ki slonijo na 5 ogromnem materialu. Enake ugo- g tovitve so dale prav tako zaneslji- o ve statistične študije v Angliji in 8 v drugih državah. Ameriška zdrav-§ stvena služba je prav gotovo do-3 bro pretehtala ta problem, preden g se je podala v odkrit boj proti mo-g gočni tobačni industriji. Da pa kači jenje ni edini vzrok pljučnega ra-O ka, je jasno, čeprav je nedvomno eden glavnih pospešujočih faktorjev.» Na vprašanje: «kako je z uspehi zdravljenja in ali je kaj napredka v tem?» je prof. Ravniharjeva odgovorila tako-le: «V povprečju se odstotek ozdravelih le počasi dviga. Približno e-na tretjina bolnikov je živih in zdravih po petih letih od začetka zdravljenja. Pri raku na določenih organih, n. pr. na vratu maternice, in če je še v zgodnjem stadiju razvoja, ko ga začnemo zdraviti, dosegamo tudi čez 70% ozdravljenje, rak na koži pa nam skoro ni več problem. Žal pa je rak v porastu prav na tistih organih, npr. na pljučih, želodcu, kjer smo mu z današnjim zdravljenjem najmanj kos in ki ga navadno šele pozno odkrijemo.» Kako število rakastih obolenj v Sloveniji narašča zgovorno potrjuje naslednja statistika: Na vsakih 100.000 prebivalcev je leia 1950 imelo raka 947 oseb, 1955 leta 1434, 1960 leta pa 1933. Na prvem mestu so ženske. Za dobro voljo Nekaj napotkov za ferialce Če preste na izlet si: obujte nove čevlje — še dolgo si ga boste zapomnili! jejte vsevprek in pijte čimveč vode — čimprej si boste pokvarili .črevesje, tem več boste prihranili v žepu! na vlaku odpirajte okna in vrata — po zdravniškem pravilu: Prehladile se vsak dan! čimbolj kričite, to je dobro za širjenje pljuč in — izletniške propagande! Kamor pridete, kupujte stvari, ki jih slučajno vidite, a jih najmanj potrebujete (kadar i majo otroci denar, imajo sejmarji semeni!) — če jih že na izletu izgubite ali pokvarite, vam še žal ne bo zanje! 4 • DELO 10.-7-1964 Ob robu dejavnosti Predsezona poletnih Glasbene Matice iger v Dubrovniku Pretekli teden je bil občni zbor Glasbene Matice v Trstu. Na njem so pregledali delovanje organizacije v zadnjem letu, sledila pa je izvolitev novega odbora. Ob tej priliki je izšlo tiskano Letno poročilo 1963-64. Iz sestavka pod naslovom «Ob robu dejavnosti Glasbene Matice v letu 1963-64» povzemamo naslednje: «GLASBENA MATICA ima važno kulturno poslanstvo med Slovenci v naši deželi. Težišče njenega delovanja je v njeni Glasbeni šoli, vendar pa se čedalje bolj uveljavlja kot organizacija koncertnih prireditev in tudi kot pobudnica raznih ljudsko prosvetnih prireditev pri katerih tudi aktivno sodeluje. V minulem šolskem letu je naraslo število gojencev Glasbenih šol v Trstu in Gorici, kakor tudi v podružnicah teh šol v Nabrežini, Trebčah, na Proseku, v So-vodnjah in Štandrežu. Ob koncu šolskega leta je bilo na teh šolah in podružnicah skupno 183 gojencev. 92 gojencev se je učilo klavir, 24 violino, 49 harmoniko, 22 kitaro itd. Vzporedno s porastom števila gojencev (Glasbene šole. Pripis uredn.), bo treba paziti, da bo glasbeni pouk zares kvaliteten, ker je to edino jamstvo uspešnega napredka. Kazalo bi tudi vpeljati pouk predmetov, ki smo jih doslej pogrešali, predvsem solo-petje, saj dobrih pevcev vedno primanjkuje. Za izpopolnitev kadra orkestra (Glasbene Matice- Op. uredn.) bo nujno navajati gojence, ki imajo smisel in veselje do glasbe, da se oprimejo pouka instrumentov, s katerimi bodo lahko sodelovali v orkestru. To še posebno s perspektivo razvoja orkestralne- ga ansambla, ki je postal danes neobhodno potreben člen slovenske kulturno-prosvetne dejavnosti, saj je poleg lastnih koncertov ponovno omogočil številne druge prireditve, operetne predstave, gostovanja Glasbene Matice itd. Še v večji meri bo treba skrbeti za mladinsko zborovsko petje, ki ima važen pomen pri prosvetni dejavnosti. S pomočjo o-stalih prosvetnih činiteljev bomo morali najti način in potrebna sredstva za ojačeni e mladinskega zborovskega petja. Pobud, dela in uspehov je bilo v letošnji sezoni kljub raznim težavam mnogo. Skupno je bilo 21 nastopov. Glasbena Matica bo tudi v bodoče odločno nadaljevala svoje pot k cilju, ki si ga je zastavila, to je vsestransko poživiti glasbeno življenje med Slovenci v naši deželi, pri čemer pričakuje, da ji bo slovenska javnost še nadalje naklonjena.» Primorski Slovenec Anton Nanut je dvignil dubrovniški sinfonični orkester na visoko umetniško raven V Dubrovniku — znanem festivalskem mestu, je v polnem teku predfestivalska sezona, na kateri igra pomembno vlogo tamkajšnji mestni simfonični orkester. To orkester je primorski Slovenec Anton Nanut dvignil na zelo visoko umetniško raven in je danes v ponos ne le Dubrovničanom temveč sploh Jugoslovanom pred inozemskim občinstvom. Dubrovniški mestni orkester ima na sporedu v letošnji predsezoni kar 24 koncertov, na katerih se uvrščajo najbolj znani jugoslovanski solisti, kot so : hornist Jože Fa-laut, priznan po svojih uspehih doma in v tujini, violinist Dejan Bravničar, ki ga tudi tržaško občinstvo dobro pozna in ceni, dalje violinist Rok Klopčič, ki se prav tako dobro uveljavlja in drugi kot n.pr. Juriča Muraj, Lukič, Radič, Vuk Dra- govič, Pajevič, Pavlovič in Stefanovič. Od jugoslovanskih skladateljev se izvajajo dela, ki so napisana z inspiracijo folklornega bogastva. Predfestivalski koncerti dubrovniškega mestnega orkestra niso le ožja prireditev domačega okvira, saj je Dubrovnik veliko shajališče turistov iz vsega sveta. O. KJUDER Podelitev nagrad avtorjem in pevcem revije „Trst 64“ 27. junija so na sedežu prosvetnega društva v Barkovljah razdelili | nagrade pevcem in avtorjem popevk j II. revije slovenske popevke «Trst 64». Prvo nagrado društva je pre ■ jel Frančko Žerjav iz Križa, avtor besedila in glasbe popevke «čakam te». Nagrada znaša 15.000 lir. Druga nagrada društva (10.000 lir) pa je bila dodeljena avtorjema popevke «Španske noči». Besedilo te popev-Le je napisal Mladovan Ivan, glasbo pa dr. Danilo Požar. Tretjo nagrado društva (5.000 lir) je prejel Tulio Možina iz Trebč, ki je avtor besedila in glasbe popevke «Luč ljubezni». Avtor popevke «Samo ti», Oskar Šonc, je prejel v dar album, ki ga je dala Glasbena Matica iz Trsta, izvajavka popevke Ljubica Berce z Opčin pa je prejela kristalno vazo, dar Primorskega dnevnika. Pevka Odinea Zupin iz Milj, ki jo je strokovna žirija ocenila kot najboljšo letošnjo pevko, je prejela v dar umetniško sliko delo slikarja Palčiča, Ivan Sancin iz Trsta, ki ga je ista žirija ocenila kot najboljšega pevca je prejel umetniško sliko, delo dr. Hlavatyja. Miroslav Košuta iz Križa, avtor popevke «Moja ljubezen si ti», katero je strokovna žirija ocenila kot najboljšo, pa je prejel v dar umetniško sliko, delo Jakija Hrovata. Avtor popevke «Pismo iz tujine», ki (Nadaljevanje na zadnji strani) Razgovor z dirigentom zabavnega orkestra “Miramar1* Dirigent Aleksander Vodopivec je v razgovoru z našim sodelavcem povedal naslednje: «Publika se je izrekla za popevko «Pismo iz tujine», ki io je pela Odinea Zupin. Mislim, da je bila izbira pravilna tudi zato, ker je ta popevka vsebinsko najmočnejša tudi z oziroma na naše izseljence in pevka jo je podala kot močno doživeto. Prav to bi rad poudaril. Mislim, da je letošnji nivo popevk boljši od lanskega. Publika je bila sicer malo 'čudna', a to se dogaja na vseh prireditvah. Prvi del programa je bil morda premalo tehten in nezanimiv, drugi del pa se je stalno višal, tako da smo imeli stalen «crescendo». Kljub temu pa mislim, da je bilo tudi v prvem delu nekaj takih popevk, ki hi se bile lahko borile za prvo mesto.» V nadaljevanju razgovora z našim sodelavcem ie dirigent Vodopivec noudaril še naslednje : «Lanski pevci, ki so tudi letos nastopili so zelo napredovali. Podčrtati hočem, da je še posebno napredovala Nora Jankovič, ki le letos zelo dobro interpretirala svoie pesmi.» Na vDrašanje: «Kai na nrjhod-nie leto?», je dirigent Vodopivec odgovoril tako-le: «Če bo prihodnje leto nova revija popevk, bom pri niei sodeloval. Vsekakor po hi želel, da bi se našel med. našimi mia ki Tržaškem nekdo, ki bi a-ranžiral nekai popevk. To hi vsekakor pozitivno vplivalo na revijo. Tudi razpis nagrade za a-ranžma bi lahko pozitivno vplival na revijo samo.» v TRSTU so pred kratkim odprli novo galerijo. Dali so ji tipično ime «La Bora». Galerija je v ulici Malcanton 14. Trenutno v njej razstavlja deset slikarjev, šest Tržačanov, štirje Furlani in en kipar. Med razstavljavci so tudi Spacal, Zigaina in De Cillia. Zaključni nasto Glasbene šole v tržaškem Avditoriju. Orkester Glasbene Matice in mladinska pevska zbora iz Trsta in Nabrežine. Dirigent prof. Oskar Kjuder oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo, Bilo je pred 100 leti Trono poduziieoie so ooieio.; 000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 IV. V «Illirisches Blatt» iz leta 1831 beremo med drugim : «Najuspešnejše sredstvo zoper kolero je krepko drgnenje z raskavim suknom ali s krtačami. Dobro je tudi če se v telo krepko vdrgne špirit in če se na stopala in med noge polože razgrete opeke, da se telo hitreje razgreje. Okrog želodca in trebuha je dobro če se polaga obkladke iz vročega močnika. Ta način zdravljenja so baje izumili Židje že pred 200 leti.» V istem listu dalje beremo, da se proti koleri menda še najbolje obnaša pitje tople vode in na vsake 3 ure 3 grame «magisterii Bi-smuthi» z, dodatkom sladkorja, puščanje krvi pa da je škodljivo in uživanje opija nevarno. Pisec članka je priporočal kurjenje s premogom. Toda ljudje, zlasti pa razni modrijani in mazači, so si izmilili neverjetne «modrosti». V zvezi s temi je omenjani list tako-le pisal : «Kdor si je preskrbel vsa varstvena sredsta proti koleri, mora hoditi našemljen. Na golem životu mora nositi kožo iz raztegljivega gumija, vrhu gumija pa obsežen smolnat povoj. Nad srčno jamico naj nosi bakren krožnik, na prsih pa vrečico toplega peska. Okrog vratu naj ima ovit dvojen, z brinjevimi jagodami in s poprovim zrnjem napolnjen o-voj. Ušesa naj ima zamašena s bombažem, nadevanim s kafro. Pod nos naj si obesi stekleničico duhtečega protikužnega kisa. Pred usti naj ima vejico kol-meža. Nad povoji, ki jih ima ovite okrog života, naj nosi s klorovim apnom napojeno srajco, vrh nje jopič iz bombaževine, nad njim vročo opeko in vrh te 'spodnje obleke’, s klorovim apnom napojen telovnik. Na golih nogah naj ima v kisu prekuhane nogavice iz sukanca, vrh teh, s kafro nadevape volnene nogavice, pod stopalom pa z vrelo vodo napoljnjene bakrene stekleni-čice, vrh vsega pa obutev iz usnja. Nad vso to 'spodnjo obleko’, naj bo topla volnena in s klorom prepojena suknja, vrh nje pa še plašč iz povoščenega platna. V desnem žepu naj ima funt me-lisnega čaja in pol funta bodeče neže, v levem žepu pa funt korena in pol funta žebljev. V žepu telovnika naj bo stekleničica ka-milčnega olja, v hlačnem žepu pa steklenica kafrinega etra. V klobuku naj ima nekaj meric vrele ječmenove juhe, v desni roki naj drži cel brin jev grm, v levi pa celo akacijo. Tako opravljen človek naj vlači s sabo na život pripasano samokolnico, na kateri naj bo 15 vatlov flanele parni stroj za peko, žehtnik, 10 krtač, 18 opek, 2 kožuha in pa sobni potrebnjak. Obraz takemu potniku naj zastira krinka iz testa iz konjske mete, v ustih pa naj ima 1/4 funta kolmeža.» To bi bilo zares smešno, da ne bi bilo tragično ! Leta 1831 je izšla pri Egerju v Ljubljani majhna brošurica, ki daje «potrebno poduzhenje sa kméta, kako naj lam in fvoje ljudi te frafhne bolesni obvaruje». V učena vprašanja glede bistva kolere se avtor brošurice ne spušča, ker očividno ne mara z lažnivo vseznalostjo govoriti o stvareh, ki jih ne pozna, pač pa daje modre nauke «od tega, kar morefh fturiti, kadar je kolera ] she v’ tvojim kraji, ali zhe imafb j bolesen morebiti she lam». ! Avtor razprave o koleri na Kranjskem, Franc Kobal je v zvezi z vsebino prej omenjene l jubl janske brošurice zapisal : «Ne bode napak, če podamo nekaj beležk, ki se po svoji trez- nosti zelo razlikuje od splošne žlobudravosti tistih let in je tudi v drugih ozirih zanimiva». Tz omenjene brošurice nam Kobal posreduje, med drugim, naslednje : «O koleri govorijo gospodje in kmetje, visoki in nizki, mladi in stari. Pa kdo bi tudi ne govoril, če slišimo, da je že toliko tav-žent ljudi umerlo od nje, in de bolezen če dalje bližeje prihaja... Kolera je grozvitna bolezen, ki se je človek od človeka naleze, ali pa jo tudi dobi, če se tacih reči dotikuje, ktere so okužene. Mogoče je se je obvarovati, če se vse to stori, kar jo zaderži, in vse to pusti in ne sturi, kar je per-pelje, in če se človek nobene reči ne dotakne, kar je od te strašne bolezni morebiti že okuženiga. Od premrazenja bolezen na enkrat dobite. Če imate kak požirek žganja, je dobro, da ga po-žrete zjutraj, preden greste iz hiše. Posebno brinovca, pa malo dobro zapečeniga kruha. Žgance z gorkim mlekom smete tudi kositi. Tudi kuhan krompir, pa glejte, da ne bo še nezrel ali pa spri-den in gnjil. Pa vendar tudi zdra-viga krompibja ne smete preveč jesti, in dobro je, de ga vselej solite. Močnika ali kaše smete lesti kolikor hočete. Vselej pa morete ali kaj močniga ali pa kai gorkiga kositi. Prav dobro je, če piskerc ka-milčiga, melisniga ali metniga tè spijete, tega si vsak še tako reven kmet napravi. Kisliga zelja in druge zelenjave ne smete kositi, tudi ne kislega mleka in sa- dja, kar nekteri radi sture. Vsak dan okna in duri hišne odprite, de zdrava sapa vanje pride, ve-žne vrata pa, kadar je bolezen v deželi, morete zmiraj zaperte in zapahnjene imet, de kak ptujec, ki je morebiti že bolezen dobil, v hišo ne pride. Dobro bi bilo, ko bi tudi na sekret ključavnico napravil, pod sterno prav dobriga psa perkleni. Vse more čednot čisto, nič ne sme umazano biti. Vse kar prehudo diši, se more iz hiše in iz kamre, kjer spiš, spraviti; posebno ne sme biti v hiši ne sadje, ne kaka kislina, ne kaj dru-ziga taciga. Tudi se ne strne mokro perilo v hiši obešsfi, ali ko-kuši ali druga peptrmina terpeti. Gnoj in blato^-špred hiše in z dvoriša pospravi ; zakaj gniloba in hudi duh od luž je škodljivo. Kdor ima čevlje in štumfe, naj jih zmiraj nosi, in če jih ne more vsak dan nositi, naj jih sgj nosi, kadar je mokro vreme, ah kadar ni kaj dobro. Život imeite čeden, umijte si večkrat cel život, ne le obraza in rok, z vodo ali na z gorkim jesihom, to je še bolji. če komu per delu na enkrat ni dobro v životu, naj hitro domu gre in se v posteljo vleže. Ne smete jesti, kadar je kolera v deželi, temuč se varovati pi-njeniga mleka, nezreliga sadja. Varujte so noviga vina, od vode pa je studenec nar bolji. Kdor po noči okoli hodi, kolero posebno rad dobi. Posebno se varujte jeze, ona nar bolj škoduje. (Nadaljevanje na zadnji strani) 10-7-1964- Da bo Slovenec lahko dal svojemu otroku slovensko ime ^ se/e občinskega sveta v norici - Or. Battello pouda-’H, da je prepoved slovenskih lrnen v nasprotju z demo-^rotičnimi koncepti Prejšnji teden je občinski svet v Gorici razpravljal o vpra-&a-nju slovenskih imen. Sveto-valci Komunistične partije Ita-de in Slovenske demokratske Zveze so predložili resoluciji, ki zahtevata, naj se odpravi krivica ki se godi slovenskih rodi-eljem v Italiji, ki svojim otrokom ne morejo dati slovenskih lrneP/ JPudi občinski odbor je predloži} podobno resolucijo. 1 6 jrazpravo je naš svetova-ec dr. Battello izjavil, da u-makne svojo resolucijo in da ° glasoval za tisto, ki jo je Predložila SDZ. Tako je prišlo . ° glasovanja o dveh resoluci- ],a snv tisto’ ki Je PredIoži' Sr>7 ^ so glasova^ svetovalci ,. komunisti in socialisti, za 4st°. ki jo je predložila občin-' ka uprava pa demokristjani, socialdemokrati in liberalci, Proti so glasovali fašisti. Odbo-Jova resolucija je bila spreje-a 2 večino glasov. Ta obsoja ariahronizem fašističnega zako-na iz leta 1939. V diskusiji je naš svetovalec or. Battello med drugim pou-ooril, da je prepoved sloven-skih imen huda krivica in v asprotju z demokratičnimi nr,CePti. Tovariš Černe pa je pripomnil, da so vol'0 V,.nekater*k primerih do-jevali slovenska imena in to ‘ e v zadnjem času. zvezi s tem želimo pouda-. a se krivice še dalje do-^ jaj0 Pe le na Goriškem tem- MOTIV iz BENEČIJE več tudi na Tržaškem. Pred kratkim je neki domačin s Kon-tovela hotel dati svojemu o-troku ifne Davorin, toda zahtevo so na tržaškem matičnem uradu zavrnili sklicujoč se na še vedno veljavni fašistični zakon. Tudi v okviru parlamenta se vodi razprava o imenih. Ni dolgo tega, ko smo poročali, da se je naša poslanka tov. Ber-netičeva zavzela v pristojni parlamentarni komisiji, da bi dovolili rabo črk Č, Š in Ž, ki so bistvenega pomena za nekatera slovenska imena — in tudi za priimke. Vprašanje še ni rešeno, ker se demokristjanski in drugi parlamentarci upirajo tej pravični zahtevi. Toda komunisti vztrajajo v zahtevi, naj se vprašanje zadovoljivo reši. Narod si bo pisal sodbo sam... Pred več kot pol stoletja je pisatelj Ivan Cankar zapisal : «Narod enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel? Tvoja dolga povest o siromaku betežnem, ki vstaja, vstati pa ne more. Kolikor je dolin in kotlin po teh lepih deželah, ne držale bi vse krvi, ki je bila tod prelita; in koliko je bo še prelite ! Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod sužnjev, suženj med narodi. Otrok si bil, pa že suženj ! Psovka ti je nauk delila, palica ti ga je vtepala. Suvali so te z vseh strani, očimi in mačehe, botri in botrice. Časih si zajokal, časih si omahnil, ves truden, časih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo za več klafter globoko, zato je ta zemlja rodila; in kadar si jedel sužnji kruh, si jedel sam svoje meso in pil svojo kri». Vendar je bil Cankar prepričan, da bo prišel čas, ko se bo slovenski narod, narod sužnjev zavedel svoje moči in spoznal, da ne more računati na nikogar. V «Hlapcih» pa je napovedal, da si bo «Narod pisal sodbo sam ; ne frak mu je ne bo in ne talar ! SREČKO KOSOVEL Pravim ti, brat delaj Tn^ene^’ ^ močan’ delaj in ^i^f.-ičithv jasno resnico najgi0m'--VreSmCltl aJglobljih spoznanj. Ne prosi Ne prosi, brat, kdor prosi, ne zasluži, za nas velja parola: naj zahteva m ta parola, bratje, naj nas druži m v naših močnih dušah naj odseva. « DELO • 5 Slovenci ljubimo zborovsko petje. Žal, nam primanjkuje pevovodij. Tudi v Ricmanjih je nekoč obstajal zelo dobro uglašen zbor. Danes ne nastopa, ker nima pevovodje. Toda vaščani se vseeno včasih zbero v krog in zapojo... Pred kratkim je bilo v Piranu posvetovanje glasbenih pedagogov Primorske Glavni referat je imel prof. Golob iz Maribora. V njem nakazal najvažnejše probleme, ki jih pri svojem delu na področju glasbe srečuje. Kritično je analiziral pojave, ki jih ,*e prinesel se seboj čas r_ -grib in ni mogoče mimo njih. Danes je glasba eno izmed najbolj razširpem in popularnih področij umetnosti. Radio, televizija, gramofon, magnetofon so pripomogli k nesluteni razširitvi glasbene produkcije in omogočili spoznavanje zares kvalitetnih izvedb glasbenih del. S tem pa je seveda združena nevarnost neke pasivizacije, na drugi strani pa je nujnost, da se zlasti mladina vzpodbudi k aktivnemu glasbenemu delovanju. Govornik je omenil tudi drugo stran, katero je prinesla s seboj novejša dbba, t. j. vedno večje pomanjkanje emocionalnosti kar prav gotovo kvarno vpliva zlasti na mladino. Poudaril je, da mladina potrebuje in išče neko sprostitev svojih prekipevajočih čustev in prav v tem primeru lahko v veliki meri pripomore glasba. Posebno vprašanje predstavlja zabavna glasba, ki nujno priteguje mladino. O tem vprašanju je govornik dejal: Glasbeni pedagog ne sme a priori odklanjati te glasbene zvrsti. Najti je treba pravo ravnovesje in naučiti mladino, da pravilno ocenjuje eno in drugo vrsto glasbe. Pravilen odnos je treba najti pri problemih glasbenega profesionalizma in amaterizma, ki se morata med seboj nujno dopolnjevati. Govornik je posebno povdaril tri naloge glasbenega šTstva: Dvig splošne glasbene kulture. Glasbena šola naj postane osrednje žarišče glasbene dejavnosti v kraju in končno mora skrbeti za glasbene kadre tudi pri drugih ustanovah, zlasti na osnovnih šolah, s katerimi moro biti v tesni povezavi. Dotaknil se je tudi vprašanja med klasičnimi in ljudskimi inštrumenti, ki večkrat kali glasbene pedagoške vode. Povsem pravilno je povdaril, da je v tem primeru treba najti le pravilen odnos ter je svetoval, naj bi se uvajal pri narodnih inštrumentih (harmonika, kitara itd.) skupinski pouk s čemer bi se še bolj dvignilo zanimanje za ljudsko glasbeno umetnost. Refetu je sledila diskusija, ki je nakazala še nekatere momente, ki pridejo v poštev pri glasbenem šolstvu. Ivan Cankar: Kurent Kurent je šel, kakor mu je bil dan ukaz — godec do veselja, škrjanec do sonca. Pa je prišel tja, kjer so slavili svoj praznik bojarji in imenitniki te blagoslovljene dežele. Nad njimi, v zlatih izbah, so že vzdihovale hude sanje, so luči umirale in so bile rože pohojene. Njim, bojarjem in imenitnikom, pa je sveta polnočna ura oznanjala začetek vseh sladkosti. O, kdo bi po pravici in po resnici govoril o ljudeh, ki stoje tako rekoč na visokem hribu ter sipajo koristne nauke v dolino? Še umetnik podobar, ki je vsega hudega vajen, obstrmi pred mogočnikom; glava mu klone, plaha roka omahuje. «Kako bi te častil, ko nisem vreden?» Tako zavzdihne ter se milo razjoka. Nato pa se napoti v svojo žalostno izbo, z dlanjo se udari na čelo ter vzklikne ves osupel: «Saj je le suknja, jaz va sem mislil, da je človek v nji!» — Od spoštova-nia in ponižnosti se je bila umetniku pamet omračila. (Kurent, 1909) ^Ain-nTJE-POLKiORA-KNJIOt-RCVJIE-KINC^ tu i HuUuina —j S UwniUa a. ^ «TIHI DON» — operni li-^ breto. Ob priliki glasbene-“ ga festivala v Gorkem je S sloviti sovjetski skladatelj 5 Coštakovič razodel svoje S načrte. Povedal je, da sedaj g ustvarja glasbo za dva fil-jù ma, za Hamleta in za film < o Marxu. Ko bo ti dve deli j" dokončal se bo posvetil kom- < poniranju za libreto «Tihi 5- Don» po romanu Šolohova. q Prvi del libreta je glasbeno ó že obdelal skladatelj Deržin-| ski, šoštakovič bo skompo-š niral nadaljnje tri dele. m 2 O 2 * < o * o £ UJ tu Ul S > m O * < oc O £ 0 £ UJ UJ 1 de. UJ 2 »- 2 < O m > < N < S O Ó z ? OJ —> < ca < O > < vi N < at 5 O Ó Z 5 Ul £ ec m O Z * < ec O £ o S j2 UJ UJ < ca 25 < ca < O > < ♦ MADŽARSKA knjižna proizvodnja je v prvi polovici leta 1963 dosegla 2099 knjig, medtem ko je v istem obdobju leta 1962 dosegla le 1758 knjig. Leta 1962 je bilo število izvodov 20,4 milijonov, medtem ko je v letu 1963 narastlo število na 23,6 milijonov izvodov. ♦ V SOVJETSKI ZVEZI so začeli objavljati dela nekaterih velikih ruskih pisateljev, ki so po Oktobrski revoluciji živeli in delovali v emigraciji. Dolgo časa so raz- pravljali o tem, ali je treba sovjetskim bravcem nuditi dela književnikov, ki so v svojih delih izražali regresiven odnos do Oktobrske revolucije. Končno so prišli do pozitivnega zaključka. Tako so doslej objavili izbor del Ivana Bunina, ki je leta 1933 prejel Nobelovo nagrado in ki je živel ter deloval v Parizu, kjer je tudi umrl. Največja moskovska založba Hudožestvena literatura bo v kratkem izdala izbor humoresk Arkadija A-verčenka. Njegove pooktobr-ske tekste je kritiziral Lenin kot nazadnjaške, a mu je priznal pisateljsko nadarjenost. Neka druga sovjetska založba je že objavila pesmi Vladislava Hodaseviča, ki je prav tako umrl v emigraciji. Njegove pesmi izražajo osamljenost in strah pred brezsmiselnim vsakdanjim življenjem ter dajejo niz pretresljivih osebnih izpovedi. ♦ OSKAR KJUDER iz Lo-njerja, ki poučuje na Glasbeni šoli v Trstu, in ki se čedalje bolj uveljavlja tudi kot dirigent, bo prihodnji mesec dirigiral veliki orkester na znanih poletnih prireditvah v Dubrovniku. Prof. Kjuder je že lani nastopil v Dubrovniku, najprej' na poletnih prireditvah in nato ob priliki gostovanja Glasbene Matice iz Trsta. Kritik dubrovniškega dnevnika je po zadnjem nastopu o Kjudru tako-le zapisal: «Oskar Kjuder, katerega že od preje poznamo kot izvrstnega dirigenta, nam je tokrat pokazal tudi svoje pedagoške sposobnosti». ♦ n HOWARD FAST, napredni 2 ameriški književnik, bo pri-g hodnjega novembra prazno-o val petdesetletnico rojstva. Ta književnik je s svojimi romani «Državljan Tom Paine», «Cesta svobode», «Spar-takus» zavzel zelo vidno mesto med ameriškimi pisatelji. Več njegovih del je doživelo ponatise in prevode. i 3 § at J S-vaoTjnoj-arjad-iEiva-aaivaj-VRSvio-a#'. iao-ONix-3if A3»-3oirN)i-vaoi)no3-3ri3d-i3r»B-jiaiV3ivKvio-3Aw>.siva-njao-oNi)t-3ifAiir»9irN>i-viioi)«nw-iri3d-i3ivfl->i3iva#-vBsy’a-iAvistv)f-uiao-ONOi-3trAM-ioifNj(-v»oi)n«j-3riM-i3iv8-»3iv3i-wasvio-3Aviszva-t«