Leto XLIV - št. 77 - CENA 20 din Kranj, torek, 1. oktobra 1991 ♦ MERKUR » NOVO • NAJEM STROJEV v prodajalni na Koroški cesti 1 mešalec, dvigalo, kosilnice... >anka GLASOVA Kranj Gorela Dokončana stanovanjska reforma Med zakoni, usodnimi za lastninsko reformo, je zakon o privatizaciji stanovanj doslej še najmanj buril duhove. Nemara je to pripisati dejstvu, da je bil od osnutka dalje ves čas navzoč v javnosti, da so njegove morebitne rešitve v letu dni pretresli na številnih javnih tribunah, da je šel skozi sito strokovne javnosti in da je predlagatelj prisluhnil tudi vsem profesionalno utemeljenim predlogom političnih strank in ne le tistim iz vladajoče koalicije. Zakon, ki ga je minuli teden kot zadnji sprejel družbenopolitični Zbor, bo ta teden še predmet medzborovskih usklajevanj, saj je v prehodni proceduri doživel obilje dopolnil. Največ teh zadeva 113. člen, ki opredeljuje pogoje za odkup stanovanj, v javnosti najbolj zanimanja vreden del zakona. V parlamentu se bo ta teden odločalo o bolj ali manj ugodni verziji glede popustov pri odkupu družbenih stanovanj in glede pologa pri odkupu stanovanj (15-odstotnem, ki ga zagovarja DPZ ali 10-odstotnem, za katerega se ogrevata ostala Zbora). Gre za pomembne podrobnosti, ki bodo po sprejetju zakona in njegovi uradni objavi krojile stanovanjska razmerja ter odločitve stanovalcev v za zdaj še družbenih stanovanjih. Tudi od drobnega odstotka utegne biti odvisno, ali bo zdajšnji imetnik stanovanjske pravice ostal najemnik ali si bo lahko privoščil odkup in postal lastnik. Sicer naj bi se po stanovanjski reformi tudi položaj najemnikov ne poslabšal, nacionalni program na tem področju pa naj bi uredil tudi vprašanje mladih in socialno šibkejših, ki s privatizacijo ne bodo mogli priti do stanovanj. Jutrišnje stanovanjsko gospodarstvo bo utemeljeno na lastnini, na odgovornosti ljudi za reševanje lastnih stanovanjskih potreb, ob pomoči države, s pomembnimi korektivnimi tržnimi in socialnimi elementi Skratka, tudi pri isnaju strehe nad glavo naj bi obveljalo načelo poma- faj si sam in država ti bo pomagala. • D. Z. lebir V soboto je bilo v Preddvoru nadvse veselo, saj sta pod generalnim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa poročni servis Princ, hotela Bor Grad Hrib in podjetja Živila Kranj pripravila Poroko po kranjsko. Po starih običajih, ko sta se najprej sprehodila skozi drevored zaljubljencev, nato pa odveslala na sredo jezera, sta se poročila Marija Sušnik in Peter Golmajer. Za dobro razpoloženje je skrbel ansambel Gašperji. Mladoporočencema, ki sta krstila obuditev poroke po kranjsko, ki naj bi prerasla v tradicijo, bomo leto dni olepšali z brezplačnim izvodom našega časopisa. • M. G., foto: G. Šinik Dobrodelni koncert Zagrebških solistov Komorni ansambel Zagrebški solisti so v četrtek, 26. septembra, v tržiški farni cerkvi koncertirali na dobrodelni prireditvi 2 naslovom Za mir na Hrvaškem in te dan je bil Tržič nedvomno Gorenjska, če na kar slovenska kulturna Mekka. Svetovno pridani hrvaški glasbeniki so se predstavili v enournem koncertu z pli Corellija, Mozarta, Vivaldija in Borodina. O namenu prireditve je uvodoma spregovoril župan Tržiča ''eter Smuk, za njim pa je o delu ansambla in podubi za ta kon-Cert spregovoril koncertni mojster Tonko Ninič. Obiskovalci, med njimi tudi kranjski župan, Vitomir Gros, s9 dodobra napolnili tržiško farno cerkev. Bili so navdušeni nad v>soko umetniško disciplino, izredno uigranostjo, prefinjeno skupno muziciranje, občutkom za stil, ton in interpretacijo an-satnbla. ; Prireditev, kakršne Tržič v svoji bogati kulturni zgodovini še H imel, sta ob posredovanju gorenjske Art.a Jisian iz Ljubljane r8anizirala v izjemno kratkem času, saj sta bila na razpolago le ^va dneva. Zveza kulturnih organizacij Tržič in Skupščina Tržič, clektroinstalacije Snedic Tržič in Liberalne stranke Tržič. y Z zbranimi prostovoljnimi prispevki (46.500,00 din) bodo tr-,'ski kulturniki pomagali hrvaškim beguncem v Sloveniji in tudi lstirn beguncem, ki so te pomoči najbolj potrebni v Tržiču. Septembrske štipendije za 30 odstotkov višje Po roku le upravičeni zamudniki Kranj, 30. septembra - Ker je bil cenzus za pridobitev republiške štipendije popravljen s 4.000 na 5.680 dinarjev bruto dohodka na družinskega člana v drugem trimesečju po 5. septembru, ko je bil javni razpis za srednješolce že zaključen, je bil rok zanje podaljšan do 25. septembra, medtem ko za študente ostaja konec septembra. Po 5. septembru so tako v Zavod za zaposlovanje deževale nove prijave, saj je očitno precej šolarjev "padlo" pod novi cenzus, nekateri pa so oddajali vloge tudi po načelu "poskusiti ni greh". Boris Kuburič 0h»fn'Ce' septembra - Konec tedna se je nadaljevalo vse bolj zaje d ° te'4inovanJe hokejistov v alpski ligi. Ekipa Acroni Jesenice ^ "oma, pred več kot tri tisoč navijači iz vse Gorenjske, gostila vo-t0 "J° v skupini, ekipo Feldkircha, in zasluženo zmagala z rezultati1 7*3- Pred golom so se odlično znašli predvsem sovi ivjetski napa- li rf1' ^a *u<*' domači, s Kalanom in Mlinarcem na čelu so dokaza ^"a so se dobro pripravili na sezono. Slabše je šlo Blejcem, ki so A I^0^tovanju v Milanu visoko izgubili. Svojo prvo zmago v skupini »le a ie zaDe,ez''a ljubljanska Olimpija Hertz. Posnetek je iz tek-ob) ?n' Jesenice - Feldkirch, ko so domači igralci večino tekme t0.e^a'i Sol nasprotnikov. Več na športni strani. V. Stanovnik, fo-• Sinik Kljub povečanju cenzusa za 29 odstotkov je le-ta bistveno nižji kot v prejšnjih letih. Zadnja leta je znašal 55 odstotkov povprečne slovenske plače, zdaj je pristal na 41 odstotkih oziroma je kar za četrtino ostrejši. To seveda pomeni, da se krog upravičencev oži in bo precej vlog, nekako polovica, zavrnjenih. Kljub temu bo na Gorenjskem podeljenih najmanj toliko štipendij (4500) kot prejšnje leto. Za upravičene zamudnike bodo pri Zavodu za zaposlovanje šteli tiste, ki prvič kandidirajo za štipendijo, če se šele po roku vrnejo iz JA, se naknadno vpišejo v šolo ali ne dobijo pra-vičasno obvestila o rešitvi vloge za kadrovsko štipendijo. Za štipendijo lahko prosijo v tridesetih dneh po tem dogodku, v četrto skupino izjemnih ©koliščih pa sodijo bolezen ali smrt v družini. Štipendisti, ki so izgubili kadrovsko štipendijo, lahko kandidirajo za republiško, vendar samo, če prinesejo potrdilo o prekinitvi pogodbe s kadrovskim štipenditorjem. Med šolskim letom jih Zavod prevzame le v primeru stečaja. Razli- S Za ^ f USPEŠEN \ ke h kadrovski štipendiji letos odpadejo za vse nove primere. Poleg enotne republiške štipendije tudi letos ostajajo t.i. štipendije za nadarjene, po novem Zoisove štipendije. Zanje se na novo uvaja gmotni cenzus v višini stoodstotne povprečne slovenske plače v drugem trimesečju na družinskega člana. Ta velja le za nove prosilce, medtem ko se za stare štipendiste uvaja vsakoletni inštitut obnove štipendije. Štipendist mora imeti kot pogoj za prejemanje Zoisove štipendije v naslednjem letu soliden učni uspeh. Titovih štipendij ni več. Problem bodo občutili tisti Titovi štipendisti, ki so prišli iz srednjih Šol ali JA, saj je bila pogodba napisana samo za srednjo šolo; za študij bi morali skleniti novo, to pa ne bo mogoče, ker Titova štipendija ni več razpisana. Za "odpadnike" v Zavodu za zaposlovanje preverjajo, ali so morda upravičeni do republiške ali Zoisove štipendije. Septembrske štipendije bodo za 30 odstotkov bogatejše od avgustovskih. Povečanje je odraz skoka zajamčene plače, po pravilniku naj bi valorizacije štipendij šle v korak z rastjo zajamčene plače. • H. Jelov-čan Cene višje za 17 odstotkov Kranj, 30. septembra - Septembra so se cene na drobno povečale za 17 odstotkov, v primerjavi z lanskim septembrom pa za 137,6 odstotka, od januarja do septembra pa za 80,5 odstotka. Cene življenjskih potrebščin so se septembra v primerjavi z avgustom povečale za 15,3 odstotka, v primerjavi z lanskim septembrom za 130,3 odstotka, od januarja do septemr-ba letos pa za 79,2 odstotka. Podatke je sporočil slovenski zavod za statistiko, iz njih je razvidno, da so se cene najbolj povečale septembra in da so v povprečju zopet do šest odstotkov višje kot v preteklih mesecih. III! Včeraj, 30. septembra, je že tretjič letos po Gorenjskem divjalo neurje. Iznenadni vrtinec je povzročil kar precej škode - razbitih stekel, manjših poplav v stanovanjih in poslovnih prostorih, veliko opek je popadalo s streh. Pri Stošičevem spomeniku ob Koroški cesti v Kranju je vrtinčasti veter podrl drevo, ki je padlo na tri parkirana vozila. Hrošča, hvundaja in petico bo zavarovalnica težko ocenila drugače kot totalke, če so lastniki uničenih vozil svoje imetje kasko zavarovali. Sicer pa za cenilce sploh ne bo dela... Foto: Jure Ciglar MIN. HIŠNA posel propagandna I OBJAVA 218-463 I f v Gorenjskem glasu ^ -Pokličite ^W VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV UGODNI KREDITI IN POPUSTI V SALONU POHIŠTVA NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU Tel. (064)216.661_ Novi direktor Slovenskih železarn Kranj, 30. septembra - Upravni odbor Slovenskih železarn je za novega direktorja Slovenskih železarn imenoval Andreja Aplenca, dosedanji direktor je bil Andrej Cetinski. Novi direktor je petindvajset let delal v Ameriki, kjer je napravil tudi magisterij iz strojništva. V ZDA je opravljal več najzahtevnejših del in specifičnih razvojnih nalog. O O CNI NAPRAVA SELEČO 1 telefonska linija s 4 telefonskimi aparati Ari V \f. S Al K D O Ml ISH (064 < LU > cc < 10 — CM C T- > co O D N d) Informacije SKRA TERMINALI ) 326-733 H UMU ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Kje ste, zandarji? Končno se je ob krvavi orgiji jugoslovanske razporoke oglasil rudi Varnostni svet Organizacije združenih narodov (VS OZN). Minuli teden je razpravljal o naši zadevi in sprejel resolucijo št. 713, ki vso stvar "globalizira" - jugoslovansko zadevo "povzdiguje" v svetovno. Resolucija poziva k doslednemu spoštovanju premirja in k mirnemu urejanju vseh nasprotij; vse države zavezuje k izvajanju prepovedi prodaje orožja sprtim stranem v Jugoslaviji, generalnemu sekretarju OZN pa naroča, naj posreduje tudi on sam. VS torej poziva k temu in onemu, hkrati pa ne ukrene ničesar "konkretnega". Nadzor nad premirjem tudi v prihodnje velikodušno prepušča Evropi. Zato je bila umestna pripomba francoskega zunanjega ministra Rolanda Dumasa, kije v razpravi priredil misel svojega velikega rojaka Pascala: "Sila brez pravice je tiranska, pravica brez sile pa smešna." ln ko smo že pri Francozih, navedimo še tretjega : "Tam, kjer ni žandarjev, je ena posebna rasa "poštenih ljudi", ki so zmožni vsega. "(Francois Mauriac) Balkanski krčmi, v kateri se tolpa "poštenjakov" znaša nad mirnimi in poštenimi gosti, bi bil torej krvavo potreben odločen žandar. Odločne besede "Evropejcev", ki stanujejo nad njo in posredujejo za mir pod seboj, same po sebi pač ne zadostujejo. Stric Sam pa je daleč stran od tega trušča in se dela, kot da ga ne sliši. Ko je šlo za Kuvajt in Irak, je ameriška diplomacija znala pridobiti soglasje VS, nakar se je lahko "vmešala" v notranje zadeve suverene države - da bi pravice mirnih in poslovnih prebivalcev Kuvajta zaščitila pred iraškimi "poštenjaki". Če bi šlo "samo" za načelo, potem bi morali Američani posredovati tudi v Jugoslaviji. Toda ameriški predsednik, ki mu po iraškem posegu nekateri pravijo kar "svetovni žandar", nas v govoru pred generalno skupščino OZN sploh ni omenil. Jugoslovansko zadevo je prepustil svojim evropskim kolegom. Vloga žandarja pa "Evropi" očitno ne diši. "Evropska skupnost posreduje, a ne posega", je v svojem pronicljivem članku zapisal Robert Leicht, odgovorni urednik za politiko pri hamburškem tedniku Die Zeit. In vprašujoče dostavil: "Poleg svetovnega žandarja še žandar za pol sveta? Kakšno ureditev naj ta policist zaukaže sprtim stranem v Jugoslaviji? ln kaj, če se ne ustavi pri Jugoslaviji, če pride do podobnih konfliktov drugod v vzhodnem polju KVSE? Ali ne grozi potem precenjevanje samega sebe iz misijonarskega nagona, zaradi česar je Evropa tako pogosto kritizirala Ameriko? Le da Evropejci za to dejansko nimajo pravih sredstev." Razmerje interesov in sredstev, ki so na voljo za uveljavitev le-teh, je torej tako, da žandarja v balkansko krčmo ne bo. "Evropa" se je, kot vse kaže, odločila počakati, da se pretep v krčmi poleže, in hkrati budno paziti, da se iz nje ne razširi še na okolico. Vprašanje je tedaj, kdaj bodo sprte strani omagale in se spametovale. V Libanonu je balkanskemu podobni krvavi ples trajal kar petnajst let! Tako tudi Slovencem ne ostane drugega kot da se vedemo po "evropsko". Lastnih "žandarjev", ki smo jih svoj čas odpokli-cali s Kosova, nikakor ne kaže ponovno pošiljati v krčmo na jugovzhodnem robu vasi, saj jih bomo še kako potrebovali za varovanje poti, ki vodijo do (in iz) nje. (Mimogrede: Mi iz nje nismo odšli po francosko; svoje račune smo pošteno poravnali in prepla-čali. Zdaj gre za to, da svojo pravico zaščitimo s svojo lastno silo. Ta sklep potrdimo z besedami velikega misleca: "Pravici brez sile se ljudje upirajo, ker se hudobneži vedno najdejo; silo brez pravice obsojajo. Zato je treba združiti pravico in silo; in si v ta namen prizadevati, da bi bilo to, kar je opravično, tudi močno, oziroma da bo tisto, kar je močno, tudi pravično." (Blaise Pascal, Misli, 298) Na nogah tudi tržiški učitelji Tržič, 30. septembra - Nezadovoljni s plačami in materialnim položajem osnovnih šol so tudi tržiški šolniki. Pred dnevi so napovedali, da bodo v sredo, 2. oktobra, stavkali. Zahtevajo 150-odstotno povišanje plač in sredstev za materialne stroške, svoj gnev pa so uperili predvsem na republiškega šolskega ministra Petra Venclja, katerega odstop zahtevajo. Minister Vencelj za zdaj s plačami in stroški osnovnih šol (še) nima nič, saj je financiranje osnovnih šol še vedno (do novega leta?) v izključni pristojnosti občine oziroma njenega proračuna. Tržiški šolniki se bodo danes, v torek, ob 12. uri sestali z iz-vršnikom Francem Megličem, ki je napovedal, da se bo lahko pogovarjal o večjih dotacijah šolam le v okviru rebalansa občinskega proračuna. Za kolikor bo proračun povečan, bo lahko večja tudi dotacija šolam, za več - na račun drugih dejavnosti, ki so v podobnem škripcu - najbrž ne. Tržiški šolniki bodo torej s štrajkom počakali do jutrišnjega sestanka, od katerega bo odvisno, ali se bodo potem zanj opredelili ali ne. • H. J. KUPON ii zrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Besedilo za objavo | J_I_I_L 1_J_I_I_I_I_L I_I_L J_l_L l_l_l 1_I_I l 1 I Kupon pošljite na ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku Razlike, ki bodejo Krivice ob jaslih države Ko je slovenska vlada nedavno obravnavala z renominaci-jo poimenovan rebalans republiškega proračuna, je materiale s komaj predstavljivimi številkami spremljala tudi analiza poslovnih rezultatov vseh tistih zavodov, organizaci in podjetij, ki na državnih jaslih dobe večji ali manjši delež. V zanimivem primerjalnem pregledu, ki sega od "klasičnega negospodra-stva", prek družbene infrastrukture do "gospodarstva", ki pa brez proračunskih infuzij ne more, se pokaže vsa BEDA proračunskega financiranja. Medtem ko je nekatere dejavnosti državni sistem plačevanja postavil v položaj, ko so dejavnost - torej storitve, ki jih izvajalci opravljajo - kakor tudi sami izvajalci nadvse resno ogroženi, se drugim še zdaleč ne godi slabo. Poglejmo nekatere podatke: pri prihodkih v prvem polletju letos prednjači elektrogospodarstvo, kjer je rast kar petkrat višja kot v gospodarstvu Slovenije. Kje je ob tem izpad plačil velikih porabnikov (železarne, proizvodnja aluminija), zaradi katerega nam grozi ponovni vsesplošni dvig cen električne energije, seveda ni razvidno, videti pa je, da se je število delavcev povečalo (!), sredstva za skupno porabo ob le za desetino večji izgubi, pa so bila večja za 24-krat. Podoben položaj je pri poštarjih, ki pa se z izgubami ne otepajo, nasprotno, imajo vzorno akumulacijo. Upajmo, da bo ta pametno naložena v tisto, kar smo morali občani pošti sami izgraditi. Na nasprotni strani prihodkovnih uspehov najdemo vse družbene dejavnosti in gozdarstvo, ki bistveno zaostajajo za gospodarstvom (razen telesne kulture), v podobnem slabem položaju pa so tudi premogovništvo in že- leznice. Pri osebnih dohodkih je po rasti na daleč prepričljivem prvem mestu proizvodnja naftnih derivatov, kjer je bila rast še enkrat večja kot v go-spodastvu, kljub temu da je samo v prvem polletju ustvarjena izguba kar 12-krat večja, kot v enakem obdobju lani. Rast v gospodarstvu še presegajo: elektrogospodarstvo, kmetijstvo (!) in PTT, vendar znatno manj. Vsi ostali, ki jih nismo omenili, pri OD zaostajajo - v povprečju za četrtino rasti, najhuje pa je v črni metalurgiji, kjer so OD celo nižji kot lani. Ob teh, sicer sami po sebi dovolj zgovornih podatkih, je seveda težko biti tiho. Povsem očitno je, da vladajo med dejavnostmi strahotne razlike, ki so poleg sicer normalno različnega položaja na trgu, z financiranjem, kljub posebnemu družbenemu pomenu, ne izravnavajo. Pri družbenih dejavno- stih lahko mirno trdimo, -sistem financiranja do te rfl< neurejen, da utegne priti resnih težav prej, preden karkoli mogoče storiti. Že I krat poudarjena razbremeni' gospodarstva za tretjino (v številke nihče ne verjame) j« reden dosežek, vendar ob I rušiti pomembne sisteme, | sta šolstvo in zdravstvo, je varno početje. Za začetek hodnjega meseca so napove' ne stavke v obeh omenjenih stemih in danes še ni jasnoj renominacija proračunov I naša. Podpis kolektivne pog( be za negospodarstvo, ki d<> ča le razmerja do gospod1 stva, v prehodnem obdobju dopušča občutna odstopa (do gospodarstva, ki v preh" nem obdobju tudi odstopa' samo bližnjica do tistih, v ^ njih dneh tako pronicljivo fj tovljenih, tudi za nas vse N aktualnih, 100 mark realsoC listične dediščine. • Š. Žal Se bodo kranjski šolniki vendarle odločili za stavko? Razočarani nad ponudbo vlade Kranj, 27. septembra - Sindikalni zastopniki zaposlenih v kranjskih osnovnih šolah so zagrozili s stavko, če jim občinska vlada do 28. septembra ne bi odgovorila na njihove zahteve. Glavne zahteve so: stoodstotna izpolnitev finančnega plana za leto 1991 z rebalansom glede na inflacijo ter ponovna vzpostavitev tradicionalnega 19-odstotnega naskoka šolniških plač na povprečje občinskega gospodarstva. Sestanek, na katerem je vlada ponudila rešitve, je bil danes, vendar šolniki z njimi niso bili ravno zadovoljni. Kot so povedali, se bodo v ponedeljek in torek na zborih po šolah odločali, ali bodo stavkali ali ne. Sekretar občinskega sekretariata za družbene dejavnosti Marjan Kne je uvodoma dejal, da bi bila največja blamaža za občino, če bi učitelji štrajkali zaradi denarja. Rebalans proračuna še ni sprejet, z republiškim finančnim ministrom Dušanom Sešokom so se dogovorili, da bi kljub temu našli čim ustreznejše rešitve za omilitev težav materialnega položaja osnovnih šol. »Naš namen je bil, da bi spravili letošnje dvanajsti-ne na 100-odstotno vrednost in če bo denar, da bi povečali plače ter materialne stroške za toliko kot določa republiški zakon. Po najbolj svežih podatkih, ki smo jih danes prejeli od republiškega šolskega ministrstva, so kranjski šolniki s plačami za prvo polletje na 38. mestu v Sloveniji, na Gorenjskem predzadnji,« je dejal Marjan Kne. Bolj konkreten je bil Jože Javornik, sekretar občinskega sekretariata za finance. »Kranjski proračun je še enak kot januarja. Od Dušana Šešoka smo dobili zagotovilo, da bodo popravki oktobra za posamezne občine znašali od osem do deset odstotkov, žal pa v Kranju lahko računamo le na največ sedem odstotkov bogatejši letošnji proračun, to je 50 milijonov dinarjev več, ker imamo na prebivalca previsoko porabo. Da bi kljub temu popravili slab položaj šol in karseda izpolnili zahteve sindikata, smo nekoliko tvegali. Za 100-odstotno uresničitev finančnega plana zmanjka pet milijonov dinarjev oziroma 1,7 milijona za zadnje tri mesece, torej bi rabili za uresničitev 100-odstot-nega proračuna pri plačah sedem milijonov dinarjev. Odločili smo se, da bi razliko do pet milijonov izplačali v dveh fazah: prvo pri današnjem nakazilu dotacij šolah, ki bodo omogočile 18,5-odstotno povečanje mase osebnih dohodkov, hkrati pa 23 odstotkov več denarja za osebne dohodke kot avgusta, ko so šole dobile premalo. V ponedeljek bo denar v šolah. Druga polovica razlike bo poračunana naslednji mesec, do konca oktobra. Vse je odvisno od rebalansa proračuna, v sredo bomo dobili republiški izračun. Vendar s precejšnjo go- tovostjo lahko rečem, da bo rebalans ob 100-odstotni uresničitvi finančnega plana do konca leta omogočil 18,5-odstotno povečanje denarja za plače (vključno s poračunom od julija naprej) in 38-odstotno povečanje vsote za materialne stroške. Sicer pa so bile bruto plače po uradnih podatkih v prvem polletju v šolah za 26 odstotkov nad kranjskim gospodarstvom, medtem ko sindikat zahteva 19-od-stotno prednost.« Po podatkih republiškega šolskega ministrstva je bila v prvem polletju letos povprečna bruto plača v osnovnih šolah v radovljiški občini 15.455 dinarjev, v tržiški 14.891, v škofjeloški 14.717, kranjski 14.065 in jeseniški 13.973. Na prvem mestu v Sloveniji je bila Ljubljana Bežigrad s povprečjem 16.526 dinarjev, na zadnjem mestu pa Maribor Pesnica z 12.610 dinarji. Ravnatelj Žagarjeve šole Niko Slapar je dejal, da je ponudba cinična in opozoril na neenakopraven položaj porabnikov občinskega proračuna, zlasti šol v primerjavi z občinsko upravo. Borut Chvatal, ravnatelj Prešernove šole, pa je menil, da 23-odstotno povečanje mase pomeni, da bodo septembrske plače v šolah enake kot avgusta. Najmanj deset o& tkov denarja poberejo ma1 alni stroški. Od januarja 1 teljske plače padajo. Če dr* ne zna pravilno ovrednotijj pobrati davkov, je slaba. ' merja v plačah so docela p< šena; Merkurjev prodaj* denimo, zasluži več kot pf* sor pred upokojitvijo. & Chvatal je še zahteval, dav lo pride finančna kontrol8 se prepriča, kako so rabil' nar. Ravnatelj Čopove šol*' nez Grašič je dejal, da je p^ čun za šole uresničen 9^ stotno, da kranjska skup^ zmanjšanja ni sprejela, m* da je problem plačevanja a" tet za Tekstilindusova stafl" nja iz proračuna stvar ra med kranjsko in repub^ vlado ter vprašal, koliko je' žanje proračuna prizadelo ge porabnike, kaj se je z*1 tega ustavilo na cestnem, munalnem področju. Na y Jože Javornik odgovoril, dj bilo od investicij vzetih milijona dinarjev ter zatrdi« bodo vse tri zahteve sindil' osnovnih šol postopno do ca leta uresničene. Ne moremo reči, da je o|> ska vlada za zahteve šoln' čeravno malo pozno, gluha, in vnaprej dvomiti v na zagotovila. V šolah pri# jejo povečanje septembf1 plač; zakaj bodo kljub \i stotnemu povečanju že na» ne mase zanje (in 23-odst" mu povečanju glede na avj! plače, kot je izračunal Chvatal, enake kot avg* predstavniki kranjske vlao' so razumeli. Grožnja stav* naprej visi v zraku. • H. " čan S seje tržiškega izvršnega sveta Le v okviru planiranega Tržič, 30. septembra - Kinopodjetje Kranj, ki predvaja filme Trži-čanom, in Radio Tržič sta za dodatno finančno pomoč prosila tržiški izvršni svet. Kinopodjetje Kranj je v težkem finančnem položaju zaradi slabega obiska kinopredstav. To poletje je bila kinodvorana v Tržiču kar zaprt. Na upad prihodka vpliva tudi nizka cena vstopnic, še bolj pa video klubi, ki so se razširili povsod. Lani je tržiški izvršni svet kino-podjetju Kranj pomagal s pokritjem stroškov ogrevanja in namenil 17.620 din za filmsko gledališče. Letos jim je za filmsko gledališče namenil 22.000 din, kaj več sredstev pa jim ne bodo mogli odobriti, čeprav Kinopodjetje Kranj nakazuje več kot 90.000 din izgube samo v tržiškem kinu. S prošnjo za zvišanje dotaci- je seje na izvršni svet obrnil tudi tržiški Radio, ki je v tako hudih finačnih težavah, da si zdaj že ne morejo naročiti kurjave, ne trakov ne plošč in niti ne najnujnejšega pisarniškega materiala, zraven tega pa imajo osebne dohodke med najnižjimi v občini. Člani izvršnega sveta so bili mnenja, da bi se Radio moral bolj opreti na lastne noge: od direktorja pričakujejo sanacijski program, ki ga bo izvršni svet obravnaval na eni od prihodnjih sej. Denarja za dodatno dotacijo ni kje vzeti. Bili pa so si tudi edini, da je za privatizacijo Radia Tržič prezgodaj. • D. D. ^poliks ž I r I Podjetje za proizvodnjo armatur in drugih kovinskih izdelkov Jezerska ulica 7 objavlja prosti delovni mesti: 1. STRUGARJA 2. BRUSILCA Pogoji pod 1: - IV. stopnja strokovne izobrazbe po programu SR - kov' narstvo in strojništvo, oblikovalec kovin - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah gfl ženja pod 2: - IV. stopnja strokovne izobrazbe po programu SR - ko narstvo in strojništvo, oblikovalec kovin - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah W šenja Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razrne' za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusno ^ bo 2 mesecev. _ . Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnje^ nju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: P lix Žiri, Jezerska ul. 7, 64226 Žiri. « Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v dneh po končanem zbiranju prijav. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno poticiie CiORLNJSkl GLAS KRAVI Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem < Predsednik Časopisnega Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Koinjek, I ca Mencinger, Stojan Saje ca Zuvrl-Zlebir. Andrej Zular. Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc / Lektorira ... — TCR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja 1. telefon: 211-860. 211-835. telcfax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA~I6. telefon: 218-463. telefax: (064) 21^ Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.— 13.30. ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda Tf* Naročnina: trimesečni obraćun za lil. trimesečje 1991 500.00 din. Za tujino: letna naročnina 140 DLM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS. 7/91) pisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko VaU'j Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčja k, Cveto ZaplotniM riranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjctjfj] lauoniili nalaci' < V«.l:i M A 16 telefon ~> IX-4M lelef:i» 1064) 2l'ii Raziskave dale obetajoče rezultate Kranjsko polje leži na topli vodi Kranj, 27. septembra - V četrtek je bila v Kranju sklicana za predstavnike Občine, Domplana in Javnega podjetja Komunala predstavitev rezultatov geoelektričnih upornostnih meritev, s katerimi So ugotavljali geološko zgradbo pod Kranjskim poljem. Nekatere z»ake, da utegne biti na tem območju na dostopni globini topla voda, so raziskave potrdile. Kot nam je povedal dipl. Ing. Tadej Markič, predsednik sklada stavbnih zemljišč Občine Kranj, član občinske vlade *adolžen za ekologijo, je idejo *a geološke raziskave dal ing. Lado Ferjančič, ki se pri Geološkem zavodu ukvarja z iskanem pitnih voda, v začetku letošnjega leta. Sklad stavbnih Zemljišč se je odločil, da naroči |eoelektrične meritve med arg panjem in Šenčurjem in te raziskave zemljin s pomočjo mer-Jenja električne upornosti potrjujejo domnevo, da je geološka Sestava takšna, da lahko v globini 1200 metrov pričakujemo velike količine tople vode s •^'temperaturo od 40 do 50 sto-1 Pinj Celzija. Te raziskave namreč kažejo na to, da je pod sanjskim poljem do globine več kot 1000 metrov debela Plast skrilavcev, ki so dobri to- plotni izolatorji in hkrati vodno nepropustni, pod njimi pa so z vodo prepojeni dolomiti v katere že milijone let prihaja sicer (zaradi debeline zemljine skorje) skromna toplota (natančneje: toplotni tok), ki je to vodo postopoma ogrela. Gre torej v bistvu za ogromen toplotni rezervar, ali če hočete bolj-po domače: "bojler , ki ga sestavljajo prepustne in nepropustne kamnine. Če uspemo navrtati neprepustni sloj, lahko s črpanjem tople vode začnemo izkoriščati to zbrano toploto, ki je zaradi ogromnega obsega praktično neizčrpna. Seveda bi bila taka možnost za Kranj izrednega pomena: za ogrevanje kot dodatni vir energije (vode za centralno ogrevanje nebi več segrevali za 80 stopinj, pač pa za polovico manj) in kot neposredno uporabna KRANJ M C SV. JOŠT j . ŠMARJETNA^GORA J KRANJSKO p0LJE PEŠČENA GLINA »S1VICA« LEGENDA □ VODOPREPUSTNO l 1VODONEPREPUSTNO -PRELOM ---NIVO TALNE VODE topla voda, ki bi bila skoraj neprecenljiva n.pr. v bazenu. Poleg teh neposrednih učinkov, pa bi morali pomisliti tudi na razbremenjevanje okolja, ki bi ga prineslo, na tak način občutno zmanjšanje kurjenja s fosilnimi gorivi. Nenazadnje se utegnejo pojaviti tudi nove možnosti za turizem, posebej še, če bo voda obogatena z minerali. Na predstavitvi so ugotovili, da so bila sredstva naložena v raziskavo dobro naložena in da bi kazalo poiskati vse poti, da bi začeli vsaj s poizkusnim vrtanjem. Po predračunu naj bi vrtanje v globino 1400 metrov stalo 12 milijonov dinarjev. Morda bo ministrstvo za energetiko, za pomoč pri tem, pravi naslov. • Š. Zargi Posvetovanje o zaščiti voda Blejskemu bolniku gre na slabše ^ jezero priteka več hranil, kot jih lahko odplavita Jezernica in natega. ili >le pl 06- P3 m« i $ ibll Je o ■d n. i « , i h 1 dil' lik« I*. o*1 iv riti M M Sli ivj 1 ivk1 str* A ali1 ! °led, 27. septembra - Novoustanovljeno društvo za zaščito voda v Sloveniji minuli konec tedna pripravilo v Festivalni dvorani na Ble-"u dvodnevno posvetovanje o problematiki komunalnih deponij, ka-"•lizacij in čistilnih naprav pa tudi o dosedanjih rezultatih sanacije "lejskega jezera. spela Remec - Rekar z lini Jjološke postaje Bled ugotavlja, ^a se je skupna količina hranil v Blejskem jezeru z delovanjem "atege in delno ureditvijo kanalizacije pred devetimi leti precej zmanjšala. V zadnjih veh letih so se razmere spet Poslabšale (cvetenje jezera Predlani poleti in lani), največji krivec za to pa je še vedno ?.efrejeno kanalizacijsko omre-Je ob jezeru in v zaledju, spi-,anje jezeru škodljivih snovi s •netijskih površin ter vedno ?°ja polucija ozračja. K skup-! obremenitvi jezera s hranil-Jrni snovmi (za alge) največ rnsPevajo komunalne odpla-e< precej onesnaženi so tudi aravni pritoki, velik vir ones-ia?enja pa je tudi gojitvena ri-o.Sojnica na Mišci z letno prijao dvajset ton rib. Za jezero loj} 0 še posebej kritično leto ko je bilo ob jezeru zara-j. Priprav na svetovno vesla-0 Prvenstvo več gradbišč. Le pri gradnji mostovža ob zahodni obali jezera so zelo pazili na jezero, na vseh drugih gradbiščih pa so bolj slabo skrbeli, da ne bi prišlo do onesnaženja z odpadnim materialom. V tem času je bilo brez poprejšnjega posvetovanja s strokovnjaki sprejetih več odločitev, ki so ali pa šele bodo vplivale na jezero. Čeprav je bilo načrtovano, da bo čistilna naprava na Bledu začela delovati skupaj z jezersko natego že 1980. leta, je še zdaj ni, tako da se kanalizacijske odplake z blejskega območja brez predhodnega čiščenja zlivajo v Savo Bohinjko, ki predvsem ob nizkem vodostaju v Selu in Ribnem že kaže, da je močno onesnažena. Na to opozarjajo tudi fizikalne in kemične raziskave. Prof. dr. Mitja Rismal z Inštituta za zdravstveno hidrotehniko ugotavlja, da s kisikom bogata Radovna, ki so jo začeli umetno dovajati v jezero 1964. Da bi zaščitili podtalnico, v Nemčiji na dno sicer naravno nepropustnih de-ponijskih tal polagajo še posebne folije. Že ena sama luknja v foliji lahko spremeni celotno površino deponije v lijak, iz katerega odtekajo izcedne vode neposredno v podzemlje. Vse naše deponije, ki že delujejo, pa tudi tiste, ki jih šele gradimo, so po mnenju Franca Maleiner-ja že danes "obsojene na sanacijo, saj so pronicajoče oz. izcedne vode neustrezno obravnavane in očiščene." Stroški sanacije pa tudi desetkratno presegajo stroške, ki bi nastali pri pravilni izgradnji. STRANKARSKE NOVICE Ustanovljen krajevni odbor SKD Kokrica 3?h"ivni odbor za organiziranje Krajevnega odbora Slovenci*1 krščanskih demokratov na Kokrici je v četrtek, 26. sep-ter P"Prav'l v kulturnem domu ustanovni sestanek, na ka-bji?01 je bilo navzočih več kot osemdeset članov. Med gosti so j^1 Nace Polajnar - vodja poslanskega kluba SKD, Vladimir £ ohorič - predsednik občinskega odbora SKD in Ivo Bizjak -tj£n. I2vršnega odbora SKD. Gostje so navzoče seznanili s poli-boHlrn Pro8ramom stranke in njeno vlogo pri priznavanju svo-kf3 JJe Slovenije, v nadaljevanju pa izvolili krajevni odbor. Po kra Predstavitvi izredno zanimivega programa dejavnosti ta^evnega odbora je sledila razprava, ki se je razvila v spon-*a ,Večer prepevanja ljudskih pesmi. Skromna zakuska in ko-ob • sta vse navz°če povezala v enotno misel, daje potrebno ta Priložnosti, ko bo v krajevno odbor vstopil stoti član, tudi Sj^jjogodek enako proslaviti, sporoča Matevž Kleč, tajnik jVi predmetu "Obramboslovje in vzgoja za mir" £j|V|^n> odbor Liberalno - demokratske stranke je izdal sporo- ^VeHu3 Javnost> v katerem izraža protest proti predlogu za SrC(T .? Predmeta Obramboslovje in vzgoja za mir v slovenskih *a oK-*10 šolah. Predlog je pripravila skupina obramboslovcev °ravnavo na komisiji za obrambo slovenske skupščine in leta, ni "popolnoma čista" in da negativni vplivi fosforja, ne odtehtajo pozitivnih učinkov izpiranja hranil iz jezera in dovajanja kisika v jezero. Jezerska natega je sicer zmanjšala koncentracijo fosforja v jezeru za polovico in precej prispevala k izboljšanju kakovosti jezera, vendar pa bo za popolno ozdravljenje treba zmanjšati zunanjo obremenitev s hranili pod dopustno mejo. Franc Maleiner iz družbe Okolje Consulting je govoril o vplivu kanalizacijskega omrežja na vodotoke in podtalnico, predvsem o tovrstnih nemških izkušnjah. Čeprav nemška zakonodaja že dvajset let zahteva polaganje povsem vodotesnih kanalizacijskih kanalov, so zadnje raziskave pokazale, da bo treba v kratkem času zamenjati najmanj četrtino kanalizacijskega omrežja. Po podatkih največjega podjetja, ki je specializirano za popravljanje omrežja, da zaradi nevodotes-nih kanalov "uide" v podtalnico vsako leto približno 300 milijonov kubičnih metrov odplak oz. 1,3 kubičnega metra na tekoči meter kanalizacije. Kolikšne so izgube pri nas, kjer zaradi pomanjkljive zakonodaje, slabega nadzora in nizkih kazni še vedno polagajo nevo-, dotesne kanale, si lahko le mislimo. # C. Zaplotnik Po naj " mnenju liberalnih demokratov primer oživljanja že zdav-niCe^reživelih in mnogokrat obsojanih vsebin, ki jih iz ropotar-Jr,e Preteklosti vlečejo z vojno slavo ovenčani. Vsebine, kakr-v*R(V° Pripravljene po vzoru vojaškega usposabljanja, niso ta^-^ga značaja, močno pa tudi dvomijo možnost, da lahko drjav° a izobraževanja vplivala na obrambno pripravljenost e- • Zbral Š. Ž. JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ p. Mirka Vadnova 1 64000 Kranj OBVESTILO o povečanju cen komunalnih storitev v občini Kranj. Izvršni svet občine Kranj je na svoji seji dne 25. 9. 1991 izdal soglasje k naslednjim cenam komunalnih storitev: ODVOZ ODPADKOV 29 % povečanje stanovanjska površina 1 x tedenski odvoz odpadkov 0,78 din/m2 stanovanjska površina 2 x tedenski odvoz odpadkov 1,55 din/m: smetnjaki razdalja do 10 km 26,30 din/kos smetnjaki razdalja nad 10 km 39,00 din/kos poslovna površina 1 x tedenski odvoz odpadkov 1,06 din/m- poslovna površina 2 x tedenski odvoz odpadkov 2,07 din/m2. ODVAJANJE ODPLAK 12,3 % povečanje gospodinjstvo 2,42 din/m1 gospodarstvo 3,54 din/m' PREČIŠČEVANJE ODPLAK 16,1 % povečanje gospodinjstvo 3,20 din/m1 gospodarstvo 5,52 din/m' VODA 25,4 povečanje gospodinjstvo 6,46 din/m1 gospodarstvo 13,60 din/m3 Nove cene veljajo od 1. 10. 1991 dalje. STRANKARSKE NOVICE Svet SDZ pred kongresom SDZ bo postala Narodna demokratska stranka Ljubljana, 27. septembra - Danes se je v mali dvorani slovenske skupščine sestal Svet Slovenske demokratične zveze, ki je obravnaval dokumente za bližnji kongres te stranke. Največ pozornosti je bilo namenjeni tako imenovani prihodnji identiteti stranke, o kateri si znotraj SDZ nikakor niso enotni. Pozornejšim spremljevalcem političnih dogajanj prav gotovo niso neznane govorice o razkolu v prvi slovenski politični stranki Slovenski demokratični zvezi. V stranki, ki je orala ledino političnega pluralizma na Slovenskem, je govoric o krizi že dolgo veliko. Povzročali so jih podatki o bezanju članov v druge stranke (zlasti pogosto so pri tem omenjeni krščanski demokrati), v stranki, ki je na volitvah dosegla nepričakovano skromni rezultat, v vladi pa s svojimi člani zasedla kar štiri, izredno pomembna ministrstva, pa so z nekaterimi izjavami vodilnih začele razpoke segati tudi v javnost. Že na seji Sveta SDZ junija so podale dokaj ostre obtožbe o slabem delu vodstva in nepovezovanju z organizacijami na terenu ter o levi politiki, ki jo vodi vodstvo kljub zahtevam članstva v nasprotni smeri. Pri tem so bile uporabljene tudi oznake o intelektualnem jedru ustanovitelja stranke dr. Dimitrija Rupla (Spomen-ka Hribar, Tone Peršak, Igor Omerza) in "jastrebih" (dr. Rajko Pirnat, Anton Tomažič, Peter Volasko, Andrej Šter), ki jih podpira baza. Na seji junija je vodstvu še uspelo odložiti kongres stranke (z razlogom, da čas osamosvajanja Slovenije, kar je bil eden osnovnih ciljev stranke, zahteva polno angažiranje), za to jesensko sejo pa je bilo jasno, da bo do razčiščevanja moralo priti. Ker smo na Gorenjskem povejmo, da je imela kranjska organizacija SDZ na delo vodstva v preteklosti veliko pripomb in nestrinjanj (dr. Rupel jim je očital skoraj zarotniško povezovanje z drugimi odbori), o čemer smo že poročali. Mnogim je bilo očitno, da bo veliko odvisno od odločitve predsednika Sveta Janeza Janše, ki se doslej ni jasno opredeljeval. Na sobotni seji Sveta SDZ bi lahko rekli, da so kocke padle. Po več kot peturni razpravi je bi z ogromno veČino sprejet v bistvu nov strankin program - kongresni dokument z naslovom Identiteta SDZ, ki zelo jasno vodi dosedanjo SDZ iz centra na desno. Dokument je pripravila skupina pod vodstvom Janeza Janše, ki seje tako zelo jasno opredelil, brez vednosti predsednika stranke dr. Dimitrija Rupla. Če so delegati v svetu dejanski odraz mišljenj članstva, potem ni dvoma, da bo SDZ, poleg novega imena, ki smo ga omenili v naslovu, na bližnjem kongresu postala skoraj povsem nova stranka. Kljub definiciji Janeza Janše, da osamosvajanje in druge pomembne točke narodnega programa ni mogoče razvrščati ne na levo, niti na desno, pa bo ta nova stranka - stranka lastnikov kapitala -kot jo je opredelil dr. Rajko Pirnat, sicer trdno zasidrana v Demosu, prav z novim odnosom v družbeni strukturi, drugačna, kot je bila dosedaj. Ali pa ta nova usmeritev pomeni tudi morda razcep, ali le marginalizacijo dosedanjega vodstva, ki je ostalo v manjšini, pa bo pokazal čas, da bo Janez Janša izvoljen za novega predsednika pa ni dvoma. • Š. Zargi Ljubljanska l/a 64000 Kranj RAZPIS za prosta dela in naloge Na podlagi sklepa upravnega organa firme CARINTHIA TOURS, d. o. o. Kranj, trgovskega in turističnaegapodjet: Kranj, Ljubljanska l/a, Kranj razpisujemo naslednja prosta dela in naloge 1. SAMOSTOJNI KOMERCIALIST ZA IZVOZNO-UVO-ZNE POSLE - 1 izvajalec Pogoji: - VSS ekonomsko-komercialne stroke, poznavanje podjetništva in komercialnih poslov, poznavanje ZT-predpisov in zunanjetrgovinske administracije ter deviznega poslovanja, nekajletne delovne izkušnje, znanje tujih jezikov, osebna iznajdljivost, osebne kvalitete ali razna priporočila so zaželena. Zaslužek dober (po dogovoru), redno delovno razmerje. 2. GLAVNI SKLADIŠČNIK -1 izvajalec Pogoji: - SSS ali poklicna šola ustrezne smeri, delovne izkušnje na poslih skladiščenja robe, poznavanje materialnega poslovanja, blagovnega prometa, vozniški izpit, ter osebne kvalitete ali priporočila. Redno delovno razmerje, poskusni rok: 3 mesece. 3. ORGANIZATOR TURISTIČNIH ARANŽMAJEV IN TURISTIČNEGA POSLOVANJA - 1 izvajalec Pogoji: - VSS ali SSS turistično-ekonomske smeri, večletne delovne izkušnje v organizaciji turističnega prometa v agencijskih ali turoperatorskih poslih, poznavanje tujih jezikov, komunikativnost, odprtost in prijaznost, ter druge osebne kvalitete, priporočila zaželena, redno delovno razmerje. 4. TRGOVSKI POTNIK ZA OBMOČJE SLOVENIJE -več honorarnih izvajalcev Pogoji: - sposobnosti direktne prodaje in predstavitve izdelkov, osebni avtomobil in vozniški izpit »B« kategorije, zmogljivosti daljšega potovanja in odsotnosti od doma, marketinška obdelava trga in agresivna prodaja in odločen nastop pri potencialnih kupcih. Plačilo po prometu in ustreznih uspehih, ostalo po dogovoru. Osebne kvalitete potrebne, ter kakovostni osebni izgled in nastop. Kandidati pod 1.-4. naj pošljejo pisne vloge na naslov firme v Kranju, Ljubljanska cesta l/a, 64000 Kranj v roku 8 dni od razpisa. Opravljanje osebnih razgovorov in odločbe sledijo v oktobru. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Le štirinajst minut je potrebovalo 75 gasilcev, da so v zelo zahtevni vaji premagali 150 metrov višinske razlike na dolžini 800 metrov do Makekovega marofa na Jezerskem. Uspela vaja na Jezerskem Jezersko, 28. septembra - Srečanja gasilcev Jezerskega, Železne Kaple Reberce in Črne na Koroškem so postala že kar tradicionalna. V soboto pa so se jim na skupni vaji na Jezerskem pridružili tudi člani gasilskega društva Preddvor. 75 gasilcev iz omenjenih gasilskih društev je v soboto popoldne izvedlo zelo zahtevno skupno vajo. Od kmeta Mlinarja na Jezerskem, kjer so Črpali vodo, so položili 800 metrov cevi in pri tem premagali višinsko razliko 150 metrov do Makekovega marofa na nadmorski višini 1040 metrov. Od znaka s sireno, do trenutka, ko so "potegnili" vodo do Makekovega marofa, za kar so morali vključiti štiri motorne brizgalne, so potrebovali pičlih 14 minut. Po oceni predstavnikov gasilske zveze Slovenije, gasilske zveze Kranj in predstavnikov deželne gasilske zveze iz Celovca in Velikovca so na skupni vaji gasilci dokazali, da so kondicij-sko in strokovno zelo dobro usposobljeni za tovrstna reševanja. Na vaji je sodelovalo 26 gasilcev z Jezerskega, 20 iz Železne Kaple Reberce, 12 iz Preddvora in 9 iz Črne na Koroškem. Uspelo vajo so si ogledali tudi župan Železne Kaple dr. Diet-fried Haller, podpredsednik kranjske občinske skupščine Sašo Govekar ter drugi gostje iz obeh strani meje. Po vaji so gasilci na Jezerskem za vse pripravili krajše družabno srečanje ob golažu. • A. Ž. KRATKE GORENJSKE Viktor Gašperin Ob prazniku štirih KS pod Kriško goro Sorodni problemi razlog več za skupno delo Čeprav so za vsako od štirih krajevnih skupnosti - Križe, Pristava, Sebenje in Senično - značilni posamezni komunalni problemi, v vodstvih KS ugotavljajo, da je na celotnem področju tudi veliko razlogov za skupno načrtovanje in dogovarjanje. Križe, 30. septembra - Po zadnjih podatkih je na območju štirih krajevnih skupnosti pod Kriško goro v tržiški občini na skupno dobrih 1400 hektarih več kot 3100 prebivalcev. Konec minulega tedna so se začele v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in Senično različne, predvsem športne prireditve ob letošnjem skupnem krajevnem praznovanju. Nadaljevalo se bo praznovanje s prireditvami tudi konec tega tedna. Ko pa smo se ob letošnjem prazniku pogovarjali s predsedniki oziroma predstavniki novoizvoljenih vodstev štirih krajevnih skupnosti, so ob sicer nekaterih, za vsako KS značilnih komunalnih problemih, bili enotni, da se kaže v prihodnje na tem območju o reševanju nekaterih pomembnejših vprašanj usklajeno in celovito dogovarjati. Govoril pa bo Spomenik Frišaufu - Kranj - Prejšnjo soboto je bil na Okrešlju odprt prenovljen Frišaufov dom, s katerim upravlja Planinsko društvo Celje. Ob tej priložnosti so predstavniki PD Kranj predlagali, da bi območje od Ravenske Kočne in Jezerskega opredelili kot narodni park, na Savinjskem sedlu, na tro-meji Štajerske, Koroške in Kranjske pa da bi zgradili spomenik Johanesu Frišaufu z Dunaja, ki je bil velik pobudnik in zagovornik slovenskega planinstva že deset let pred ustanovitvijo slovenske planinske organizacije. Pobuda kranjskih planincev je bila sprejeta. V treh letih naj bi jo uresničile občine Kranj, Mozirje in Kamnik. • (až) Danilov zmagovalni prijem Praše, 29. septembra - Po tekmovanju v ulovu na veliko ribo prejšnjo soboto, 21. septembra, je Ribiška družina Kranj to nedeljo organizirala na pobudo muharske sekcije tekmovanje v ulovu na lipana. Za pokal občine Kranj se je med 10. in 12. ure merilo v ulovu lipana na muho od jezu pri Tekstilindusu do mostu pri Planiki kar 13 ekip in 7 posameznikov iz Ajdovščine, Bleda, Velike Kladuše, Podjune, Železne Kaple, Kluba koroških ribičev, Vevč, Kočevja, Tržiča in Kranja. Zmagala je prva ekipa Kranja pred drugo iz Kranja, tretja pa je bila ekipa RD Tržič. Pokal občine Kranj pa je osvojil Danilo Bizal iz RD Kranj za 1255 zbranih točk. Podelil ga je predsednik izvršnega sveta občine Kranj Vladimir Mohorič na svečani razglasitvi pri brunarici v Prašah. Za drugo mesto je dobil pokal Andrej Furlan iz RD Kranj, za tretje pa Franc Peternel iz RD Tržič. Prejšnjo soboto pa se je v ulovu na veliko ribo ob Kranjskem jezeru merilo 41 ribičev v 16 ekipah. Takrat je prvo mesto osvojila ekipa RD Kranj v sestavi Štefan Vrhovnik, Miha Kepec in Janez Kepec. Med posamezniki pa je bil prvi Štefan Kepec, ki je ujel 1,6 kilograma težko postrv - šarenko, drugi je bil Ivan Podvis (1,5 kilograma), tretji pa Peter Komovec (500 gramov). V nedeljo, na podelitvi občinskega pokala v Prašah, je dolgoletni vodja ribiških tekmovanj v RD Kranj Viktor Gašperin povedal, da so v družini, ki ima okrog 500 članov, včasih organizirali predvsem tekmovanja v suhih disciplinah. Zdaj so bolj priljubljena tekmovanja na živo ribo. Sicer pa bo predvidoma že 20. oktobra Ribiška družina Kranj letos prvič priredila tudi tekmovanje v ulovu na ščuko. S ščukami (pa tudi z drugimi ribami) so namreč vode, s katerimi upravlja Ribiška družina Kranj, zelo bogate. • A. Žalar Pokal občine Kranj je za prvo mesto izročil Danilu Bizalu iz RD Kranj predsednik izvršnega sveta občine Kranj Vladimir Mohorič. Retenjah oziroma proti gostišču Smuk. V pripravi so projekti za posodobitev ceste pod Retnjami. V Sebenjah poteka prav zdaj med krajani akcija za ureditev ceste proti skakalnicam. Sicer pa je v krajevni skupnosti želja in potreb še nekaj. Največji problem je še vedno kanalizacija. Ob tem ko smo z zasebno trgovino in delno posodobljeno Mercatorjevo neka- Alojz Hostnik Osrednja in zaključna prireditev letošnjega skupnega praznovanja bo v nedeljo, 6. oktobra, ko bo ob 11. uri pred planinsko postojanko v Gozdu svečanost s kultur- nim programom. Oovoril pa predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Tržič Franci Teran. Organizacija ZB na območju vseh štirih KS vabi krajane, posebej pa mladino in borce, da se udeležijo svečanosti, ki bo ob vsakem vremenu. Sicer pa bo več prireditev že v petek, 4. oktobra. Popoldne ob 15. uri bo v Seničnem odprto prvenstvo v krosu za ekipe KS in posameznike, ob 18. uri bo v Križah mokra gasilska vaja, ob 20. uri pa v telovadnici osnovne šole Kokrškega odreda v Križah moški košarkarski turnir. V soboto, 5. oktobra, pa se bo ob 8. uri na teniških igriščih v Križah začel tudi teniški turnir za moške in ženske. Precej pester program prireditev ob letošnjem praznovanju je pravzaprav rezultat pobude organizacije ZB oziroma Ivana Gre-gorca na območju štirih KS. Uresničila pa so jo različna športna društva na celotnem območju. "Takšno skupno načrtovanje in dogovarjanje bi kazalo opredeliti na celotnem območju tudi pri drugih akcijah," je v pogovoru minuli teden poudaril predsednik sveta KS Sebenje Jože Tomažič. "Ob pomanjkanju denarja oziroma blokiranih sredstvih zaradi vojne smo v KS Sebenje uspeli ob sodelovanju krajanov urediti cesto v Odločitev naj bo premišljena V društvih in krajevni skupnosti Kokrica so sredi meseca sprejeli pobudo za spremembo odloka iz leta 1981 o varovanju jezerc v Bo-bovku. Hkrati pa zavračajo osnutek odloka iz leta 1989. Kokrica, septembra - Kot je tem v zvezi v škodo okolja. Za sprejem novega odloka pa menijo, da je vsiljena in nepremišljena odločitev. Ob tem, ko bivši lastniki pričakujejo izpolnitev obljube sedanje oblasti, da bodo dobili vrnjeno lastnino, pa predlagani odlok "okupacijo zemlje" samo razširja in ne dopušča niti regulacije rek. V KS Kokrica skupaj z društvi (podpisi v pismu in predlogu) predlagajo, naj se zmanjša obseg strogo varovanega območja in naj strogo varovano območje zajema območje jezera Krokodilnica. Območje brunarice in jezerca pod njo naj bi bilo izvzeto iz strogo varovanega področja in namenjeno ribičem, rekreaciji in ljudem za bivanje na prostem. Oživlja se tudi ideja o ureditvi rekreacijskih objektov po starem urbanističnem načrtu. V predlogu za spremembo odloka iz leta 1981 v KS Kokrica ocenjujejo, da bi za takšno opredelitev Bobovka ne bilo potrebno v proračunu zagotavljati večjih sredstev (razen odkupa zemljišča in sredstev za redno vzdrževanje), turistično društvo in ribiči pa bi morali poskrbeti, da fekalne vode ne bi odtekale v jezerce. Kar pa zadeva vlaganja oziroma lastnike zemljišča ter druge pa se tudi že kaže interes. • A. Žalar pred dnevi povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Kokrica Stane Hribar, ko smo se pogovarjali z njim zaradi pismene pobude, ki so jo iz društev in krajevne skupnosti sredi meseca poslali izvršnemu svetu občine Kranj, bi se o vsem pogovorili že na sestanku v drugi polovici avgusta, vendar takrat ni bilo predstavnikov Zelenih. Tako se je v krajevni skupnosti zdaj izoblikovala pobuda za spremembo odloka iz leta 1981 o varovanju jezerc v Bobovku. V društvih in krajevni skupnosti ugotavljajo, da predlog kranjskih Zelenih, da se brunarica TD Kokrica odkupi in nameni za ekološko strokovno delovanje, ničesar ne rešuje. Brunarica, ugotavljajo, stoji na tuji zemlji in zemljiško vprašanje še ni rešeno. Kar zadeva ureditev kanalizacije pri jezercih, ugotavljajo, da dela ni moč opraviti v nekaj letih, razen tega je potrebna dvojna kanalizacija (fekalna in meteorna) za kar še lep čas ne bo denarja. O odstavljanju ribičev ocenjujejo, da je to reševanje najmanjše zlo. Pomembnejša je ureditev odcejanja feklanih vod. Kar zadeva odvzem nadzorne pravice KS Kokrica poudarjajo, da do danes ni dokaza, da bi se KS Kokrica zavestno odločala s Peti BarletOV memorial - Cerklje - Gasilsko društvo Cerklje bo v soboto, 5. oktobra, ob 8. uri pripravilo v Cerkljah že peti Barletov memorial. Člani in pionirji iz gorenjskih gasilskih društev se bodo letos pomerili pri črpanju vode (na čas) z ročno vodno črpalko (člani) in prenašanju vode iz kadi v kad ter v zbijanju tarče (pionirji). Po tekmovanju bodo podelili pokale in plakete. • (až) Katarina Langus ko dobili boljšo preskrbo v Sebenjah, še vedno ne vemo, kako bo s skupnim objektom v krajevni skupnosti. Najbrž se bomo morali odločiti za nov objekt na primerni lokakciji. Kljub pripravljenosti in volji krajanov in pomoči občine pa letos ne bomo mogli urediti načrtovane javne razsvetljave v Žiganji vasi." V krajevni skupnosti Pristava, kjer so lani jeseni izvolili povsem novo vodstvo KS, pa ugotavljajo, da jih največ dela čaka na cesta in pri urejanju kraja. "Veliko P1 ti oziroma cest v naši kraje" skupnosti ni urejenih; do šole,( sta oziroma most čez Bistrico p' ti plinski postaji. Občina je z*l> tovila denar za 160 metrov d" odsek ceste od križišča pri gos" ni. Trenutno potekajo manjša ' faltiranja poti okrog blokov in1 vrstnih hišah. Pred zimo name'1 varno urediti tudi še nekaj lok1 nih poti. Radi bi uredili tudi a*1' busno postajališče, prostore KS cesto čez polje ter spodnjo na Mlako, da bi bili peščici & varni. Upamo tudi na nadaljeval rekonstrukcije Pristavške cestf Ceste torej in urejenost kraja1 po mnenju podpredsednika sv< KS Alojza Hostnika glavna t? in naloga v krajevni skupnost' Ceste pa so glavni del prof? ma tudi v krajevni skupnosti \ benje. "Spomladi smo se skup"! krajani lotili urejanja ceste ff Novakom. Krajani so pripravlja* da bi za Novake in Spodnje Vef* no prispevali polovico denarju dokončno ureditev. Zdaj je v p' gramu ureditev povezave med * vim in starim naseljem v S'' čnem. Obnovili smo tudi uvo',.., stari del vasi in če bo denar, b<>' fi osvetlili prehode za pešce. Slej1 prej pa se bomo morali lotiti C vodooskrbe, saj je sedanji rezcf1 ar zaradi novogradenj postal f majhen (tudi za Zgornje in Sp* nje Veterno), urediti pa bomo i* rali tudi požarno vodo. Proble"1 tična je pot v Zavovko, čaka 9 ureditev starega dela vasi, kjers lipa in cerkev, spremenjeni il> dalni načrt pa omogoča tudi ' končno ureditev večnamenski igrišča in ureditev doma Dru?" nih organizacij," ugotavlja pf( sednik sveta KS Senično J*' Kalan. Predsednica sveta KS Kfl p] Katarina Langus je zado\w o| ker je bil po vseh mukah vend* ja le sprejet ureditveni načrt, k1' počasi uresničuje. "Cesta Kri1 jj Jaka bi bila že urejena, če o* m bilo vojne. Tudi stari objekti v * je se obnovljajo in urejajo. Odstr' j{ li smo Marčunovo hišo in p°T kj se pripravljamo na uresntf1 2( skupnega cilja na celotnem ' p; močju. To so mrliške vežice« ^ katere bomo kmalu imeli grad" no dovoljenje. Problem in želj* sta še vedno ureditev centra in ma v Krizah (dvorana) in se kanalizacija..." Prav mrliške vežice in kan*] zacijo pa bi lahko uvrstili v imenovani skupni program štirih krajevnih skupnosti. M tem ko je kanalizacija problc1*, vseh krajevnih skupnostih ra v KS Pristava, pa se za vtf ogrevajo ljudje na celotnem močju. # A. Žalar __A Ob 100-letnici na svidenje Cerklje, 29. septembra - Po delovnem sestanku v nedeljo poldne, ko so se gasilci v Cerkljah dogovorili, da bodo v okviru seca požarne varnosti v soboto, 12. oktobra, v gasilskem don1* Cerkljah od 8. do 12. ure organizirali pregled gasilskih aparatoj krajane, so predstavniki vodstva obiskali še Miha Stenovca -' kovega ata v Cerkljah. Zaželeli so mu vse najboljše in da bi sel novno srečali ob 100-letnici gasilskega društva Cerklje, ki ga " praznovali prihodnje leto in potem tudi ob Mihovi stoletnici Miha Stenovec je v soboto praznoval 94. rojstni dan. Če ne najstarejši, je gotovo eden najstarejših krajanov v krajevni skupnosti Cerklje v kranjski občini. Prihodnje leto bo 50 let, odkar je postal član gasilskega društva Cerklje. Povedal je, da se je za gasilce odločil za to, ker ga je veselilo. Včasih je vedno na velikonočno soboto v Gradu gorelo. Ko je nekoč tudi zagorelo, so cerkljanski gasilci z vozom oddrveli proti Brniku, ker so se jim konji splašili in jih niso mogli ustaviti. Takrat so bili brniški gasilci prej v Gradu kot cerkljanski... Pi Ob čestitkah so mu cerk ski gasilci zaželeli, da bi sf hodnje leto spet srečah 100-letnici društva; mi pa mu lahko segli v roko, K? drugič srečal Abrahama * Žalar ijfb.i Dobro se Stenovčev ata j minja tudi prve vojne in S& fronte. Sicer pa je bil znan* med krajani od Cerkelj d° sokega, kjer je včasih ureja' sto, ko še ni bilo asfalta. P' rad posluša radio, Gorenj glas ima naročen, vendar p1* da so črke za branje po*' premajhne... d' li ho* f.esena večina kapitala iz stare "jj i ''rme. S kapitalom vred se je v n°Vo podjetje preselilo tudi vod-stvo in nekaj deset vodstvu dopadljivih delavcev, staro podjetje 'n preostale delavce z njim pa so ^rezvestno prepustili stečaju, kitajo tudi neprestane pritiske, Pod katerimi so delali zadnje le-|°» ko je vodstvo nenehno maha-'°z delovnimi knjižicami, mizerne plače so dobivali z zamikom, jasneje pa so namesto teh sploh pobili le nekakšno posojilo s sekretariata za delo. V pomanjkanj.)11 dela so precejšnje število lju-j11 poslali na čakanje, ki so medtem prejemali komaj zajamčene Plače, vodstvo pa. se je do njih ?°našalo, kot da sploh ne obstalo več. , Pelavci, s katerimi smo govori, so prepričani, da je vodstvo imenoma uprizorilo stečaj, da Je protipravno prenašalo premo-?et»je iz starega v novo podjetje, A)er je delo našlo 54 od še lani ^>0 zaposlenih delavcev. Nezaupanje so izrazili tudi tovarniškemu sindikatu, ki da jih je vod-stvu prodal za ugledna delovna GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR V stečaju v Iskri Inženiringu Gnev odpisanih Kranj, oktobra - S stečaji, ki več sto ljudem odvzamejo delovno me-8h> in socialno varnost, se rojevajo obupne človeške stiske. Veliko Podobnih usod je zapečatilo tudi zlom podjetja Inženiring iz siste-toa nekdanje Iskre Kibernetike. Drama odpisanega podjetja se je vlekla že lep čas, intenzivneje leto dni, zaokrožila pa jo je odločitev o stečaju konec avgusta, ko so večini tamkajšnjih delavcev izročili knjižice in jih napotili na zavod za zaposlovanje. pelavci: igri drobiž v stečajni . Nemara se ne bi toliko ukvarjali s j$ enim iz vrste stečajev, ki |° jim bila zadnje leto zapisana Stevilna propadla podjetja, ko se ne bi na nas obrnilo nekaj posameznikov iz zdaj že bivšega Inže-n""inga. Vodstvu so pripisali od-8ovornost za načrtni stečaj, pred Vegovim koncem pa je bilo osnovano vzporedno podjetje Me-ri'ne naprave, kamor je bila pre- užf Pr< 18» ti ,lj« ki ri*( o« fl tr»« ** 0 d> J 0 ^esta v novem podjetju. Boje se, ".. *a Z( p 4 k° « zoper dobro utečeno stečajno Nšinerijo ne morejo ničesar, ^jihov gnev je uperjen zoper di-,ektorje, ki se jih je zadnja leta ar nekaj izmenjalo na krmilu P°djetja in ki jim pripisujejo krivdo za slabo poslovanje, brezbrižen odnos do delavcev in seveda stečaj. Iz slednjega je samo posnelo smetano, delavce pa pustilo na cedilu. Programiran stečaj? So delavci bivšega Inženiringa res brezpravna raja v popolnoma brezupnem položaju? Obrnili smo se na Svet kranjskih sindikatov, ki večino Inženiringovih ljudi zastopa v stečajnem psotopku, z dogajanjem v njihovem podjetju pa se je ukvarjal domala vse leto. Predsednik Jože Antolin in vodja pravne službe Mato Gosti-ša pritrjujeta sumu delavcev o programiranem stečaju, pa tudi prenosu premoženja v novo podjetje bi se po pravni plati dalo marsikaj očitati, ko ne. bi vsega oteževali dve okoliščini. Prva je naša luknjasta zakonodaja, ki dopušča prenekatere nenavadne transakcije. Druga je bilo pomanjkanje informacij o dogajanju v podjetju, saj je bil tamkajšnji sindikat mrtev, v podjetje pa so kranjski sindikat klicale šele intervencije posameznih delavcev, ki jim ni bilo vseeno, kam se bo razneslo tovarniško premoženje. »Kasneje smo neprestano dvomili o tem, kaj storiti: spodbijati stečaj ali ga dopustiti in iz njega čimveč iztržiti za delavce,« smo slišali od obeh sogovornikov. »Karkoli se je v podjetju dogajalo, Inženiring je bil obsojen na stečaj. Če bi poskušali spodbijati nastanek novega podjetja Merilne naprave, bi ogrozili 54 delovnih mest, ki so se tam kazala. Tako smo se odločili za kompromis, kakršnega poznamo že iz stečaja Unitela na Blejski Dobravi. S podjetji Inženiring in Merilne naprave smo v imenu delavcev Inženiringa sklenili pogodbo. Po njej je delavcem, ki so v stečaju ostali brez dela, priznana pravica do odpravnine. Ta mora biti v višini polovice povprečnega OD (v zadnjih treh mesecih pred prehodom na zajamčeni OD) za vsako leto delovne dobe v podjetju. Če pa se odpravnina ne bi dala izterjati v denarju, se ta dolg do delavcev spremeni v kapitalske deleže na družbenem premoženju podjetja Merilne naprave.« Seveda ni trdnega zagotovila, da bodo delavci delež lastnine, ki sojo soustvarjali, lahko uveljavili. Ker vmes prihaja tudi nov lastninski zakon, bodo morali pogodbo najbrž obnoviti. Še vedno pa ostaja tudi možnost, da oporekajo nastanku podjetja Merilne naprave... Krivci in žrtve Delavci torej krivdo za stečaj pripisujejo vodstvu. Odločitev o tem je sprejel delavski svet v začetku leta. Ne vemo sicer, ali je bila odločitev samostojna in samoupravna ali prisiljena in zrna-nipulirana. Tudi ne vemo, ali se je 65 Inženiringovih delavcev davno predtem prostovoljno ali pod pritiskom odločilo, da se fiktivno zaposlijo v drugi Iskrini firmi, PTS, ki je bila zapisana likvidaciji. Zaradi tedaj še stare delovne zakonodaje je šlo teh 65 delavcev namreč na zavod za zaposlovanje pod ugodnejšimi pogoji kot odhaja današnji preostanek. Kako na številne očitke odgovarja njihov dovčerajšnji direktor Stanislav Nosan, ići zdaj vodi novo podjetje Merilne naprave? Očitke o simuliranem stečaju ogorčeno zavrača, sicer pa o svoji vlogi v tem procesu navaja naslednje. Za v. d. direktorja v propadajočem Inženiringu je bil imenovan na prigovarjanje predsednikov delavskega sveta in sindikata. Povedal nam je tudi, da je kot direktor najprej ugotovil dejansko stanje in izdelal program sanacije. Podjetje z 260 zaposlenimi je ustvarjalo premalo dohodka, da bi lahko preživelo. Zastareli programi, nelikvidnost, zadolženost, blokade računov, brezperspektivnost, vse to je vodilo v propad. Sanacijo je Stanislav Nosan razumel kot pooblastilo za program nastanka novega podjetja z obetavnejšim razvojnim in tržno zanimivejšim programom. Ustanovili so ga v začetku leta 1991, namesto sprva predvidenih 80 zaposlenih pa so po pogodbi z Inženiringom vanj pritegnili 54 ljudi. To se je zgodilo julija. Preostali delavci so z odločbami za čakanje na delo in z zajamčenimi osebnimi dohodki čakali na neizbežno. Konec avgusta jim je postalo jasno, da so brezposelni. Kaj lahko pričakujejo od podjetja, kamor so dolga leta vlagali edino, kar so imeli, svoje delo? Na vprašanje, ali je v starem podjetju sploh ostalo dovolj stečajne mase za upnike v stečajnem psotopku, torej tudi za nekadnje delavce, je Nosan odgovoril, da je je po mnenju sodnega izvedenca dovolj. Direktor novega podjetja Merilne naprave tudi trdi, da je bil stečaj neizbežen in da bo poskrbljeno za delavce, ki so zdaj na zavodu za zaposlovanje. Po pogodbi, ki stajo podjetji sklenili s svetom kranjskih sindikatov, jim bo šel delež lastnine, ki so jo dolga leta soustvarjali v podjetju Inženiring. Na vprašanje (očitek), ali so v novem podjetju zaposlovali po strokovnih merilih ali po načelu lojalnosti vodstvu, je direktor odvrnil: »Na podlagi programa nove firme je šlo za strokovna merila, o katerih najbolje govori kvalifikacijska struktura: 6 odstotkov je diplomiranih inženirjev, 19 odstotkov ljudi ima višjo izobrazbo, 50 odstotkov je takih s srednjo šolo in 25 odstotkov jih ima visoko kvalifikacijo. Le še 24 odstotkov je režijskih delavcev, ki jih je bilo v starem podjetju enako kot proizvodnih. Priznam pa tudi, da je šlo za selekcijo med ljudmi, do česar ima menda pravico vsak direktor, ki si izbira sodelavce.« Poudaril je, da bo novo podjetje, ki za začetek kar dobro posluje, delalo na tržnih in ne na socialnih načelih. Del krivde, da je večina Inženiringovih delavcev zdaj na cesti, je pripisal tudi njim samim, češ da je veliko neprilagodljivih, težave so bile z disciplino, niso se odzivali pobudam za zasebno kooperacijsko sodelovanje s firmo, ni jim bilo do prezaposlitve na vrednostno nižja dela v drugih podjetjih. .Delavci, ki se v tej stečajni igri čutijo izigrane, hočejo povzdigniti svoj glas. Nemara ne toliko zaradi svoje materialne prihodnosti (o njej si bodo bolj razbijali glavo čez leto ali dve, ko jim usahnejo pravice na zavodu za zaposlovanje), kot zavoljo zadoščenja, da bodo kaznovani pravi krivci za stečaj. • D. Z. Zlebir upine za samopomoč Ko izgubiš življenjskega partnerja... ^r*nj, oktobra - V Centru za socialno delo v Kranju so pred tremi leti osnovali skupino, v kateri si ljudje po razvezi ali drugačni izgubi *"v'jenjskega partnerja lajšajo čustveno stisko in učijo nove življenjske vloge. Okoli 40 ljudi je odtlej našlo pomoč terapevtov in soljudi v °rodni življenjski zanki. Uspeh spodbuja k nadaljevanju skupinske avtoterapije. . Namen srečanj v skupini za jj^opomoč je bil osamosvajanje Jj razvezi kot pomoč tistim, ki v2vezo težje doživljajo in se te-Je znajdejo v novih življenjskih v-jT^rah. V skupini naj bi se pri-j^hli tudi novi vlogi v življenju ki Primernemu razreševanju pro-d0err>.°.v ter kultivirali življenje §k v'^ie stopnje duševne zrelosti. no za samopomoč zdaj vo-k a sociologinja andragoginja v»rri'S ^rzar 'n psihiater dr. Ed-jed Repolusk. Skupaj z aktivnim raJ°m skupine (iz razumljivih pr °8ov jih v tem zapisu nismo Pred aV-'' z 'r"60') sta nam *erija aV''3 sm'se' tr''etne8a dru- s^ntn? ^a ^re vsaJ v kranJ" da °°čini kar tretjina zakonov bj: azen- Ljudje, ki zavestno raz- mrtev zakon, so po razvezi r olajšani, vendar tudi čustve- no razvezi se nisem čutil krivca ali žrtve, hotel sem preprosto v drugem okolju narezati nove stike. To sem našel tudi v skupini, kjer smo se veliko pogovarjali o številnih temah, pomembnih za naše spremenjeno življenje. Zanimiva se mi je zdela zlasti tematika o tako imenovanih "dopolnjenih zakonih", o tem, kako te sprejmejo otroci novega partnerja. V skupini sem nedvomno pridobil višjo stopnjo zrelosti,« je skupinski dinamiki pritrdil tudi tretji udeleženec skupine. Skupina za samopomoč letos začenja 75. oktobra ob 75. uri na Centru za socialno delo v Kranju. Srečanja bodo vsaka dva tedna. Pridruži se lahko vsakdo, ki ob izgubi partnerja doživlja osebno krizo in želi premagati težave, povezane s spremenjenim načinom življenja. Pride lahko brez prehodne najave. j,,0 leta po razvezi sem doži-7o/ hud psihični pritisk, zato !e je socialna služba v podle-napotila v porazvezno sku- pino ik Spna sem bil hudo optičen, da bo kaj iz tega, p° letu dni pa lahko trdim, da n> s pomočjo tovarišev v sku-pou re$ji ifitefri sy0jih te*av 2°, Se po dolgih letih razbije verU' Je na lePem trcpa zaži-" drugače. Počutil sem se ži-*°*a»ega. Zdaj me dejstva, da tozvezan, ni vet več zrelosti. spoštovanja. »e/w 'hi Sc*»io (vs r' Pa se zdi> da mora V:°J moški) v nori dir za no-Partnerjem,« se je zaupal t].e'1 od udeležencev v skupi- Doris ERZAR no močno prizadeti. Občutljivejši in bolj prosvetljeni vedo, kje jim je poiskati strokovno pomoč. Eden od načinov, kako bo razvezani lažje prenesel stres ob ločitvi zakona, novo doživljanje starševstva, svojo novo vlogo v okolju in kako bo slednjič človeško kulturno dokončal svoj nekdanji partnerski odnos, je tudi skupina za samopomoč. Pogovori med ljudmi, ki jih druži skupni imenovalec, izguba partnerja, se sučejo okoli skupnih problemov, ki jih udeleženci razrešujejo sami med seboj, ob pomoči terapevtov, ob tem pa gradijo svoj novi j: *-->i moraio no »y. oNupina je zelo odprta, prihajajo novi ljudje in spet odhajajo, bogatejši za svojo in izkušnje drugih. Aktivno jedro skupine pa je samoiniciativno osnovalo tudi klub, imenovan Harmonija, ki poleg terapevtskega skrbi tudi za 4 1 Dr. Edvard REPOLUSK uiu/:aimi viuik življenja ljudi po izgubi partnerja. Ne le izkušnje strokovnjakov, ki govore o oTujšanem življenju dosedanjih 40 udeležencev skupine (in z njimi vred njihovih otrok, širših družin, soseščin), tudi izjave neposredno prizadetih »Sodelovanje v skupini me je po razvezi spet postavilo na noge,« je dejala članica poraz-vezne skupine. »Pomagaš najti samega sebe, lažje zadihaš, lažje delaš. Obstajajo primeri, ko si razvezani takoj poiščejo novega partnerja. Vendar je dobro, da neko obdobje preživiš sam, da razčistiš stvari, ki jih dolga leta nisi, da se prilagodiš novemu načinu življenja, novemu odnosu do otrok, okolice. Tudi z otroki se mi zdi, da se zdaj lažje pogovarjamo. « pričajo o potrebi po ohranitvi klubov samopomoči. Marsikatero hudo stisko prihranijo, celo bolezen, morda alkoholizem, otroško patologijo, in če so rešile samomora le enega od čustveno razrvanih ljudi, je njihov namen več kot dosežen. Škoda bi bilo. ko bi tem preventivnim vsebinah socialnega dela odtegnili finančno podporo. Žal ti viri usihajo, zato letošnja srečanja ne bodo več povsem zastonj, udeleženci bodo prispevali simbolični znesek. • D. Z. Zlebir, Foto: A. Co-rišek DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Razporejanje delavcev Vprašanje: Vročen mi je bil sklep poslovodnega organa o trajni razporeditvi na drugo delovno mesto, ki pa ne ustreza moji strokovni izobrazbi. Sklep je brez ustrezne obrazložitve in brez pravnega pouka, poleg tega pa tudi ne upošteva zakonskih določb o dokončnosti sklepa, saj sem moral delo nastopiti takoj po vročitvi sklepa. Zanima me, ali lahko tak sklep uspešno izpodbijam? Odgovor: Razporejanje delavcev urejajo Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. list SFRJ št. 60/89 in 42/90). Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 14/90 in 5/91) ter kolektivna pogodba oz. splošni akt podjetja. Zakon loči trajno in začasno razporeditev, med katerima obstajajo bistvene razlike tako v pogojih razporejanja kot pri samem postopku. Postopek, kakršen je bil izveden v vašem primeru, ustreza postopku, predpisanem za primer začasne razporeditve in torej v vašem primeru ne pride v poštev. V primeru trajne razporeditve je treba upoštevati določilo 17. člena" zveznega zakona, po katerem je lahko delavec zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela razporejen na vsako delovno mesto, vendar pod pogojem, da le-to ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Možnost trajne razporeditve na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe pa je po določbi 21. člena ZDR dopustna le s privolitvijo delavca. Sklepu o razporeditvi zato lahko povsem utemeljeno ugovarjate, in to ne samo zaradi kršitve materialno-pravnih zakonskih določb, temveč tudi iz formalno-pravnih razlogov. Poleg zgoraj navedenega gre v vašem primeru tudi za neupoštevanje zakonskih določb o zadrževanju izvršitve sklepa do njegove dokončnosti ter za dejstvo, da sklep ne vsebuje vseh elementov, ki jih mora imeti pismeni sklep o pravici oziroma obveznosti delavca iz delovnega razmerja (neustrezna oz. pomanjkljiva obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu). Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov: Breda Milic, dipl. iur. VESTI Srečanje žena po operaciji dojk Sekcija žena po operaciji dojk Gorenjske spet vabi na redno srečanje. Dobile se bodo v četrtek, 3. oktobra, ob 16. uri, v prostorih na Gorenjski cesti 27 v Radovljici. Predavanje o pticah V četrtek, 3. oktobra, ob 17. uri, pa upokojenci vabijo na predavanje o reji, prehrani in boleznih sobnih ptic. K besedi so povabili veterinarko Tatjano Valant. Planinski izlet v dolino Vrat Planinska sekcija društva upokojencev v Kranju vabi na izlet v dolino Vrat pod Triglavorrt. V četrtek, 3. oktobra, bodo ob 7. uri zjutraj odšli z rednim avtobusom z avtobusne postaje v Kranju. Planinci naj se pripravijo na 4 do 5 ur hoje. Izlet vodita Metka Šparovec in Miro Feldin. Karitas pomaga pri ozimnici Na Slovensko Karitas se vse več ljudi obrača po denarno pomoč za nakup kurjave, ozimnice in drugih materialnih dobrin. Pripravljeni so pomagati pri spravilu poljščin, preskrbi drv in drugih kmečkih opravilih, zidarskih in obrtniških delih, z instrukcijami. Zato so se pri Škofijski Karitas v Ljubljani odločili organizirati posredovanje naslovov tistih, ki bi tako pomoč nudili ali rabili. Za te informacije so na voljo na telefonski številki 061/323-186 od 10. do 12. ure in od 14. do 15. ure, razen sobote in nedelje. Merjenje krvnega tlaka Kranj, 1. oktobra - Rdeči križ je v Kranju in okoliških vaseh poskrbel za redno brezplačno merjenje krvnega tlaka. V Cerkljah bodo merili vsak prvi torek v mesecu od 19. - 19.30 v prostorih Turističnega društva, v Dupljah prvi ponedeljek od 16. -17.30 v knjižnici osnovne šole, v Hrastju drugi ponedeljek od 16. do 17.30 v prostorih KS, na Jezerskem prvi četrtek od 16. do 17.30 v osnovni šoli, v Kokri drugi torek od 16. do 17.30 v krajevnem uradu, na Kokrici tretji ponedeljek od 16. do 17.30 v šoli, na Primskovem prvi torek od 18. do 19.30 (pozimi pa os 16. do 17.30) v prostorih KS, v Predosljah prvi ponedeljek v mesecu od 15.30 do 17. ure v KS, v Šenčurju prvi ponedeljek od 18. do 19.30 v KS, v Naklem prvi četrtek od 17. do 18.30 v KS, v Stražišču prvi ponedeljek v mesecu od 17. do 18.30. V Kranju pa merijo tlak vsako sredo od 9. do 11. ure v prostorih društva upokojencev na Tomšičevi 4. Povabilo v univerzo za tretje življenjsko obdobje Kranj, L oktobra - Oktobra se začnejo tečaji v tako imenovani univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki jih Rdeči križ in Center za socialno delo v Kranju prirejata za starejše občane. Še vedno je čas, da se prijavite v tečaje tujih jezikov (nemščina, angleščina, francoščina), etnološki in likovni krožek, krožek zgodovine in umetnostne zgodovine, dietne prehrane in gospo-dinjenja, fotografski, literarni in plesni. Prijave še vedno sprejema Nevenka Marinič vsak dan od 8. do 10. ure po telefonu 211-828. Za delavce Hrvaške Tudi Svobodni sindikati Slovenije so se odločili sprožiti akcijo pomoči delavcem in njihovim družinam na Hrvaškem. Pri Delavski hranilnici so odprli poseben žiro račun, kamor lahko vsi, ki želijo pomagati, nakazujejo denarna sredstva za pomoč. Številka žiro računa je: 50101-625- 7316 z oznako »za (ieiavce HrvaŠKe«. Oktobra krvodajalska akcija za Tržičane Rdeči križ Slovenije za oktober napoveduje vrsto krvodajalskih akcij. Proti koncu meseca so za to plemenito dejanje na vrsti krvodajalci iz tržiške občine. Odvzem krvi zanje bo 28. in 29. oktobra. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikarka Ejti Štih de Fernandez de Cordova. V stebriščni dvorani in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ob petstoletnici dograditve župnijske cerkve. V dvorani Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V kranjski župnijski cerkvi razstavlja akad. slikar Uroš Žitnik. V galeriji Kavka razstavlja kolaže akad. slikarka Klementina Golja. V knjižnici kranjske Gimnazije bo v sredo, 2.oktobra, ob 18. uri otvoritev razstave in literarni večer s prevajalko knjižne novosti Kalevala, Jelko Ovasko Dovak. Literarni krožek bo tako skušal predstaviti finsko književnost. ZKO in ZTKO Kranj prirejata od 4. do 6. oktobra v Šport Hotelu na Pokljuki srečanje gorenjskih slikarjev in fotografov. Svoja dela, ki bodo nastala v teh dveh dneh, bodo umetniki razstavili zadnji dan srečanja. Otvoritvena predstava nove sezone v Prešernovem gledališču bo v petek, 4. oktobra, ob 19.30. Izvedli bodo "prvo" uprizoritev Landsbergisovega dramskega besedila, Idiotova zgodba (po romanu F. M. Dostojevskega, Idiot). V klubu Gauloises Blondes v hotelu Creina bo prav tako v petek, 4. oktobra, večer šansonov z Arsenom Dedičem. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik slikarke Drage Soklič, članice Dolik. V Kosovi graščini si je moč ogledati ilustracije Andreja Trobentarja. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava likovnih de! predšolskih otrok. V knjižnici A. T. Linharta bosta v torek, 1. oktobra, ob 19.30, dr. Cene Avguštin in Martin Erklavec ob diapozitivih predstavila cerkvico Sv. Petra nad Begunjami. Med predstavitvijo se boste lahko seznanili z njenim umetnostnozgodovinskim pomenom in z njenim zavetnikom. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. KROPA - V Kovaškem muzeju v Kropi bo v petek, 4. oktobra, ob 17.30 o kroparskem rojaku, zbiralcu narodnega blaga, Radi-voju Potniku, predaval etnolog dr. Zmago Šmitek. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta med 9. in 15. uro, razen ob sobotah, ob nedeljah pa od 12.30 do 16. ure. ŠKOFJA LOKA - V ponedeljek, 30. septembra, ob 18. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja predstavitev zbornika Abortus - pravica do izbire in pogovor z njegovimi avtoricami iz skupine Ženske za politiko. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Herman Gvardjančič. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Jože Tisnikar. V galeriji Fara je odprta razstava fotografij Fotokino kluba Anton Ažbe. Na Loškem gradu v Freising Baru razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu gradu je na ogled razstava Pripoved o prazgodovinski hiši - s fotografijami in video filmom prikazane gradbene faze rekonstruirane prazgodovinske hiše. V "Mini galeriji" občine Škofja Loka razstavlja akvarele - cvetje Jožica Rejc iz Železnikov. MENGEŠ - V pododrju Kulturnega doma bo v petek, 4. oktobra, ob 19. uri, predstavitev knjige pisatelja Ivana Sivca, Gusarji na obzorju. Knjigo in viške ribiče vam bodo poleg drugih predstavili tudi Boris Kralj, dramski prvak, Oktet bratov Pirnat z dalmatinsko pesmijo in avtor Ivan Sivec. ŽELEZNIKI - V galeriji Iskra Železniki razstavlja slikar Ber-ko. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Kmečke hiše v Selah. V paviljonu A banke je na ogled razstava Govorica dokumentov. ŽIRI - V galeriji Žiri razstavljajo člani Likovne skupine Sava. Vrhunski zagrebški umetniki za mir na hrvaškem V čudovitem ambientu tržiške farne cerkve je prejšnji četrtek potekal koncert kakršnega v zadnjih petdesetih letih v Tržiču še ni bilo. Nastopili so Zagrebški solisti, sloviti zagrebški komorni ansambel, ki so svoj nastop posvetili hrvaškim beguncem v Sloveniji. Tržič, 26.septembra - Že pred koncertom so različna trži-ška podjetja prispevala 20.000 din za hrvaške begunce v Sloveniji. Nedvomno je bilo tudi prispevkov obiskovalcev koncerta veliko, saj je bila tržiška farna cerkev polna. Zagrebški solisti so s svojim muziciranjem izvabili premnoge solze v oči hvaležnega občinstva, ki je z burnimi aplavzi nagrajevalo zagrebške umetnike. Komorni ansambel zagrebških solistov je I. 1953 ustanovil Antonijo Janigro. Leta 1968 je ansambel ostal brez dirigenta, Tonko Ninić pa je vse od takrat umetniški vodja ansambla. Vrhunski ansambel, ki je gostoval na številnih mednarodnih srečanjih, igra vse od baroka, klasike, romantike do najsodobnejše glasbe. Izredna uigranost, glasbena disciplina in prefinje-nost izvedbe, vse to so odlike zagrebških solistov. "Zahvaljujem se za otvoritev našega koncerta županu, zahvaljujem se tudi krasnemu občinstvu, da v teh hudih trenutkih s svojim obiskom pomagate Hrvaški. Na ta način nosimo vsi skupaj v srcu željo, da bi bili čimprej svobodni," je med drugim povedal umetniški vodja ansambla, Tonko Ninič. Komorni ansambel, ki je tako zelo navdušil tržiško občinstvo, bo letos gostoval še v različnih deželah sveta: ZDA, Kanadi, Latinski Ameriki, Avstriji, na Kitajskem, v Indiji, Egiptu, na Japonskem in v Turčiji. Koncert, ki so ga zagrebški umetniki ponudili preko posrednika, agencije Arsdesign iz Ljubljane, koncert za mir na Hrvaškem, bo mogoče pripomogel, da se bo krvava hrvaška norija končala. Ali kot je ob koncu dejal umetniški vodja ansambla, Tonko Ninič, je glasba edino, s čimer oni lahko pomagajo in s čimer se lahko zahvalijo hvaležnim poslušalcem. • M. P. 17. delovno srečanje Društva slovenskih knjižnih prevajalcev ME Mercator POTROŠNIKI! Prišel je čas ozimnice. Mercator-KŽK Kmetijstvo Kranj prodaja v sadovnjaku Preddvor jabolka od 18,00 - 26,00 din za kg vsak dan, razen nedelje, od 9. -17. ure in jedilni krompir v skladišču Šenčur od 4,50 do 5,50" din za kg vsak dan, razen nedelje, od 7. -14. ure. SE PRIPOROČAMO! PREVAJANJE JE SREČANJE DVEH JEZIKOV Glavni temi letošnjega srečanja v Preddvoru sta bili prevajanje filozofije ter dileme ob prevajanju biblije. Preddvor, 27. septembra - V tri dni trajajočem delovnem srečanju so slovenski književni prevajalci dodobra pretresli probleme v zvezi s prevajanjem biblijskih besedil, veliko svojega časa pa so namenili tudi prevodom iz filozofije. Žal na letošnjem srečanju ni bilo navzočih prevajalcev iz ostale bivše Jugoslavije, niti predstavnikov iz Hrvaške. Slovenski prevajalci so izrazili obžalovanje zaradi takšnih razmer, saj so z mnogimi od njih dolgo sodelovali in, kot pravijo, še vedno z njimi ne želijo pretrgati vseh stikov. Globoko zaskrbljeni zaradi razmer na Hrvaškem pa so poslali prevajalskim društvom bivše Jugoslavije poziv, naj zastavijo vse svoje sile in vpliv ter s tem pripomorejo k prenehanju vojne morije na Hrvaškem. Otvoritve srečanja, kjer so predstavili letošnji prevajalski zbornik, se je udeležil tudi minister za kulturo, dr. Andrej Capuder, ki je med drugim dejal, da so po njegovem mnenju prevajalci še vedno premalo cenjeni - zaradi predsodkov, predvsem pa zaradi ignorance. Dejal je tudi, da slovenske prevajalce čaka še veliko dela, posebej, kar se tiče prevajanja iz manj znanih. Kot prvi je z referatom Prevajalske dileme profesorja Silvestra Koprive nastopil Kajetan Gantar. Spregovo- ril je o letos umrlem prevajalcu, ki je v latinščino prevedel veliko slovenske ljudske in umetne lirike, nekaj pesmi avstrijskih avtorjev, v latinščini pa je objavil tudi okrog petdeset svojih pesmi, predvsem v časopisu jugoslovanskih klasičnih filologov Živa antika. Referat je z zanimanjem spremljal, kot je dejal, tudi kranjski župan Vitomir Gros, nekoč učenec profesorja Koprive. Okroglo mizo o prevajanju filozofskih del je vodil Frane Jerman in ob referatih Valentina Kalana, Dejana Komela in Marka Uršiča se je razvila skorajda burna diskusija, predvsem okrog ugotovitve, da je prevod filozofskega besedila nujno tudi njegova interpretacija. Gre za to, da se po eni strani veliko filozofov ljubiteljsko ukvarja s prevajanjem, po drugi strani pa je na primer Anton Sovre velikokrat podredil filozofsko vsebino umetniškemu izražanju. Zato velja ponekod zahteva, pa bi morali biti prevajalci filozofije samo strokovnjaki filozofi, ki bi prevajali le tisto filozofijo, ki jo poznajo in do katere čutijo posebno afiniteto, obenem pa naj bi dobro poznali tudi kulturne okoliščine, v katerih je določeno delo nastalo. Ob problemu prevajanja del, ki nikoli niso bila name- Knjižnica A. T. Linharta v Radovljici knjižnica kot kulturno središče mesta Poleg izposoje knjig se v Radovljiški knjižnici ukvarjajo še z mnogočim: že tradicionalni torkovi večeri ponujajo Radovljičanom mnogo užitka ob spremljanju raznovrstnih kulturnih dogodkov, pa tudi na najmlajše niso pozabili. njena objavi (zapiski po predavanjih raznih filozofov, na primer), so se slovenski prevajalci soočili z vprašanjem, kako prevesti besedilo, ki je napisano okorno ali nejasno - je prevajalcu besedilo dovoljeno popraviti, obrusiti? Ob tem je bil Frane Jerman mnenja, da je glavni problem pri nas predvsem terminološke narave, saj je slovenščina v filozofskem smislu mlad jezik.,Va!entin Kalan pa je dejal, da je naloga prevajalcev gledati vsebino nekega tujega besedila s formami, ki so znane v slovenskem jeziku. Prevajalec mora biti mojster svojega jezika, ki ga mora dvigniti na raven vsebine prevajanega jezika. Prevajalec mora narediti prevod berljiv, pravi Valentin Kalan, kakršen pa ne more biti, če je dobeseden; treba je najti intonacijo, ki je verna ideji in ki ne bo blokirala sporočila. Zanimive diskusije se je udeleževal tudi dr. Capuder, ki je med drugim dejal: "Dovolite mi to veselje, tako redko lahko govorim o teh stvareh..." Opozoril je tudi na to, da mnogo velikih filozofov v slovenščino sploh še ni prevedenih, predvsem klasičnih, Marko Uršič pa je pri tem pripomnil, da gre pri prevajanju klasikov v glavnem za življenjske projekte in da je filozofov v Sloveniji za tako delo enostavno premalo. V soboto so diskusije potekale na temo pre-vajane Biblije. Uvodno razmišljanje o prevajanju Biblije Jo- "Zaloga knjig še ni knjižnica," pravi gospa Šubic, ravnateljica radovljiške knjižnica. Na prvi pogled je skrb za knjižnico in knjižnično mrežo silno preprosta: poskrbeti za gradivo in knjižničarje (v Radovljici jih je devet), no tu pa se preprostost konča. Kaj bi lahko omenili kot prvi problem - večno prostorsko stisko, finančne težave ali bralce, ki se šele po več mesecih spomnijo, da je treba knjigo, ki si jo izposodiš, nekoč tudi vrniti. "Po več kot 20 letih dela me hudo moti, kot človeka pa včasih kar žali lestvica, po kateri se razvrščajo skupne potrebe v občini. Zdravstvo je normalno nujno potrebno, za tem šolstvo in socialno skrstvo, na koncu kulturni zavodi. Nikakor ne oporekam nobeni od teh dejavnosti - vsi vemo, da imajo tudi oni težave, nelagodno pa se počutim zato, ker knjižničarji ne moremo oziroma nismo mogli do sedaj dopovedati, da imamo v posrednem in neposrednem izobraževanju brez dvoma precejšen delež," pravi Rezka Šubic. "Ne želim zelo poudarjati zaostrenih pogojev - od nekdaj smo bili prisiljeni paziti dobesedno na vsak dinar, toda zaradi svojega izjemnega položaja med kulturnimi zavodi (nakup gradiva je v našem proračunu pomembna postavka), smo pač podvrženi tržnim zakonitostim, cenam," je še pristavila. Knjižničarji pa skušajo ljudem poleg knjig ponuditi še več, odvisno seveda od pogojev, v katerih delah. Konec leta 1989 je bil po dolgotrajnih prizadevanjih v Radovljici zgrajen prizidek knjižnice in s tem so poleg čitalnice in sobe za pravljice lahko uredili tudi manjšo prireditveno dvorano. V njej od februarja 1990 poteka posebni kulturni program s skupnim imenom Torkovi večeri. Vsebuje različna predavanja, pogovore, literarne večere, tudi nekaj glasbe in potopisnih predavanj z diapozitivi. "Poskušamo pripraviti tako pester program, da bi se za vsakogar našlo nekaj - ne pričakujemo, da bi eni in isti ljudje vsak torek hodili sem," je razložila ravnateljica. Čeprav se je v Radovljiški knjižnici zgodilo ravno obratno: tisti, ki pride ta tore, ponavadi pride tudi naslednjega in prav veliko jih je, ki zlepa ne spustijo kakšne od zanimivih torkovih prireditev. Nič manj kot odrasli pa niso zadovoljni otroci. Prav tako enkrat tedensko, ob četrtkih, prihajajo k pravljicam, včasih se srečujejo s pravimi lutkami, tudi nad pripovedmi z diapozitivi so navdušeni. V letošnjem šolskem letu so lahko slišali že pravljico o goskici, ki ni bila dovolj hitra ter pravljico o Zlatorogu, ki jo je ob diapozitivih pripovedoval mojster planinske fotografije Jaka Čop. Radovljiški knjižničarji se torej za svoje bralce še posebej potrudijo. Rezka Šubic pravi: "Kljub vsem tegobam, ki človeka utrudijo, tudi žalostijo in jezijo, pa svoj poklic brez pridržkov uvrščam med najlepše na svetu." Tudi zaradi nje in njej podobnih delavcev v knjižnicah so ti kulturni hrami na Slovenskem tako dobro obiskani. • Marjana Ahačič žeta Krašovca je dopolnil Ja" ko Moder, ki je zelo kritič"' ocenil novi slovenski prevo< Svetega pisma (zadnjega sm1 dobili pred že več kot šestdes* tirni leti); predvsem pa so sl udeleženci poglobili v vpra# nje skupinskega prevoda bes* dil. Janko Moder je z novi"1 prevodom Svetega pisrt* predvsem zaradi oko most uporabe slovenskega jezika velikih napak pri tem, kot f dejal še posebej nezadovoljen "Če se to dogaja na tak" imenovanem gojenem dreves^ kaj moramo potem pričakov*' šele od navadnega grmovja Rešitev vidi v tem, da se nov izdaje izpopolnjujejo z drug' čnimi prevodi določenih del" Profesor Moder je še dejal, I tako veliko delo lahko v dana njem času prevaja le dobro °' ganizirana skupina. V nadaljevanju je Otmar Ć nilogar predstavil nekaj zna^ nosti svetopisemskega slog* teme popoldanskega dela s? čanja pa so bile: Identiteta1* virnika v različnih prevod'!1 Moizesove knjige - prevajal danes, Prvi kritični odmevi "! jubilejni prevod evangelijev t* O načelih novega slovenski prevoda biblije. Zvečer so 1,3 stopili člani Linhartovega o™ iz Radovljice z recitalom Pf.f vodov Nika Koširja, v nedel pa so si slovenski knjiže prevajalci lahko ogledali kraj vne znamenistosti. # Marja Ahačič thelma in lousie Znani režiser Ridlev Scott, ki se ga spomnimo po filmih »Alien« in »Balade Runner«, je posnel novega. Imenuje se »Thelma and Lousie«. Gre za mešanico med »Easy Riders« in »Butch Cassidv and Sunda-ce Kid«, samo da z žensko zasedbo. Vendar se ta komedija dogaja tako hitro, da ni časa za moraliziranje. Natakarica in gospodinja pustita svoji dolgočasni socialni vlogi za seboj, ko se nekega vikenda odpravita na ribičijo. Nikoli še nista bili v svetu onkraj vrta pred hišo sami, brez svojih moških. Hitro sprevidita, da sta kot ženski zelo ranljivi. Resnično: vsaka ženska, ki je dalj časa živela v Ameriki, vam bo potrdila, da občutek ogroženosti bodisi pred besednim bodisi pred telesnim nadlegovanjem ni izmišljen. Posilstvo se namreč -statistično vzeto - zgodi eni od treh žensk v Ameriki, pa naj se sliši to še tako neverjetno. Lousie in Thelma se ne pustita posiliti, marveč napadalca ročno ustrelita. Od tu gre vse skupaj navzdol. V ogromnem avtomobilu križarita po ameriškem zahodu, vzdolž poti pa njuna osebna emancipacija raste skupaj s številom kriminalnih dejanj, ki jih zagrešita. Od čudovitih planjav in puščav ostanejo le depresivne bencinske pumpe in macho moški, kakor vzeti iz reklam za Marlboro, samo da so še bolj zoprni. Pot obeh deklet na poti k zrelosti se patetično konča v breznu Grand Canvona, kamor prostovoljno zgrmita. Tako sta se dokončno umaknili družinskemu in socialnemu terorju. Ridlev Scott, čigar film »Alien« so mnoge lezbijke vzele za svoj kulturni film, si torej ni mogel kaj, da ne bi zelo subtilno dvigoval svarečega prsta družbene kritike, ki je v sodobni Ameriki res potreben. A ne glede na to se človek lahko večidel filma zabava. In sporočilo filma? Ne zobaj češenj z natakaricami! Medtem pa v American Place Theatre igra razvpiti, a . slabi John Malkovich v tfl. drami Sama Sheparda. Ta 1$ boljši dramatik svoje general je, ki je dal odločilen pe^, ameriškemu gledališču šest^ setih in zgodnjih sedemdese1' let, je v novi igri z naslovi. »States of Shock« upriz"^ znano situacijo: veteran iz ke minule vojne se vrne dofl^ na invalidskem vozičku, da . že s svojim obstojem raz", gnilo hipokrizijo družine družbe, ki se noče posloviti svojih militarističnih laž11 idealoj. Da je Shepard nap|* novo dramo, je dobra noV Možnost nakupa na potrošniški kredit! Mini Metro - trgovina. Id vas pelje v svet kakovosti in izbire. J Glasilo športnikov Gorenjske, številka 6 Urednica: Vilma Stanovnik Sodelavci: Miran Šubic, Milan Čadež, Janez Kikel, Marjan Kalamar, Janez Šolar, Branko Jeršin Fotografija: Jana Remic, Jurij Cigler Oblikovanje: Igor Pokom ŠPORTNIK MESECA SEPTEMBRA | ŠPORTNI PODVIG MESECA PRIMOŽ TROPPAN - Z REPREZENTANCO NA SVETOVNO PRVENSTVO Primož Troppan, vaterpolist kranjskega Triglava in član rnlade reprezentance Jugoslavije, je svojo športno pot začel že v četrtem razredu osnovne šole pri trenerju Radu Čermelju. Že do štirinajstega leta se je s pionirsko ekipo Triglava udeležil dveh final prvenstva Jugoslavije - v Kotorju in Kranju. Kot kadet take sreče ni imel, vendar pa se mu je spet nasmehnila v mladinski konkurenci. Za Prvo ekipo Triglava je nastopil Prvič leta 1988, ko je okusil tudi prvoligaški vaterpolo v l.B zvezni vaterpolski ligi. Igral je na mestu centra - "sidraša". Takoj je padel v oči zveznega selektorja za mlajše kategorije in leta 1989 se je prvič priključil reprezentanci Jugoslavije. Največji Primožev uspeh pa je prav gotovo letošnji, saj je-z reprezentanco na svetovnem Prvenstvu, ki je bilo konec avgusta in v začetku septembra v Ameriki, osvojil 4. mesto. Primož je dijak 4. letnika kranjske gimnazije, kljub napornim treningom in tekmovanjem, pa mu šola ne dela težav. Razmere pri nas so povzročile Zmage nogometašev Živila - Naklo Še pred kratkim so mnogi zatrjevali, da Slovenci in med njimi še posebej Gorenjci, nismo za nogomet. Letošnja ligaška sezona, ko se slovenski klubi za razliko od prejšnjih let ne merijo z drugimi jugoslovanskimi klubi, je dokazala, da imamo vendarle radi nogomet in da imamo tudi nekaj dobrih ekip, ki so naredile Slovensko nogometno (mnogi ji že kar pravijo državno) ligo zanimivo. veliko zmedo v vaterpolskih ligah, vendar pa o odhodu v tujino ne razmišlja. Njegova želja je igrati v slovenskem prvenstvu. Želi si tudi, da bi vaterpolsko zvezo čimprej sprejeli v mednarodne organizacije. Tako se bo z reprezentanco Slovenije in svojim klubom, VK Triglav, lahko dokazal tudi v tujini. • J. Marinček Končano je slovensko cestno prvenstvo in kriterij slovenskih mest Najboljši med člani aleš pagon V Novem mestu se je konec tedna končala letošnja kolesarja sezona, v kateri so se pono- no izkazali kolesarji kranjske ;"ave. Zmagovalci v slovenjem cestnem prvenstvu so po- tah - med starejšimi mladinci pijanec (Sava), med mladinci J-eban (HIT Nova Gorica), v ^anski kategoriji pa je zmago- aiec letošnjega slovenskega cestnega prvenstva Savčan Pagon. V kriteriju sloven-, K,n mest je sezono najbolje iz-JJjr,stil Bergant (Rog) med "laJšimi mladinci, med starej- "ni mladinci je zmagal Studen £ava), .med člani pa Hvastja lR°g). • V. S. Gorenjci imamo v kar enaindvajset članski ligi samo enega predstavnika - ekipo Živila Naklo, ki si je šele lani priborila status slovenskega ligaša in tako rekoč iz vaške ekipe postala moštvo, ki se trenutno kroji vrh slovenskega nogometa. Naklanci seveda ob začetku sezone, vedoč, da bodo v slovenski ligi nastopili vsi, ki kaj pomenijo v našem nogometu, niso računali na visoko uvrstitev. Cilj jim je bil ohranitev prvoligaške-ga statusa v prihodnji sezoni, oziroma mesto v sredini lestvice. To pa nikakor ni pomenilo, da ne bodo igrali najbolje, kar znajo in se borili - trmasto kot pač znamo Gorenjci. In prišli so uspehi, zmage, neodločeni rezultati in do desestega kola en sam poraz. Vrhunec uspehov je bila prav gotovo zmaga nad dolgoletnim zveznim ligašem Olimpijo, ki je pomenila pravi podvig. Tudi večina drugih tekem je dokazala, da igralci Živil - Nakla hočejo in znajo igrati dober nogomet. In da podvigi ne bodo več izjeme. • V. Stanovnik Lige in superlige V Jugoslaviji je bilo in je še vrsta športnih ekip, ki so in še krojijo sam svetovni vrh v mnogih športih - od splitskih in zagrebških košarkarjev, izvrstnih hrvaških in srbskih vaterpolskih ekip, rokometnih moštev, odbojkarjev.... Tako so bile lige vrsto let zanimive in seveda privlačne tudi za slovenske športnike, ki so v obračunih s svetovnimi šampioni nabirali izkušnje in se borili za čimboljše mesto v jugoslovanskem prostoru. Vojna na Hrvaškem je prinesla vrsto sprememb tudi pri organizaciji športnih tekmovanj v Sloveniji. Ligaška jesen se je že sredi avgusta začela za nogometaše. V naši republiki smo se odločili za slovensko ligo, ki jo večina imenuje kar državna, po sili razmer pa šteje kar enaid-vajset ekip. Svojevrstno, alpsko ligo, igrajo hokejisti. Prav srečanja z najboljšimi moštvi Italije in Avstrije so v slovenski (še posebej Gorenjski) prostor prinesla nov čar tega športa in gotovo tudi kvalitetni premik na bolje. Ne pomenijo pa pešanja kvalitete slovenskih ekip, ki si sodelovanja v alpski ligi niso zagotovile, saj bo ob koncu alpske lige organizirana še slovenska hokejska liga. Minuli konec tedna so začeli z ligaškimi obračuni tudi rokometaši in rokometašice in kot kaže je rešitev delitve na superligi in slovenske območne lige trenutno najboljša rešitev za vse ekipe. K sreči je med ligaši precej kvalitetnih moških in ženskih ekip in tako ni prevelike skrbi za napredek rokometa v Sloveniji. Podobno je v košarki, kjer je liga razdeljena na zeleno in rdečo skupino, šele po končnici pa se bo odločalo o prvaku. Tako je večina ekip zadovoljna z načrtovano li-gaško sezono. Tudi v drugih športih, od balinanja, do juda, namiznega tenisa... so se morali na novo organizirati in prilagoditi razmeram. Kot izgleda bo še najtežje vaterpolistom, saj edini slovenski zvezni ligaš - ekipa Triglava - praktično nima enakovrednega nasprotnika, zato se bo slovenska liga z maloštevilnimi ekipami začela šele naslednje poletje. Tako se bodo Triglavani najbrž priključili kar avstrijski ligi. Skratka - letošnja ligaška jesen je po dolgih letih precej drugačna od ostalih. Vendar pa zagnanosti za delo in uspehe ne manjka - pa tudi privržencev ekipnih športov je ob igriščih vse več. To pa je seveda najpomembneje. # Vilma Stanovnik PZS SPREJETA V MEDNARODNO ZVEZO Konec tedna je bilo v Budimpešti izredno zasedanje generalne skupščine IJIAA, mednarodne planinske zveze. Na njem so v svoje članstvo sprejeli Planinsko zvezo Slovenije, ki je za sprejem zaprosila že pomladi. Po napadu na Slovenijo je PZS prekinila vse odnose z jugoslovansko zvezo. • V. S. KAKO NAPREJ? Hokejisti so že sredi zanimivega tekmovanja v alpski ligi, ki pa bo že končana konec novembra. Številni ljubitelji hokeja se zanimajo, kaj bo po alpski ligi. V tem trenutku sistem tekmovanja v članski konkurenci še ni povsem določeno, vendar lahko pričakujemo odločitve v teh dneh. Lahko pa z zanesljivostjo trdimo, da zanimivih hokejskih tekem ne bo manjkalo. Igrala se bo slovenska državna liga, ki bo prav gotovo zanimiva. In to ne samo za Jesenice, Olimpijo in Bled, temveč tudi za ostale slovenske klube, ki se jim obeta lepa priložnost igrati z najboljšimi ekipami. To naj bi jim bila spodbuda, da se na sezono kar najbolje pripravijo. Z močnimi tekmami lahko tudi kvalitetno napredujejo, obenem pa se jim bo povečal tudi obisk na tekmah. Prav gotovo je to lepa priložnost za kvaliteten vzpon hokeja tudi v Kranju, Celju, Vevčah, Mariboru in morda še kje. Upajmo, da jo bodo izkoristili! Br. SEZONA JESENSKIH KROSOV CgP£ember in oktober sta mese-> ko si ob lepih dnevih mnogi u ^ejo čas in odidejo na spre- boiV naravo' v 8ozd- Tisti z kondicijo pa merijo mo-.. na rekreacijskih tekmova-jJJn- Minuli konec tedna so tastu pr'Pravili občinsko prven- tam - krosu v Skofji Loki (od dovlJe tudi naš PosnetekX ra-ie k-i^° Prvenstvo v krosu pa oh*- v Mošnjah. Danes bo °c'nski kros v Kranju, v petek E*;v Seničnem. Foto: V. Sta-n°vnik ATLETSKI KLUB TRIGLAV bo danes, 1. oktobra 1991, ob 15.30 v Športnem parku Kranj organiziral I. ATLETSKO PRVENSTVO GORENJSKE Discipline (m + ž): 100 m, 400 m, 1500 m, daljava, višina, krogla, disk samo moški - 3000 m Prvi trije prejmejo medalje. Najboljših 5 po tablicah prejme praktične nagrade. V primeru slabega vremena tekmovanje odpade. Vsi Gorenjci vljudno vabljeni! •"VV^TVVVVVVVVl TRZISKA ŠPORTNA KRONIKA PIŠE:Janez Kikel Množično na tenisu Tržič, septembra - Na teniških terenih v Križah so skoraj ves mesec september potekali boji na občinskem teniškem prvenstvu. Prvenstvo so organizirali člani Komisije za športno rekreacijo pri Športni zvezi Tržič, odlično izvedli pa delavci Teniška kluba Tržič. Nastopilo je rekordno število igralcev in igralk tenisa, nekaj več kot 130, kar je največ doslej. Pomerili so se v več starostnih skupinah, od pionirk do veteranov. Rezultati - pionirke: 1. Neža Globočnik (Polet), 2. Nina Voje, 3. Andreja Ribnikar, 4. Bojana Gosar (vse Kokrški odred), pionirji do 12 let: 1. Anže Majcen, 2. Matija Perko (oba Kokrški odred), 3. Primož Papler (Polet), 4. Janez Golmajer (Kokrški odred), pionirji od 12 - 14 let: 1. Neža Globočnik (Polet), 2. Klemen Snedic, 3. Luka Rozman, 4. Iztok Knep (vsi Kokrški odred), veterani nad 45 let: 1. Štefan Jakšič (OŠ K.odred), 2. Mitja Stritih (SGP Tržič), 3. Dane Vidovič (Peko SS), 4. Hazim Omerovič (DU Tržič), veterani od 35 - 45 let: 1. Štefan Jakšič (OŠ K. odred), 2. Janez Slapar (Pristava), 3. Relja Dragutinovič (Peko OVE), 4. Andrej Knep (OZ Tržič), članice - absolutna kategorija: 1. Irena Šarabon (OZ Tržič), 2. Metka Sova, 3. Olga Bencina (obe Peko Obutev), 4. Tanja Košir (Dom. P. Uzarja), člani - absolutna kategorija: 1. Brane Dolčič (OZ Tržič), 2. Grega Štefe (Križe), 3. Matej Keršič (Peko PGP), 4. Andrej Slapar (Pristava). Prvenstvo v plavanju Tržič, avgusta - Zadnji petek avgusta so prizadevni člani Kopališkega odbora TVD Partizan Tržič in Športne zveze Tržič za zaključek najuspešnejše kopalne sezone v vsej zgodovini letnega kopališča v Tržiču (več kot 37 000 obiskovalcev) pripravili občinsko prvenstvo v plavanju. Štartalo je 37 plavalcev in plavalk vseh starosti, kar pa je zelo malo glede na množičen obisk v teku kopalne sezone, po drugi strani pa veliko, če vemo, da plavalnega športa v Tržiču ni, in da se večina kopalcev na bazenih le »namaka« in le malo Jih tudi nekoliko resneje plava. Ženske so se pomerile v eni starostni skupini le v prostem slogu, moški pa v prostem in prsnem slogu ter v več starostnih skupinah. Ker je tržiški bazen dolg 33 m, so morali udeleženci preplavati dve dolžini ali 66 m. Poglejmo uvrstitve najboljših, saj doseženi časi niso pomembni. Ženske: 1. Maja Japelj (ŠŠD Polet), 2. Tanja Perko (ŠŠD Stor-/ie), 3. Andreja Potočnik (ŠŠD Polet), moški - prsno do 30 let: 1. Sašo Pajntar (Leše), 2. Aljoša Uzar (Bistrica), 3. Jože Bizovičar (Kranj), od 30-50 let: 1. Janez Piskar (Tržič), 2. Jože Bohinc (Peko OVE), 3. Marjan Sedej (Peko SS). nad 50 let: 1. Marjan Pehare, 2. Franc Globočnik, 3. Peter Ropret (vsi DU Tržič), prosto do 30 let: 1. Sašo Pajntar (Leš), 2. Marko Markič (Bistrica), 3. Mladen Plav-šič (Tržič), nad 30 let: 1. Marjan Sedej (Peko SS), 2. Jože Bohinc (Peko OVE), 3. Marjan Pehare (DU Tržič). Atletov vse manj Tržič, septembra - Sredi septembra se že vrsto let atleti zberejo na občinskem prvenstvu Tržiča in se pomerijo v nekaterih standardnih atletskih disciplinah. Tudi letos je bilo tako in v lepem vremenu in na dobro pripravljenem prvenstvu se je zbralo 56 atletov iz tržiške, kranjske in radovljiške občine. Žal letos ni bilo atletinj, saj v Tržiču, razen nekaj redkih posameznic, znanih rekreativk, za atletiko ni zanimanja. Le-tega ni tudi med mladimi, kar je še posebej zaskrbljujoče. Tekmovanje so na terenih ob osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici izvedli člani Komisije za rekreacijo pri SZ Tržič, ŠŠD Polet in atletske sekcije TVD Partizan Tržič. Tekmovanje, ki je veljalo za vse zaposlene iz tržiške občine tudi za točke v delavskih športnih igrah so zanje pripravili tudi v troboju, treh poljubno izbranih disciplinah, kjer sta bila najuspešnejša Igor Pehare in Anton Meglic. Rezultati - tek na 100 metrov - nad 35 let: 1. Ludvik Soklič (Slap) 13,65; 2. Anton Meglic 13,70; 3. Marjan Sedej (oba Peko SS) 13,72; do 35 let: 1. Dušan Bobič (Kranj) 11,72; 2. Iztok Seliškar (OZ Tržič) 11,90; 3. Marko Tadel (Tržič) 11,94; tek na 1500 metrov - nad 35 let: 1. Jože Štefe 5:00,90; 2. Marjan Sedej 5:02,42; 3. Anton Meglic (vsi Peko SS) 5:02,64; do 35 let: 1. Ivo Oljačič (Peko PGP) 4:31,28; 2. Andrej Zupan (Mošnje) 4:33,89; 3. Anže Rener (Pristava) 4:45,26; skok v daljino - nad 35 let: 1. Anton Meglic 468 cm; 2. Marjan Sedej 461 cm; 3. Lado Sedej (vsi Peko SS) 420 cm; do 35 let: 1. Dušan Bobič (Kranj) 652 cm; 2. Marko Tadel (Tržič) 640 cm; 3. Igor Pehare (Kompas Ljubelj) 602 cm; skok v višino - do 35 let: 1. Igor Pehare (Kompas Ljubelj) 185 cm; 2. Tomaž Brejc (Zadraga) 180 cm; 3. Matija Koren (Bistrica) 180 cm; met krogle - enotna kategorija: 1. Bojan KlanČnik (Duplje) 13,53 cm; 2. Dušan Bobič (Kranj) 10,88 cm; 3. Tomaž Brejc (Zadraga) 10,68; troboj - nad 35 let: 1. Anton Meglic 959, 2. Marjan Sedej 941, 3. Lado Sedej 799; do 30 let: I. Igor Pehare 1913,2. Marko Tadel 1820,3. Iztok Seliškar 1649. balinarji tekmovali Tržič, avgusta - Balinarji Balinarskega kluba Bistrica so ob koncu avgusta pripravili prvenstvo Gorenjske v pozicijskem in hitrostnem izbijanju. Tekmovanje v hitrostnem izbijanju je bilo na balinišču v Bistrici pri Tržiču, pomerilo pa se je 12 balinarjev. Po zanimivih bojih sta imela enako število točk Dušan Kavčič (BK Radovljica) in Peter Zeak (BK Trata), tako da sta se pomerile še v super finalu, kjer pa je imel mirnejšo roko slednji. Rezultati: 1. Peter Zeak (Trata) 58, 2. Dušan Kavčič (Radovljica) 56,3, Boštjan Bogataj (Loka 1000) 41, 4. Sašo Hervol (Bistrica) 36. 5. Marjan Bregar (Primskovo) 35 itd. Zaradi slabega vremena v nadaljevanju so morali tekmovanje \ pozicijskem izbijanju prestaviti na pokrito balinišče BK 5. avgust na Ravnah nad Tržičem. V tej disciplini se je merilo 26 tekmovalcev, naslov prvaka pa je osvojil Boštjan Bogataj. Rezultati: 1. Boštjan Bogataj (Loka 1000)49, 2. Pavel Fende (Primskovo) 42. 3. Franc Čampa (Jesenice) 40, 4. Bojan Selan (Huje) 38, 5. Primož Bogataj (Loka 1000) 32 itd. '✓"*! IZ Andreja Grašič di Vidovič (Planica). V selekcijo juniork pa so uvrščene Urška Fečur (Logatec), Vesna Dolenc (Logatec) in Anita Jan (Gorje). V strokovnem vodstvu tekaške reprezentance so glavni trener A selekcije prof. Jure Žerjav in trener juniorjev Marko Gracer. Pomagata še mag. Jani Pustovrh in dr. Tone Ušaj, katerega skrb je predvsem zdravstveni vidik priprav. Zdravnik tekaške reprezentance pa je dr. Avgust Mencinger. Vzdušje v reprezentanci je optimistično, ocenjuje Vinko Grašič. Skrajni cilj je nastopanje v svetovnem tekaškem pokalu in uvrščanje za deset mest boljše kot v zadnji sezoni. To pomeni osvojitev točke v pokalu. Za to pa bo treba čim več nastopati na tekmah in iskati priložnosti za točke na tekih, kjer udeležba ne bo popolna in so možnosti za višje uvrstitve večje. Cilj je seveda olimpiada* v Albertvillu, vendar je nastop Joško Kavalar Robi Kerštajn NAJBOLJŠI SMUČARJI TEKAČI SE PRIPRAVLJAJO NA NOVO SEZONO Oktobra na dachsteinski ledenik vadba bo še naprej kakovostna, vendar je pomanjkanje denarja v smučarski blagajni močan omejitveni dejavnik. Za najboljšimi selekcijami slovenskih smučarskih tekačev je večji del poletnih priprav. Najprej so jih organizirali na Brdu, potem na Rogli in v Zre-čah, pretekli teden pa so bili v Strunjanu, kjer so testirali prehrano, precejšnja pozornost pa je bila namenjena tudi relaksaciji. Oktober bo namenjen predvsem kondiciji, planiran pa je tudi snežni trening na Dachsteinu. Tudi november bo "snežni". Če snega ne bo doma, na Pokljuki ali kje drugje, ga bo treba poiskati nekje v Srednji Evropi. Zaradi pomanjkanja denarja v smučarski blagajni mora biti trening čim cenejši. Prednostna je vadba višjih selekcij, trpijo pa predvsem nižje, mlajše, je ob opisovanju dosedanjega treninga in načrtov povedal Vinko Grašič iz Križev, ki je v tekaškem taboru zadolžen za stike z javnostjo. V A selekciji so Joško Kavalar in Robi Kerštajn (Planica) ter Matej Kordež, Borut Nunar in Andreja Grašič kot edina ženska, vsi pa so člani Tekaškega smučarskega kluba Kranj, ki je nastal po združitvi tekačev Triglava in Kokrice, Planica pa je nov klub, ki združuje tekače Kranjske Gore in Rateč. V mladi A selekciji so Siniša Vuko-njič (Delnice), Ludvik Majcen (Gorje), Robi Vereš (Bled) in Nataša Lačen (Črna). V igri je še Peter Klofutar (Planica), ki sicer študira v Združenih državah Amerike in tam tudi vadi, domov pa bo prišel na tekme, na katerih bo pokazal, ali sodi v najboljšo selekcijo ali ne. V selekciji juniorjev so Tomaž Globočnik (Kranj), Marko Dolenc (Brdo), Mladen Trstenjak (Planica), Matej Soklič (Bled), Dejan Mezeg (Planica) in San- DRUŠTVA, KLUBI, SEKCIJE ROKOMETNI KLUB SAVA KRANJ ROKOMETAŠICE SAVE SPET REPUBLIŠKE LIGAŠICE Stražišče, 26. septembra - Ena od sekcij Športnega društva Sava v Stražišču je tudi Rokometni klub. Rokom*' ima v kraju dolgoletno tradicijo, največji vzpon pa je doživel med leti 1958 in 1964, ko sta tako ženska kjj moška ekipa beležili velike uspehe v republiških ligah - ženske so bile celo prvakinje. Po portoroških sklep'11 se je marsikaj obrnilo, rokomet v kraju je začel zamirati in skoraj petnajst let je minilo, da so v Stražišču spfl dobili svojo žensko in moško rokometno ekipo. Tako v novi sezoni rokome-tašice igrajo v republiški rokometni ligi - zahod, kadeti pa v republiški ligi - center. "Leta 1988 smo po več kot desetletnem premoru začeli ponovno delati z mladimi rokometašica-mi. Tri leta so dekleta igrala v mladinski ligi - center, kjer so bila v zadnji sezoni uvrščena na drugo mesto, leto prej pa je bila ekipa tretja. Letos pa smo se prvič po mnogih letih spet uvrstili v republiško člansko žensko rokometno ligo. Treba pa je tudi povedati, da imamo v klubu še selekciji starejših in mlajših pionirk, ki so bile lani četrte na odprtem republiškem Barut Nunar še vprašljiv glede položaja Slovenije. Skrajna rešitev je nastop slovenskih športnikov pod zastavo olimpijskega komiteja, kar je predsednik komiteja Sa-maranehe že omenil. Vsake priprave so redno povezane s testom, kako je vsak treniral do- Matej Kordež ma. Analize so sprotne in zar3' di tega so tudi mogoče sprotne korekcije treninga. Večina p0' škodb, ki so ovirale predvsef1 Nunarja, Kavalarja in Globo' čnika, je saniranih, ženski de moštva pa za zdaj teh težav # ni imel. • J. Košnjek V članski ekipi Sava Kranj bodo nastopale: Mateja Gec, Vesna Hubad, Simona Kert, Renata Mrak, Tanja Sušnik, Simona Jereb, Barbara Janša, Gordana Ginaska, Nina Fireder, Andreja Bertoncelj, Romana Gašperlin in Barbara Osterman. Ekipa rokometašic Sava Kranj letos igra v slovenski rokometni ligi - zahod prvenstvu, letos pa se prav tako vneto pripravljajo za nastope na šolskih in klubskih tekmovanjih. Vseh deklet, ki igrajo rokomet pri starejših in mlajših pionirkah ter v ekipi članic in kadetinj, je v našem klubu okrog šestdeset, največ pa se jih za rokomet navduši v straži-ški osnovni šoli. Podobno je pri fantih, vendar pa so ti šele lani startali v mladinski ligi in letos igrajo v kadetski ligi. Imamo pa tudi ekipo pionirjev, ki bodo nastopali v gorenjski ligi. Ob tem je treba povedati, da zelo dobro sodelujemo z Osnovno šolo Lucijana Seljaka, hvaležni pa smo tudi vsem, ki so nam ta leta pomagali za ponovni vzpon rokometa. Vse krajane in pristaše tega športa pa vabimo na ligaške tekme, ki bodo ob sobotah na igrišču v Stražišču," pravi Ciril Jereb. Seveda tudi stražiškim roko-metašem in rokometašicam kot večini drugih v novi športni sezoni primanjkuje denarja, vendar pa vedo, da morajo biti skromni. Zato so priprave na ligo imeli kar na domačem igrišču. Ekipo kadetov trenira Stane Bregar, ekipo pionirjev Brane Leskovec, za vse tri žen- ske ekipe pa skrbi Pavel m čnik. u "Naša ekipa članic je % mlada in nastopi v repubji ligi so za vsa dekleta noji Vendar pa se bomo skušal11 svojih močeh boriti za ot>5^ nek v ligi. Vsaka zmaga bo nas uspeh, največ na kar la% računamo, pa je uvrstitev hlL sredine lestvice," je ob začeL tekmovanja povedal trener I vel Srečnik. • V. Stanovnik LE NAJBOLJŠE Ob anonimni anketi Jože Šepic, bi lahko anketa Po naročilu Skupščine ZTKO Kranj smo v športnih organizacijah izvedli anketo o delu Delovne skupnosti ZTKO. Kratka anonimna anketa je spraševala o skrbi za športne objekte, o delitvi športnega denarja, o povezovalni vlogi Delovne skupnosti ter o sugestijah za prihodnjo organiziranost športne dejavnosti v občini. Na anketo so odgovarjali predsedniki športnih društev in klubov. Ti so najbolj obveščeni o delu in težavah svojega kluba, so pa tudi oblikovalci športne politike v naši občini. V Stotinki predstavljamo nekatere bolj zanimive dele ankete in s tem izpolnjujemo obljubo, da bomo analizo ankete predstavili tudi širši športni javnosti. Vemo, kako na tesnem smo s športnimi objekti. Delovna skupnost upravlja z dvorano na Planini, Stadionom Stanka Mlakarja ter zimskim in letnim plavalnim bazenom. Želja je veliko, prostih kapacitet pa premalo. Edina kurativa je ažurno vzdrževanje in pravično delitev razpoložljivih kapacitet. Kako anketirani ocenjujejo vzdrževanje športnih objektov in delitev prostih kapacitet prikazujeta diagrama št. 2 in št. 3. Na lestvici štirih stopenj je velika večina vprašanih ocenila (diagram št. 2), da delitev prostih zmogljivosti poteka pravično. Le manjši del navede, da čuti pristranost pri delitvi. Za povsem krivično oceno ni glasoval nihče od vprašanih. Veliko abstinen-čnih odgovorov (ne vem) je nastalo verjetno zaradi tega, ker nekateri uporaljajo športne objekte, ki niso v upravljanju Delovne skupnosti.-Primerjava odgovorov med klubi z vrhunskim in tekmovalnim ter množičnim in rekreacijskim statusom pove, da so slednji manj navdušeni nad razdelitvijo športnih objektov. Strokovno in ažurno vzdrževanje prostorov namenjenih športni dejavnosti zagotavlja njihovo dolgo življenjsko dobo; za Športnika pa varno in nemoteno vadbo. Ker včasih slišimo tudi kritične ocene o stanju na športnih objektih, smo v anketi iskali odgovore tudi na to vprašanje. Iz diagrama št. 3 lahko sklepamo, da so bili vprašani dobro seznanjeni s stanjem na objektih. Število »ne vem« odgovorov je tokrat zanemarljivo nizko. Drugi so vzdrževanje na objektih najpogosteje ocenili kot dobro ali zadovoljivo. Nekateri so podali tudi najvišjo oceno. Le 3 odstotke vseh meni, da Delovna skupnost za svoje delo zasluži nezadovoljivo oceno. Poleg upravljanja s športnimi objekti je pomembna naloga Delovne skupnosti tudi distribucija denarja, še zlasti, ko vemo, da je finančno pokrivalo vsak dan krajše. Vprašanje je bilo postavljeno tako, da so morali predsedniki upoštevati, kako so bili pri delitvi denarne pogače spoštovani dogovorjeni delilni kriteriji. Iz odgovorov, ki so prikazani v diagramu št. 4, vidimo, da se je daleč največji odstotni delež odgovorov grupiral na oceni, da je delitev potekala z manjšimi odstopanji, toda v celoti še vedno SEJA IZVRŠNEGA ODBORA PD KRANJ Težavna, a uspešna sezona Najrazličnejša poročila sekcij, ki delujejo pri planinskem društvu Kranj, so bila dokaz, da so pri društvu, kljub številnim težavam, delali zelo uspešno. Kranj, 23. septembra - Poročilo o zaključku gospodarske sezone je Pokazalo, da je bilo v letošnji sezoni, ki se še ni popolnoma zaključila, na planinskih poteh veliko Slovence in tudi tujcev. Kališče, Ledine in Krvavec, vsi trije objekti so delovali uspešno. Izredno uspešno sezono, ki je menda ne pomnijo že 15 let, so imele letošnje leto tudi "-edine, kjer so smučišče na ledeniku zaprli šele preteklo nedeljo. Izkazali so se tudi markacisti, ki so skrbeli, da so bile poti varne ln primerno označene, pomagali pa so tudi pri odpiranju in zapiranju "-edin, saj običajni dostop s helikopterjem ni bil mogoč. V naslednjem letu pa naj bi skupaj z Ljubljančani popravili planinsko pot na Rinko. Transferzalne poti so bile tokrat malce manj obiskane kot običajno. Tako bi morali slovensko planinsko transferzalo spet približati 'judem in nenazadnje izkoristiti odprto območje obmejnega pasu. O lem ali bo Gorenjska partizanska pot ostala ali ne (na nekaterih območjih jo zelo slabo vzdržujejo ali pa sploh ne) bo odločal Meddru-Stveni odbor. V letošnjih šestih mesecih je vodniški odsek popeljal 660 planincev na 15 izletov. Tako so npr. obiskali Slavnik, Škocjanske jame, Snežnik. Še naprej bodo uveljavljali tri težavnostne stopnje na posameznem izletu in tako udeležencem nudili primerne napore. Vse bolj j53 jih tare vedno večji usip vodnikov. V kratkem bodo pripravili nov e*aj za pridobivanje vodnikov. ». Alpinistična šola, katere inštruktorji so eni izmed najsposobnej-ln v Sloveniji, je tik pred zaključkom. Tečajnike in ostale čakajo le v5.Zaključni izpiti, ki jih bodo letos prvič opravljali pred enotno repu-, 'ško komisijo, v katero so bili v velikem številu povabljeni tudi Ivanjski inštruktorji. Načrtovani ledeniški tečaj na Grosglocknerju jn mini odprava v Chamonix sta žal morali odpasti zaradi vojnih raz-?Jer v Sloveniji. Izredno dobro pa je zato uspel jezerjanski izlet na jVont Blanc, saj so vsi udeleženci s kranjskega AO ta vrh tudi osvoji bilo 'a Prešernovi šolo bo spet tekla šola športnega plezanja. Letos je v hribih in načelnik kranj- '° spet veliko več vzponov in plezanja j^ega AO, Matej Kranjc tako upa, da bo ta odsek spet dobil nove vr-unske alpiniste. Vrhunske dosežke sedaj dosegajo zlasti športni ple-jf-i najboljši na tekmah so bili Luka Zaplotnik, Igor Kalan in Ma-t -^.Stremfelj, najboljši športni plezalec, saj po uspehih v plezališčih, . di v Italiji, pa Dorian Suc. Ostali so popustili ali pa se začeli ukvar-i\i\Z- *'vUenJskimi problemi. Trenutno je na alpinističnem odseku ^. 1 izredno dobra mlada plezalka Osredkarjeva, stara komaj 18 let, p se ne ukvarja le s športnim plezanjem, ampak pleza tudi v hribih, oieg vsej1 na§letjn pa se vse p0g0Steje pojavlja tudi naveza Ekar-doh JCk" ki niza uspešne vzpone drugega za drugim in obeta izredno °ro. če ne celo vrhunsko navezo. $k Glede na to, da je bilo na Krvavcu med letalskim napadom po-°dovano tudi zavetišče Gorske reševalne službe, ki je bil tudi edini p^'nski objekt poškodovan med vojno, je po mnenju članov odbora na ranJ. vedenje PZ Slovenije nepiimerno in ignorantsko, saj nje-n' '^misija ni prišla niti na ogled škode, niti ni povprašala, ali lahko je ?VoJ° pomoč. Vse to kaže, so ugotovili, da so tudi na PZ Sloveni-in ne"a,ere stvari preživete, Kranjčanom pa ostaja samo razočaranje l°. da si iz nesreče pomagajo sami. • M. Peternelj , ki jo sestavil in zbral podatke psiholog ugotovili, da naše delo ni samemu sebi namen. Č. M. Kapacitete športnih objketov; J. Vzdrževanje športnih objektov Delitev finančnih sredste 6. ZTKO opravlja povezovalno funkcijo ^....... I v dogovorjenih okvirih. Nekateri so odelitvi očitali pristranost in tendenciozno razlago kriterijev, za povsem krivično razporejanje športnega denarja se ni opredelil noben anketiranec. Anketni iz-zidi na tem vprašanju so dovolj spodbudni, vendar ne toliko, da jih pri prihodnji delitvi ne bi mogli preseči. Poleg nege športnih objektov, distribucije denarja, morajo strokovne službe Delovne skupnosti ZTKO opravljati še pomembno povezovalno vlogo, ki se kaže v organizaciji skupnih nastopov, zastopanja interesov kranjskega športa pred upravnimi organi in drugimi strokovnimi institucijami. Kako predstavniki klubov ocenjujejo dosedanjo povezovalno dejavnost Delovne skupnosti, je razvidno iz diagrama št. 6. Odstotni delež »naj« odgovorov znaša kar 16 odstotkov. Ostali trdijo, da se delo na povezovalni dejavnosti opravlja še uspešno in na zadovoljivi ravni. Drugi del ankete, ki obravnava priporočila za prihodnje organiziranje športa ter pozitivne in negativne kritične misli, ki so jih izrekli anketiranci ob zaključku ankete, bomo predstavili v prihodnji številki Stotinke. Občinski prvak petek Na občinskem prvenstvu Kranja '91 v balinanju za posameznike je nastopilo 44 tekmovalcev iz 11 balinarskih klubov v občini Kranj. Prvih šest najboljših si je pridobilo pravico nastopa na regijskem prvenstvu, poleg teh pa tudi lanskoletni prvak Pavle Fende iz Primskovega. Srečanja so bila zanimiva, le vreme je ponagajalo, tako da se je finale moralo odigrati na baliniščih Primskovega. Rezultati - četrtima le: Selan : Reš 13 : 5, Drobun : Novak 10 : 13, Petek : Planine 13:3, Pevec : Pipan 5:13. Polfinale - Petek : Novak 13 : 12, Pipan : Selan 11 : 13, Planine : Drobun 13 : 6, Pevec : Reš 13 : 3. Iz nadaljnjega tekmovanja sta se morala posloviti Reš in Drobun. Finale: za 1. mesto - Petek : Selan 13 : 9, za 3. mesto -.Novak : Pipan 3 : 13, za 5. mesto - Pevec : Planine 5:13. Končni vrstni red: 1. Stane Petek - BK Rogovila, 2. Bojan Selen - BK Huje, 3. Milan Pipan - BK Rogovila, 4. Jože Novak - BK Bratov Smuk, 5. Marjan Planine - BK Center, 6. Sašo Pevec - BK Huje. Kot je bilo ie uvodoma napisano, pa bo poleg prvih šest najboljših posameznikov, na regijskem prvenstvu nastopil še lanskoletni prvak Pavle Fende iz BK Primskovo. Milan Čadež Odziv je bil skromen Navkljub temu da so bili razpisi za organizacijo drugih letnih delavskih športnih iger občine Kranj pravočasno objavljeni, je odziv dokaj skromen. Za tekmovanje v štirih športnih panogah: mali nogomet, košarki, odbojki in kegljanju, se je skupaj prijavilo 38 ekip. Tekmovanje v malem nogometu se je že začelo, v košarki, odbojki in kegljanju pa se bo v mesecu oktobru in novembru. Milan Čadež 16. roossov memorial Na Hujah so domačini organizirali že 16. srečanje za Roos-sov memorial v balinanju. Na povabilo seje odzvalo kar 17 ekip iz Kranja, Ljubljane, Tržiča, Jesenic, Škofje Loke in Lesc. V predtekmovanju so izpadle nekatere favorizirane ekipe, med katerimi so bili tudi gostitelji. Rezultati polfinala: Sava — Jesenice 3:13, Zarica : Radna 13 : 8, za 3. - 4. mesto Sava : Radna 13:2, za 1.-2. mesto Jesenice : Zarica 8 : 6. Končni vrstni red prvih 8 ekip: 1. Jesenice, 2. Zarica, 3. Sava, 4. Radna, 5. Bistrica, 6. Kokra, 7. Primskovo, 8. Center itd. Milan Čadež Razpored tekmovanja v kegljanju Za tekmovanje na 2. delavskih športnih igrah v kegljanju se je prijavilo 15 moških in 5 ženskih ekip iz kranjske občine. Razpored - ponedeljek, 7. 10. 1991: moški ob 15. uri OŠ Lucijan Seljak, ob 15.40 uri Kovinsko podjetje, ob 16.20 uri Iskra Števci L, ob 17. uri SS občina Kranj, ob 17.40 uri Petrol L, ob 18.20 uri Cestno podjetje, ob 19. uri IBI, ob 19.40 uri Sava, ob 20.20 uri Iskra Števci II. Sreda, 9. 10. 1991: moški ob 15. uri Elektro, ob 15.40 uri SPIZ, ob 16.20 uri Iskra Števci III., ob 17. uri Petrol II. ob 17.40 uri Cestno podjetje II., ob 18.20 uri ZTKO. Ženske: ob 19. uri ZTKO, Sava, IBI, L. Seljak, ob 19.20 uri ZTKO, Sava, IBI, L. Seljak, ob 19.40 uri ZTKO, Sava, IBI, L. Seljak, ob 20. uri Cestno podjetje, ob 20.20 uri Cestno podjetje, ob 20.40 uri Cestno podjetje. V ženski konkurenci se bodo steze izžrebale. Milan Čadež Škofjeloške novice Začeli s tekmovanji Takmovanja na 11. D. Š. I. so se že začela. Tik pred začetkom tekmovanja so igre dobile tudi glavnega sponzorja, ki bo letos Embalažno grafično podjetje iz Škofje Loke. Letos sodeluje na igrah rekordno število delovnih organi zacij, ustanov in društev. Prijavljeno je kar 39 podjetij iz naše občine. K sodelovanju nam je uspelo pridobiti tudi upokojence iz Škofje Loke, škoda, da ni ekipe upokojencev iz Žirov. Najštevilnejšo udeležbo so najavili v LTH-ju, kjer so prijavili 23 ekip, LTH-orodjarna livarna je prijavila 19 ekip, Občina in Obrtna zbornica Škofja Loka po 18 ekip. Alpina 16 ekip, Alples, Jelovica in ZZD občine Škofja Loka po 15 ekip, Center slepih 14 ekip, Elektromotorji Iskra Železniki 13 ekip, Loka 12 ekip, itd. 3 kolektivi so prijavili samo ženske ekipe, ki sodelu jejo v vseh športnih panogah. To so Odeja, Zdravstveni dom in Vzgojnovarstvena organizacija Škofja Loka. Značilnost 11. delavskih športnih iger je, da je udeležb; nežnega spola po prijavah nadvse uspešna. Pri vseh športni! disciplinah je udeležba v pbvprečju večje za 4 ekipe glede n lansko udeležbo. Skupaj sodeluje leto kar 85 ekip, lani je za ključilo tekmovanje 65 ženskih ekip. Tudi pri moških ekipah je udeležba po prijavah boljša od lanske. Prijavljeno je 195 ekip (lani je na tekmovanju sodelo valo 136 ekip). Zanimiva je tudi primerjava sodelovanja ekip po posameznih športnih panogah. Najbolj zanimiva športna disciplina za občane je vsekakor kegljanje, kjer sodeluje 51 moških in ženskih ekip. Organizacijski odbor je presenetila tudi udeležba ekip na tenisu, ki smo ga letos prvič uvedli v sistem tekmovanj na D. Š. I. Prijavilo se je kar 27 ekip pri moških in 8 ekip pri ženskah, skupaj torej 35 ekip. Streljanje je prav tako priljubljena disciplina, ki je na dosedanjih igrah vedno bila ikot druga disciplina, prijavljeno pa je 32 ekip. Sledijo: pri odbojki je prijavljenih 26 ekip, pri namiznem tenisu 22 ekip. plavanju in balinanju 20 ekip, pri košarki 19 ekip, za mali nogomet se je prijavilo 17 ekip, za tek oziroma kros 14 ekip, pikado, kjer sodelujejo samo ženske 13 ekip in za šah 7 ekip - skupaj je prijavljenih 287 ekip, oziroma 30 ekip več, kot je sodelovalo na 10. D. Š. I. Če bi omenjena udeležba ostala, bi po izračunu sodelovalo na 11 D. Š. I. več kot 800 občanov. Na sporedu je bila prva disciplina in sicer kolesarjenje na kronometer za ženske in moške ekipe. Organizator, Športna zveza je z udeležbo ekip zadovoljna, saj se je število ekip v primerjavi lanskoletnim igram povečalo. Sodelovalo je 13 moških in 8 ženskih ekip. Na 5.300 m dolgi progi po dolini Hrastnice je pri moških že drugič zaporedoma zmagala ekipa Termo in za nameček še izboljšala svoj rezultat: Ekipa v postavi Janez Bogataj, Janez Košir in Marko Stržinar so progo prevozili v času 8:48,1. Drugo mesto so osvojili kolesarji Obrtne zbornice Škofja Loka s časom 9:10,7, tretja pa je bila ekipa Alpine s časom 9:20,2. Sledijo: LTH 4. mesto, Jelovica 5. mesto, Inštitut Zoran Rant 6. mesto, itd. Tudi pri ženskah so LTH-ajevke že drugič zmagale. Min-ka Logonder in Andreja Sušnik sta isto progo prekolesarili v času 10:52,2. Drugo mesto Center slepih 13:15,7, tretje so bile kolesarke Alpine s časom 13:43,7, 4. mesto je osvojila ekipa WZ Škofja Loka, 5. mesto so osvojile kolesarke Zdravstvenega doma, 6. mesto kolesarke Elektromotorji iz Železnikov. Vse kolesarje je prijetno presenetila ponudba okrepčevalnice MAH iz Škofje Loke, ki je brezplačno ponudila pijačo tekmovalcem. M. Kalamar Turnir v tenisu Športna zveza Škofja Loka je letos organizirala posamično prvenstvo v tenisu za moške. Tekmovanja so potekala v okviru turnirjev tako, da so tekmovanja potekala v Škofji Loki, Gorenji vasi in Zireh. Prav zadnji turnirje bil v Žireh, kjer je sodelovalo 16 tekmovalcev iz vse občine. Rezultati: četrtfinale: Izidor Selak, Žiga Rupar 2/6, 2/6, Franci Pečelin, Marko Kavčič 6/0, 6/1, Sašo Kenda, Branko Selak 7/5, 6/4, Jani Bogataj, Ivo Petrovčič 6/1, 6/1, polfinale: Rupar, Pečelin 6/2, 6/0, Bogataj, Kenda 6/1, 2/6, 6/0, za 3. mesto sta igrala Kenda-Pečelin, brez boja, za 1. mesto sta se pomerila Bogataj-Rupar 1/6, 2/6. Da je bilo tekmovanje res množično, naj omenimo, da je s štirih turnirjev točke prejelo kar 38 tekmovalcev, seveda pa jih je tekmovalo še več. Občinski teniški prvak je za leto 1991 postal Izidor Selak iz Gorenje vasi, zbral je 78 točk. Drugo mesto je osvojil Kalman Sočak s 54 točkami, tretji pa je Janez Goršek s 53 točkami, oba iz Škofje Loke. Sledijo Sergej Sokolov, Jani Bogataj, Damjan Selak, itd. Prvi teniški turnir lth - ol Škofja Loka, 20. septembra - Na teniških igriščih "Sipca" je bil organiziran prvi turnir v tenisu podjetja LTH - OL. Zlasti pri ženskah je bila udeležba slabša, saj sta na turnirju sodelovali le dve igralki, zato je želja organizatorjev, da se naslednje leto prijavi še več tekmovalcev in tekmovalk, saj naj bi turnir postal tradicionalen. Med moškimi je bil najboljši Janez Jugovic, drugi je bil Rok Grošelj, tretji Jože Ramovš, četrti Andrej Jamnik, peti Janez Krmelj, šesti pa Tomo Stanovnik. Pri ženskah je bila prva Sonja Gašperlin, druga pa Vera Hribernik. • V. S. Prvenstvo v balinanju V organizaciji športnega društva Kondorje bilo na Gode-šiču prvenstvo Godešiča v balinanju za posameznike. Ob dobri organizaciji je bilo za tekmovanje precejšnje zanimanje. Največ zbranosti in mirno roko je imel Iztok Avguštin, ki je v finalu premagal Boruta Bobnarja s 13 : 9, tretji je bil Andrej Pintar, četrti Miha Krajnik. Na Godešiču imajo v načrtu za letošnje leto še organizacije odprtega prvenstva v balinanju. Janez Starman (šcmmmmsiLAS 12. stran Radovljiške novice Torek, 1. oktobra 1991 Občinska liga v malem nogometu V radovljiški občinski ligi v malem nogometu v letošnjem letu nastopa 43 ekip, ki so razdeljene po kvaliteti v 5 ligi. V teh ekipah igra preko 800 igralcev. Tekmovanje je razdeljeno v spomladanski in jesenski del. Sredi jesenskega dela je stanje po posameznih skupinah naslednje: SKUPINA A 1. Mladina Radovljica 11 8 0 3 45:28 16 2. Veriga — Safari 11 7 1 3 36:27 15 3. Mladina Begunje 1 1-1 7 1 3 30:22 15 4. Stol 11 5 2 4 26:18 12 5. Gorje 11 4 3 4 26:24 11 6. Ilinden 83 11 2 5 4 22:29 9 7. Mladina Ribno 11 1 5 5 24:40 7 8. Bistro L 11 0 3 8 24:45 3 SKUPINA B I. ŠDB Krona 11 9 1 1 53:27 19 2. Mavrica 11 8 1 2 52:29 17 3. Ventilčki 11 5 2 4 37:25 12 4. Preval 11 5 1 5 38:38 11 5. Kovači 11 5 0 6 37:33 10 6. Nomenj 11 5 0 6 38:35 10 7. Lancovo 11 4 1 6 37:54 9 8. Mošnje 11 0 0 11 26:77 0 SKUPINA C 1. Sutjeska 13 8 3 2 52:31 19 2. Joštov hram 13 8 2 3 51:29 18 3. Grad 1004 13 8 2 3 48:35 18 4. Borsalino 13 7 3 3 54:31 17 5. TVD Begunje 13 6 2 5 55:32 14 6. Bled Lakers 13 6 1 6 51:40 13 7. Legat 12 5 2 5 34:40 12 8. HTP Bled 13 5 0 8 29:47 10 9. Lipnica 12 2 0 10 24:69 4 10. Bife encijan 13 1 1 11 19:63 3 SKUPINA D 1. Calimero boys 13 10 1 2 52:32 21 2. Arx cella 13 10 0 3 82:32 20 3. Ml. Begunje 2 13 9 1 3 42:22 19 4. Iskra Otoče 13 8 2 3 77:36 18 5. Surfers 13 8 2 3 71:38 18 6. Jack Daniels 13 5 2 6 35:38 12 7. Veldes SV 13 3 2 8 28:37 8 8. Prvajakostna 13 4 0 9 33:58 8 9. Zasip 2 13 3 0 10 16:54 6 10. Mladina Nomenj 13 0 0 13 21:110 0 SKUPINA ASFALT 1. Grče 9 6 2 1 29:15 14 2. Kamna gorica 10 7 0 3 33:33 14 3. Smola 8 6 0 2 42:17 12 4. Slovan 8 4 1 3 31:16 9 5. Utrip 8 1 0 7 18:23 2 6. Alpinum 9' 0 1 8 9:58 1 7. Plamen Rezultati občinskega prvenstva v tenisu Občinsko prvenstvo je bilo 7. in 8. septembra 1991 na igriščih v Radovljici. Nastopilo je 10 žensk, 39 moških in 14 parov. ŽENSKE Polfinale Ahačič : Rajgelj 7:9, Senčar Maja : Senčar Eva 4:9. Finale Rajgelj : Senčar Eva 6:0, 6:0. VRSTNI RED: I. Rajgelj Barbara, 2. Senčar Eva, 3. Senčar Maja. MOŠKI do 45 let Četrt finale: Senčar : Črv 9:5, Brezavšček : Novak 9:6, Jakšič : Marin-kovič 9:7, Valter : Ferjan 0:9 b. b. Polfinale: Senčar : Brezavšček 3:9, Jakšič : Ferjan 6:9. Za 3. mesto: Jakšič : Senčar 9:1. Finale: Brezavšček : Ferjan 6:2, 7:5. VRSTNI RED: 1. Brezavšček Joža, 2. Ferjan Stane, 3. Jakšič Karel. MOŠKI nad 45 let Četrt finale: Romih : - 9:0 b.b., Hribernik : Vogelnik 1:9, Senčar : Božič 9:1, Urh : Finžgar 5:9. Polfinale: Romih : Vogelnik 1:9, Senčar : Finžgar 3:9. Finale: Vogelnik : Finžgar 0:6, 2:6. VRSTNI RED: 1. Finžgar Franc, 2. Vogelnik Jure, 3. Romih Janez; MOŠKI — dvojice: Četrtfinale Marinkovič, Šmit : Urh, Urh 9:3, Armuš, Urh : Pogačnik, Brezavšček 3:9, Ahac, Romih : Pogačnik, Novak 3:9, Kokalj, Primožič : Lazar, Hrastnik 9:8. Polfinale Marinkovič, Šmit : Pogačnik, Brezavšček 9:3, Pogačnik, Novak : Kokalj, Primožič 9:6. Finale Marinkovič, Šmit : Pogačnik, Novak 9:6. POGOVORI, POGOVORI... GOST: mag. VIKI KREVSEL Za posladek - odbojka Naš sogovornik, mag. Viki Krevselj, pedagog - višji predavatelj za teorijo in metodiko odbojke na ljubljanski Fakulteti za šport, trener odbojkarske ekipe Tovil - Olimpija in tisto, kar ga predvsem opredeljuje, odbojkarski zanesenjak, neizmerno predan tej športni panogi. Pa vendarle, ne od samega začetka. Bled, 24. septembra - Najprej je bila... ne, ne, ni bila odbojka. Telovadba pri TVD, pozimi smučanje, poleti atletika, veliko gimnastike, še leta 1954 naslov prvaka v šesteroboju, nato pa... Kdo ve, ali bi se Viki Kre-vsel prav tako podal v odbojko, če ne bi, kot sam pravi, usodno zrastel. "Prvo tekmo, ki se je spominjam, smo Žirovci odigrali z graditelji jezu v Mostah, mislim, da leta 1948. Takrat smo se na tekme vozili s kolesi. V Tržič, Radovljico. V srednji šoli je k moji ljubezni do odbojke veliko pripomogel učitelj telovadbe, Kosec. Že kot srednješolec sem igral za prvo ekipo AOK, nato pa dolga leta v zvezni ligi, ki je bila najprej liga hrvaških in slovenskih klubov, nato pa se je razširila tako, kot je odbojka prodirala po takratni Jugoslaviji." Kot vrhunski odbojkarski strokovnjak spremljate odbojko že kar lepo število let. Kako se spreminja kvaliteta slovenske odbojke? "V začetku je bilo izredno težko. Uradna športna politika je odbojko odrivala. Portoroški sklepi so v 70-tih letih odbojko potisnili v senco, takrat so bili v prvi vrsti drugi športi. V takšnem položaju je bilo zelo težko motivirati mlade za delo. Delo s takratnimi jeseniškimi mladinci se mi je kljub temu kmalu • obrestovalo, saj so postali prvaki, v drugo zvezno ligo pa so se uvrstili tudi člani z Jesenic. Leta 1968 sem prevzel vodstvo strokovnega sveta pri Slovenski odbojkarski zvezi in ostal njegov predsednik več kot 22 let. Glavno delo tega sveta je bila skrb za slovenske reprezentance, skrb za mlade talente po vsej Sloveniji. Danes ima- mo tako 7 zveznih ligašev pri moških in prav toliko zveznih ligašic pri ženskah. Tudi novo ustanovljena super liga ne more predstavljati nobenih težav, ker imamo dovolj kvalitetnega kadra. Odbojkarska zveza Slovenije je vlagala zelo veliko sredstev v mlade selekcije, sedaj pa se seveda to pri senior-jih, ki so iz njih nastali, obrestuje. Res je, da je bilo igranje v zvezni ligi izredno vabljivo, saj je bila to liga aktualnih svetovnih študentskih prvakov. Lahko rečem, da je bila to nekakšna Himalaja odbojke, medtem ko je sedanja raven, po razpadu jugoslovanske lige, na ravni Šmarne gore. Motivi ustvarjalnosti pri igralcih padajo in obdobje moratorija je zelo nevarno, saj nam v tem času igralci lahko pobegnejo v tujino. Kvaliteta? Jasno je, da si vsak igralec želi napredovati. Italjanska, svetovno znana odbojkarska liga, ki ni daleč po kvaliteti in spektaklu za NBA ligo v košarki, je velik skok v kvaliteti. Dvanajst naših odboj-kašev igra v tej ligi, med njimi tudi Slovenec, Andrej Urnaut. Preboj v to ligo je izredno težak. Veliko boTjše bi bilo, da bi našim vrhunskim igralcem rešili status, saj so oni tisti, ki predstavljajo Slovenijo v tujini, oni slovenski državi ustvarjajo imidž s svojim znojem. Ti ljudje seveda imajo eksistenčne motive, saj so nekateri že skoraj "profiji"." Bili ste glavni zagovornik novo ustanovljene super lige v slovenski odbojki. V čem vidite prednosti te lige? "Nova super liga nam lahko da slovensko državno reprezentanco. V super ligi je upoštevan interes vrhunskih igrla-cev, vrhunskih klubov in pri- Matjaž polak, državni prvak v deseteroboju Uspešna sezona med člani Za letošnjo sezono članov atletskega kluba Triglava iz Kranja lahko rečemo, da je bila na vseh tekmovanjih za posameznike in moštva res izredno uspešna, za kar gre prav gotovo pohvala tudi glavnemu trenerju AK Triglava Dobrivo-ju Vučkoviču. Pogovarjali smo se z Matjažem Polakom, letošnjim državnim prvakom v deseteroboju. Državno prvenstvo je bilo maja v Postojni. Kdaj ste začeli atletsko pot pri Triglavu? »V letošnji sezoni sem prvo leto med člani. Svojo pot pri AK Triglavu v Kranju sem začel pred osmimi leti. Prve uspehe v mnogoboju sem dosegel v kategoriji starejših mladincev na republiškem, državnem, balkanskem prvenstvu ter na evropskem in svetovnem prvenstvu. Letos sem kot član začel na državnem prvenstvu meseca maja v Postojni, kjer sem s 7100 točkami med posamezniki deseteroboja postal državni prvak. Uspešen sem bil tudi na posamičnem republiškem članskem prvenstvu, ki je bilo preteklo soboto in nedeljo na atletskem stadionu v Mariboru, kjer sem nastopil v tekih na 100 in 200 m.« Katera mesta ste torej dosegli vi in drugi člani Triglava? »Na članskem republiškem prvenstvu za posameznike sem bil na 100 m tretji in na 200 m drugi. Republiški prvak je drugi naš deseterobojec Goran Kabič. Republiški naslov si je pritekel na 110 m ovire, bil je tudi tretji v skoku v daljino. Miloš Krampi je troskokaš. Na prvenstvu je bil drugi. V metu diska pa je član našega kluba Bojan Klančnik osvojil tretje mesto.« Polak in Kabič bosta nastopila na republiškem prvenstvu v mnogoboju. Le-ta bo sredi oktobra, ali na stadionu v Šiški ali na stadionu v Kranju. Za prvaka nastopajo še ml. in st. mladinci in člani. Pri ženskah pa tudi v mnogoboju. D. Humer hodnje reprezentance. Zelo hitro nas bodo namreč sprejeli v mednarodno športno federacijo, če bomo imeli svojo reprezentanco. Predsednik te federacije, ki je po rodu iz Mehike, prav tekmuje glede števila držav, ki so včlanjene v njegovo federacijo. Tako je že sprejel baltske države. Zadnji dogodki, zlasti ukrep ljubljanske vlade dokazujejo samo to, da je politika vojna z drugimi sredstvi. Enako velja tudi za šport. Zelo pomembno je, da si povabljen na vsa tekmovanja. Od-bojkarji Slovenije so že znani po vsem svetu. Ko sem se mudil na Evropskem prvenstvu v odbojki v Berlinu, nisem potreboval nobene legitimacije za pridobitev akreditiva. Tukaj, poglejte, to je moj berlinski akreditiv. Samo moje ime in oznaka države - Slovenija. Takoj, ko bomo sprejeti v mednarodne odbojkarske forume, bo- mo dobili tudi povabila na balkansko in mediteransko prvenstvo. O tem ni dvoma, saj so najboljši slovenski talenti močnejši od Avstrijcev, Švicarjev, Belgijcev,..." Razlogi za izreden razmah "beach volleva" (odbojke n* plaži) v zadnjem času v Sloveniji? Ne samo na obali, tudi v no* tranjosti? "Malo je k temu pripomogla vojna, k temu razmahu v notranjosti, saj ljudje niso mogli na morje. Odbojka ima veliko različic, ena izmed njih je tudi ta, beach vollev. Je pa to zahtevna stvar in igralci delajo napako, ker te zvrsti odbojke ne trenirajo, ampak samo igra* jo. Pri beach vollevu je pouda; rek na zanesljivi individualn1 tehniki, manj pa ta zvrst zahte va od igralca na področju igralnih strategij. Sodoben trend vrhunske odbojke gre v smeri vrhunskega spektakla. Odbojka v Berlinu je za razvajene športne gurmane, ki so si ogledali evropsko prvenstvo, gotovo p0' menila desert, posladek. Lahko rečemo, da je odbojka tenis za kozmonavte, odbojkarji pa so vse višji, vse bolj akrobati i" kaskaderji." Pa še malce lokal-patriotsk" vprašanje za konec najinega razgovora: kaj menite o gorenjski odbojki? "Vse najboljše. Zlasti zadnjih dvajset let. Gorenjci imajo svoj šarm: so disciplinirani, bo; jeviti in zlepa ne popuščajo-• Mojca Peternelj, foto: J.Cigler E T A A N K kaj me jezi? Tudi v športu je človek marsikdaj razočaran, marsikdaj ga kaj razjezi. Kaj o tem pravijo naši sogovorni' ki? MILIVOJ VELIĆKOVIČ 1937. leta se je rodil v Zagrebu. Univerzitetni profesor dicine, kapetan vaterpolske ekipe Vodovodni stolp. »V športu se razočaranje in žalo^ kmalu pozabijo, nisem pa pozabil, d3 bi lahko že leta 1962 nastopili z vatel"' polsko ekipo Triglava iz Kranja v J-zvezni ligi, če bi premagali v zad' njem srečanju Crveno Zvezdo, in p° letu 1965, ko smo izpadli iz n. zvezne lige v Bečeju. . Vseskozi me jezi, da do športa ni vec pravega veselja, in da se le-ta i<3r3 Ker pa je moj šport povezan z bazf nom, ne smem mimo dejstva, da }e le-ta premalo izkoriščen v organiz?' cijskem pomenu. Manjkajo orgahiz1' rane zabave povezane s plavanjem* MITJA GABROVEC 1954. leta se je rodil na Jesenicah, po poklicu je avtorneh*' nik, v športu pa učitelj karateja. »Prepričan sem bil, da se pri nas v karate športu dela dobro, ko pa sefl1 bil prvič udeleženec odprtega prvefl' stva na Japonskem, sem bil nad n&' f šim delom nemalo razočaran. Na J3' ponskem imajo drugačen pristop &° vadbe. Pri nas je preveč poudarka 03 pripravah za tekmovanja, zato prihaj3 do številnih poškodb zaradi »neko11' ' troliranega udarca«. IZTOK KRAŠOVEC rojen v Kranju leta 1958. Diplomirani organizator. Predse0-' nik Vaterpolske zveze Slovenije s sedežem v Kranju. Aflh >>^>rv0 razočaranje sem doživel ^ "'"" 1976, ko s svojo generacijo nis^ lšk^^mi' uspeli osvojiti naslova mladinske^ državnega prvaka v vaterpolu. vedno ni rešeno financiranje in sta''■ '<*■* športnikov, ki z delom dosegajo v hunske rezultate.« KRANJ, CANKARJEVA 4 F O T O R EP ORTAŽA JANA REMIC UMETNA STENA JE IZZIV Športno plezanje na umetni steni postaja iz leta v leto vse bolj zanimivo. Številni bi se radi sami preizkusili, pa tudi številni starši bi otroke vključili v plezalno šolo. Zakaj nihče ne ponudi tega? Milan Čadež Pomemben je ogled in priprava pred startom. »Roka..., noga..., roka..., roka..., noga..., ne bo lahko.« »S tremo ne bom prišel visoko!« »Morala bom spremeniti korak. Naj ponovim?« Tudi prvenstvene smeri Tržič, septembra - Tržiški alpinisti so tudi v zadnjem mesecu dni opravili nekaj vzponov, o katerih smo bili obveščeni tudi v uredništvih Radia Tržič in Stotinke, tako da jih na tem mestu lahko predstavimo vsem Gorenjcem. Tako kot smo zapisali že v prejšnji številki, pa vabimo vse alpiniste, ki "spravijo pod streho" kaj zanimivega, da nam to sporočijo na Radio Tržič, kjer bomo to objavili v redni torkovi oddaji Športni obzornik ter zapisali tudi na straneh Stotinke. Tako gre v tem zadnjem mesecu dni vsekakor največ pozornosti nameniti vzponoma znanega tržiškega alpinista in Himalaj-ca Filipa Benceta, ki je 8. septembra sam plezal v Vevnici, to je v sosedi Mangrta nad Belopeškimi jezeri v Italiji in soliral v smeri imenovani Kot (V, 600 m). Smer leži v levem delu severne stene Vevnice, splezal pa jo je po značilni veliki grapi levo od Kaminske smeri. 19. septembra pa sta Filip Bence in mladi Slavko Rožič v isti steni preplezala prvenstveno smer, ki sta jo imenovala smer Bence - Rožič in ocenila s VI. težavnostno stopnjo, njena višina pa je 600 metrov. Plezala sta jo 8 ur. Smer poteka po levem boku stebra levo od Golijeve smeri in je kombinacija ekstremnih težav in lepote v čvrsti navpični skali. V tem primeru gre za dosežek, ki je vreden omembe tudi v širšem prostoru, ne samo v Sloveniji. V tej smeri se je mladi Slavko Rožič tudi potrdil, da se je Že razvil v dobrega alpinista z vrhunskimi sposobnostmi. Sicer pa je Filip Bence ob koncu avgusta soliral tudi v Tri-8'avu, kjer je preplezal Diretisimo, Sodčke, Skalaško, Fajdiga-Pintarjevo smer in Čopov steber (VI, 1000 m). Ob tem je zanimivo, da je Filip Bence v tem vzponu že desetič solo preplezal Čopov steber, in da je od takrat, ko mu je to uspelo prvič pretečo natanko 20 let. Prav tako konec avgusta sta Andraž Koren in Slavko Rožič preplezala novo smer v zahodni steni Storžiča. Poimenovala sta J° Pončo, poteka pa med Mirovo in Direktno. Dolga je 70 me-*r°v, posamezne dele sta ocenila med V in VII-, plezala pa sta 3 Ure. Janko Meglic in Slavko Rožič pa sta plezala v Beli peči. Preplezala sta Spominsko smer Jožeta Rozmana in sicer prosto, za *ar menita, da je primerna ocena VI -I-. Nato sta ponovila še Gol-carsko (VII-) ter Hrušovo (VI/A2). V nedeljo, 31. avgusta, pa so čTani AO Tržič pripravili sku-P)nsko turo v Vrata oziroma Triglavsko steno, kjer so opravili tu-d! zaključek letošnje plezalne šole. Plezalo je 12 članov in tečajnikov, preplezali pa so med drugim Dolgo nemško s pristopom na Triglav, Bavarsko z Dolgo nemško in Kratko nemško s Cimer-•nanovim izstopom. ^ Za konec moramo vsekakor omeniti tudi brata Janeza in plemena Primožiča, ki sta v začetku septembra v Triglavu prerezala kombinacijo Helbe in Čopovega stebra (Vi/Al, 1000 m) v zelo lepem in toplem vremenu ter v severni steni Košutnikove-8a turna nekoliko lažjo smer Denijeva poč (V, 250 m). Pri tem je treba omeniti odlično skalo ter lepo smer, primerno za lep za-*'Juček plezalnega vikenda. V soboto, 21. septembra, pa sta brata Primožič plezala v Rja-Vlni in sicer smer Milijarda (V + /IV-V, 400 m), ki jo plezalci zelo ^edko plezajo, v nedeljo, 22. septembra, pa sta v Koštunikovem Urnu preplezala Direktno smer v njegovi zahodni steni (Vi/Al, ^50 m). Tako kot smo lahko ugotavljali že v naši prejšnji Stotinki, so ,r?'ški alpinisti tudi v znajdem mesecu dni opravili nekaj zelo Va'itetnih plezalnih dosežkov. J. Kikel Fotografski izlet po fužinskih planinah Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 12. oktobra, in nedeljo, 13. oktobra 1991, tematski planinski izlet. Zbrali se bomo ob 6.20 pred PD Kranj. Do Stare Fužine se bomo peljali z rednim avtobusom. Dnevno bomo hodili okrog 6 ur. V Kranj se bomo vrnili v nedeljo do 20. ure. Hrana: iz nahrbtnika. Oprema: topla oblačila in planinska obutev, baterijska svetilka, planinska izkaznica, fotografska ali video oprema - tudi najbolj preprosta. Cena izleta (150 din, mladina 100 din) vključuje prenočišče v koči na Planini pri Jezeru, prevoz (250 din) plača vsak posamezno. Prijave in vplačila do ponedeljka, 7. oktobra, v pisarni PD Kranj, Koroška 27, tel. 212-823. V jesenskem času narava z razkošnimi barvami izzivalno vabi fotografe, da bi na film poskusili ujeti bežen trenutek lepote. V osrčju Zlatorogovega kraljestva, med Bohinjskim jezerom in sivim očakom Triglavom, so kot dragulji raztresene številne Fužinske planine: Planina Blato, Planina Krštenica, Planina v Lazu, Planina pri Jezeru, Planina Dedno polje, Planina Ovčarija, Planina Viševnik,... Vrhovi okrog njih se kopajo v sončnih žarkih, v jesenskem miru in hladu na njih zablestijo macesni, kot bi jih nekdo posul s cekini. Stari, leseni stanovi izžarevajo toplino, človeška duša se napolni z mirom. Sprehajali se bomo od planine do planine ter fotografirali in snemali motive, ki jih v tem gorskem raju Slovenije gotovo ne bo manjkalo. Povrh vsega se bomo veliko pogovarjali o svetlobi, kompoziciji, izrezih, objektivih, časih in zaslonkah, o globinski ostrini, makrofotografiji, o perspektivah, prikazovanju hitrosti, o dramaturški zasnovi predavanja, o filmih, o občutljivosti, o... Čez kak mesec se bomo ponovno sešli, pogledali, kaj smo ustvarili in se morda pomenili še o nadaljnjem delu. Vodnika izleta, Stanko Dolenšek in Marjan Ručigaj, Vam želiva dobro luč in srečno! POKLJUKA POSTAJA ŠPORTNI CENTER Pok al maraton Tržič, septembra - Naš nekdanji znani alpski smučar in '•rnpijec Janez Štefe - Zavrotar, ki je tudi zagrizen balinar, je Pred leti organiziral 72-urni balinarski maraton. V spomin na 0 uspešno prireditev je bil na njegovem balinišču sredi sep-^bra turnir v bližanju za pokal maraton. Udeleženci so prišli .d blizu in daleč, najuspešnejši pa so bili: 1. Slavko Ropret, 2. V^ton Brejc, 3. Franc Koder, 4. Gusti Knific, 5. Stojan Verč in °- °rago Mikulandra. To je bil tudi cilj ZTKO Kranj, ko je lani prevzela v svoje okrilje ŠPORT HOTEL POKLJUKO. Kaj se je dogajalo pred tem, niti ni tako pomembno, v letu dni in pol pa se je pokazalo, da je bilo veliko zamujenega, največ pa so vsekakor izgubili športniki. Pokljuka naj bi v prihodnje postala slovenski smučarski sprehajalno-tekaški center. To vsekakor omogočajo tudi enkratni naravni pogoji. Jeseniški športni utrinki Piše: Brane Jeršin S prostovoljnim delom do nove garderobe Jeseniški kegljači na asfaltu so zavihali rokave in s prostovoljnim delom in pomočjo nekaterih podjetij in matičnega športnega društva ob štiristeznem kegljišču Podmežakljo gradijo novo garderobo s kopalnico. Pod vodstvom predsednice Lojzke Dečman in prizadevnega tehničnega vodje Vojka Mikoliča so z deli že skoraj pri koncu. Upajo, da bodo že v novi sezoni, ki je pred vrati, lahko svojim gostom ponudili veliko boljše pogoje za tekmovanje. Prizadevni so tudi pri treningih, saj po dolgih letih poleg članske ekipe trenirajo tudi pionirji in mladinci. Skromnim ke-gljačem, ki s skromnimi finančnimi sredstvi poizkušajo vrniti to lepo športno panogo na mesto, ki so ga v preteklosti že imeli gre vse priznanje za zares velik delovni uspeh. Ponovno lipa program v jeseniškem partizanu Letos že drugič je v jeseniškem Partizanu ob začetku šolskega leta stekel LIPA program. Ta program je že lani uspešno potekal. Z več kot 400 udeleženci od 2. leta naprej, pa vse do upokojencev je v jeseniški rekreacijski prostor prinesel precej dobrodošlih novosti. Zanimiv pa je tudi letos. Telovadnica v jeseniškem Paritzanu je vsako popoldne zelo dobro zasedena, toda če se želite vključiti v zanimiv in pester program rekreacije, se oglasite vsak delavnik v domu, kjer boste našli vse informacije. Lipa program vam nudi veliko možnosti. Poskrbljeno je za vse od najmlajših do starejših. Pridite v Partizan na Jesenicah. Drsalni klubjesenice Pred začetkom tekmovanj so tudi mlade jeseniške drsalke, ki jih že drugo sezono trenira priznani sovjetski trener. Kar precej deklic trenira zelo naporno, tudi dvakrat na dan. Treningi potekajo na ledu, v telovadnici in zunajih igriščih. Poleg drsalnega treninga deklice trenirajo tudi kondicijo, ritmiko. Sovjetski trener je na Jesenicah zelo zadovoljen, čeprav pravi, da bi bilo dobrodošlih več tekmovanj, ki bi njegove varovanke še bolj motiviralo. Naj omenimo še to, da trenerja financirajo starši mladih drsalk sami. Že v prihodnjih mesecih pa dekleta čakajo prve resnejše preizkušnje. Odbojka na Jesenicah Mnogi starejši privrženci jeseniškega športa se še prav gotovo spominjajo izvrstnih odbojkarskih tekem. Odbojkarski klub Jesenice je že tekmoval tudi v zveznih ligaških tekmovanjih. Toda pred leti je prišlo do nekakšnega odbojkarskega zatišja na Jesenicah. Moška ekipa je razpadla, oziroma se je preselila v Žirovnico. Dekleta pa so več ali manj igrale le za svojo zabavo. Izgleda pa, da se sedaj nekaj premika tudi pod jeseniško mrežo. Odbojkarji iz Žirovnice so se letos uspeli vrniti v" 1. slovensko ligo. Razveseljivo pa je tudi, da na Jesenicah raste zelo obetavna vrsta mladih igralk pri OK Jesenice, ki jo vodi Tonček Avber. Dekleta so vse poletje pridno trenirale na zunanjem igrišču Podmežakljo, sedaj pa so se preselile v telovadnico na Osnovni šoli Tone Čufar. V ekipi je kar 16 deklet, ki že nestrpno čakajo na začetek tekmovanja v 2. slovenski ligi. Naj izkoristimo to priložnost in povabimo vse tiste, ki jim je odbojka pri srcu, da pomagajo zares perspektivni ekipi v njihovih naporih za ponovno uveljavitev odbojke na Jesenicah. Hokejske novice Mladinsko moštvo Jesenic se že od 20. julija vestno pripravlja na novo sezono. Trenerja Vaclav Červenv in Roman Pristov sta z ekipo mladincev v zadnjih letih uspela ujeti priključek s kvalitetnim evropskim vrhom. Sistem dela je zares vrhunski in strokoven, zato tudi mednarodni uspehi mladih jeseniških hokejistov niso naključni. Dosedaj so odigrali že tudi več mednarodnih prijateljskih tekem, pomerili pa so se že tudi z domačimi konkurenti. Poglejmo rezultate: VSV Beljak : Jesenice 1 : 6, J. Hradec (ČSFR) : Jesenice 4 : 6, Škoda Plzen (ČSFR) : Jesenice 11 : 4, D. Jihlava : Jesenice 4 : 7, Tesla Par-dubice : Jesenice 6 : 5, Špartak Praga : Jesenice 4 : 4, Motor C. Budjejovice : Jesenice 4 : 4, VSV Beljak : Jesenice 1 : 9, Olim-pija : Jesenice 3 : 5, Jesenice : Olimpija 11:2. Iz teh rezultatov je razvidno, da so Jeseničani zelo uspešno nastopili na močni turneji po ČSFR, kjer so igrali z ekipami češkoslovaške prve mladinske lige in dvakrat zmagali, dvakrat igrali neodločeno in le enkrat izgubili, kar je prav gotovo lep mednarodni uspeh. S svojimi prvimi letošnjimi tekmami so začele tudi vse ostale selekcije kluba. Starejši pionirji, mlajši pionirji in ekipe hokejske šole A so odigrali sledeče tekme: Olimpija : Jesenice (St. pio.) 3 : 2, Jesenice : Olimpija (ml. pio.) 2:13, Jesenice : Olimpija (st. pio.) 4 : 5. Naj na koncu hokejskih novic še enkrat povabimo vse otroke letnika 84 in mlajše, da se oglase na drsališču Podmeža-klja v času treningov šole in se pridružijo vrstnikom. Novice... MOTOKROS ROZMAN IN ZAPRET SOLIDNA Tržič, 9. septembra - Najmlajši motokrosisti - pionirji so imeli zadnje časa dve dirki za republiško prvenstvo v Orehovi vasi in Slovenskih Konjicah, obakrat v kategoriji do 80 ccm. Tržičan Aleš Rozman je bil v Orehovi vasi četrti, v Konjicah pa sedmi, kljub padcu v drugi vožnji. Dve dirki so imeli tudi tekmovalci, starejši od 14 let. Tržičan Aleš Zapret je bil v Slovenskih Konjicah in Šentvidu pri Stični deveti. • M. Jenkole TURNIR IN IZLET NA GODEŠIČU Godešič, 9. septembra - Nogometni klub Kondor z Gode-šiča je organiziral 15. tradicionalni turnir v nogometu za pokal Godešiča. Razen domačinov so na turnirju sodelovali še nogometaši Poleta iz Sv. Duha in Reteč. Polet je premagal Reteče s 3 : 1, s Kondorjem pa je igral neodločeno. Kondorje nato premagal Reteče z 1 : 0. Pokal je osvojil Polet, drugi je bil domači Kondor, tretje pa Reteče. Uspešno sta sodila Benkič in Čengi- Člani športnega društva pa so se udeležili vsakoletnega planinskega izleta. Letos so se povzpeli na Vršič, Prisojnik, Razor, Kriške pode, Bovški Gamsovec in na Triglav ter se prek Pokljuke vrnili domov. • J. Starman Žnidar prvak števcev V soboto je bilo na teniških igriščih v športnem parku STANKA MLAKARJA v Kranju že 3. prvenstvo podjetja Iskra -Števci. Prijavilo se je rekordnih 42 tekmovalcev in tekmovalk. Ob čudovitem vremenu je postal novi prvak Davor Žnidar, branilec naslova Uroš Milačič pa se je tokrat moral zadovoljiti s 3. mestom. Posamezni rezultati: četrtfinale - Žnidar : Žitnik 9:0, Milačič : Lunar 9:3, Bevk : Škofic 9:0, Jesenko : Tadina 9:1. Polfinale: Žnidar : Milačič 9:4, Jesenko : Bevk 9:1. Za 3. mesto: Milačič : Bevk 9:2. Finale: Žnidar : Jesenko 6:0, 6:2. Pri dekletih je slavila Romana Ribnikar pred Nušo Čebular in Sabino Kalan. V tolažilni skupini pa je zmagal Frenk Trobec pred Robertom Jagodicem in Marjanom Miheličem. R. Živkovič TENIS BaCnik, pozniC in perhavec zmagovalci Na drugem prvenstvu grafičnih delavcev Slovenije v tenisu, ki je bilo v Kranju 21. septembra 1991 na igriščih TK Triglav je nastopilo 50 tekmovalcev. Žal se prvenstva niso udeležili predstavniki Mladinske knjige in Ljudske pravice. Rezultati: ženske: polfinale - Vidmar (Kurirček): Bačnik (Pa-pirografika) 1:9, Cerček (Papirografika): Nunar (Gor. tisk) 2:9; finale - Bačnik : Nunar 2:0 (6:0, 6:1); moški nad 40 let: polfinale - Poznič (Cetis) : Vučer (Cetis) 2:0 (6:3, 6:3), Glavič (Mar. tisk) : Škulj (Koč. tisk) 2:0 (7:5, 6:3) finale - Poznič : Glavič 2:0 (6:3, 6:2); moški do 40 let: polfinale - Orel (Tisk Soča) : Perhovec (Gor. tisk) 2:9, Rijavec (Pom. tisk) : Melink (Gor. tisk) 9:3; finale - Perhavec — Rijavec 2:0 (6:2, 6:0). J. Marinček Teniško prvenstvo iskre -električno orodje Sindikat DO Iskra - električno orodje je v sodelovanju z g. Milanom Čelikom organiziral že tretje tradicionalno prvenstvo v tenisu. Tekmovanja so potekala v športnem parku Rapa na Visokem, kjer je delovna organizacija sofinancirala izgradnjo enega od teniških igrišč, ki ga sedaj uporablja za prvenstva in rekreacijo delavcev. Sodelovalo je 23 tekmovalcev v moški in dve v ženski konkurenci. Ker sta bili prijavljeni samo dve igralki, sta ti dve igrali le v mešanih dvojicah. To je že tretji tra-dicionalnui turnir. Prvi je bil v Šenčurju, drugi prav tako na igrišču Rapa na Visokem. V polfinalu so bili sledeči dvoboji. Sajevic : Udovč 6:3, 1:6, 6:4, Draksler : Ferenčak 6:4, 4:6, 7:5, tako sta se v finalu srečala Sajevic in Draksler, kjer je zmagal prvi z rezultatom 6:4 in 6:0. V igri dvojic so v finalu igrali Pu-šavec, Krt : Ilovar, Štirn 6:1 in 7:5. V igri mešanih dvojic pa je dvojica Šimic, Ilovar premagala dvojico Tivold, Vraničar s 6:1 in 6:2. Vsi zmagovalci so na koncu prejeli medalje. Napišimo, da je bila organizacija prvenstva brez napak, kakor so imeli tudi čudovito sončno vreme. R. Živkovič Kolesarski trim v iskri-vzdrževanje Da se v iskrških tovarnah ne igra samo tenisa, pa so dokazali delavci z. izvršilni odbor sindikata, ki je organiziral kolesarsko trim tekmovanje. Zmagovalci so bili vsi, ki so zmogli to zahtevno progo, ki je potekala na relaciji Stražišče - Bitnje - Žabni-ca - Sk. Loka - Zbilje - Mavčiče - Breg ob Savi - do Kranja. Sodelujoči so vplačali kotizacijo 60 din, s katiirm prihodkom so si na koncu tekmovanja pripravili piknik ob ribiški kolibi na Bregu ob Savi. To ni bilo le tekmovanje, marveč so vozili zgolj rekreativno. Ta prireditev pa je zamišljena tudi kot vsakoletni zbor delavcev vzdrževanja. Razveseljivo je, da je bilo letos med sodelujočimi več upokojencev, kot vsa prejšnja leta. Prireditev je minila brez kakršnihkoli poškodb in okvar na kolesih. Delavci so bili na koncu prireditve zelo zadovoljni, izrazili pa so tudi željo, da se drugo leto spet organizira prireditev, če bo le priložnost zato. R. Živkovič FOTOREPORTAZA NA NOGOMETNEM V NAKLU JURIJ C I G L E K IGRIŠČU Z glavo je dovoljeno Čez gol Kasaške dirke v komendi Ljubitelji kasaškega športa so po treh letih dočakali nov rekord steze - Zanimiv nastop mladih kasačev. Komenda, 29. septembra 1991 - Konjeniški klub Komenda je letos že drugič priredil s pomočjo zvestih pokroviteljev kasaško tekmovanje. 2000 gledalcev je v osrednji dirki za »Memorial Janka Juhanta« - avto-štart za 3-12-letne kasače (s časom 1.22,6 in boljšim, proga 1800 m), navdušeno pozdravilo nov rekord steze, ki ga je postavil Carlo Frost z voznikom Mihom Kavčičem iz Maribora. S Miha Kavčič s CARLOM FRO-STOM, novi rekorder steze. časom 1.19,5 je za dve desetinki izboljšal rekord Pogačarja z Madaunom izpred treh let. V šestih dirkah je sodelovalo več kot 50 voznikov iz vseh slovenskih klubov iz Zagreba, v zadnji pa so napredek v znanju kasaških veščin pokazali še mladi vozniki mladinci. Za dobro počutje je poskrbelo obnovljeno gostišče na hipodromu Komenda. Rezultati: Revija za 2-letne kasače, temelj 1:40, proda 1600 m: 1. Pelizona, Joško Antončič (KK Šentjernej) 1:31,0; 2. Peer, Drago Sack (KK Zagreb) 1:31,6; 3. Angora, Saša Vukaši-novič (KK Zagreb) 1:37,6. Časovni handicap za 2-letne kasače, temelj 1:35, proga 1600: 1. Patro, Jože Boc (KK Ljubljana) 1:33,6; 2. Anica, Zvone Vi-dic (KK Brdo) 1:32,5; 3. Lam-bada, Stanko Sraka (KK Ljutomer) 1:35,6. Avtoštart za 3-12-letne kasače s časom 1:25,1 dol 27.5, proga 1800 m: 1. Desire, Jože Boc (KK Ljubljana) 1:23,7; 2. Panto, Damir Sopar (KK Zagreb) 1:24,8; 3. Diplomat, Tine Jagodic (KK Komenda) 1:25,2. »Memorial Janka Juhanta« avtoštart za 3-12-letne kasače s časom 1:22,6 in boljšim, proga 1800 m: 1. Carlo Frost, Miha Kavčič (KK Maribor) 1:19,5, rekord steze; 2. Fita, Jože Seršen (KK Ljutomer) 1:20,8; 3. Larina, Franc Lovrenčič (KK Maribor) 1:22,4 Avtoštart za 3-12-letne kasače s časom 1:22,7 do 1.25,0, proga 1800 m: 1. Perto, Ivan Kosec (KK Komenda) 1:23,1; 2. Nike Sarah, Špindler (KK Maribor) 1:24,8, 3. Linča II, Franc Ben-kovič (KK Ljubljana) 1:24,8 Avtoštart za 3-12-letne kasače s časom 1:27,6 in slabši, proga 1800 m. 1. Fena, Milan Seršen Ljutomer) 1:25,0; 2. Primi I'; Janez Kolar (KK Ljubljana 1:25,2; 3. Kolt, Miro BoŽ^ (KK Ljubljana) 1:25,9 Dirka za mlade voznike mladi"' ce: 1. Perto, Stanko Kavčič (K* Komenda); 2. VValram, Jal1 Horvat (KK Ljubljana); 4. D|' plomat, Tomaž Lah; 3. Dom1' nant, Aleš Osolnik; 5. Perl3' Roman Jerovšek (vsi KK K0' menda). Jelka Pokom, foto Igor Poko" Jani Horvat (mladi vozniki) je s taktično vožnjo poskrbel, $ •je bila tekma tudi napeta. Domačini so takole stavili zmago Ivana Kosca. Stanko Kavčič, komendski podmladek, daje izjavo za ja nost. Vabila, Razpisi, Sporedi... I 7 H w* litiji? Razpored tekmovanj šolarji bodo smučali v balinanju |a MOŠKE ekipe škofja Loka - Za tekmovanje se je prijavilo 20 ekip, ki so na podlagi propozicij razdeljene v naslednje skupine L SKUPINA: 1. ELEKTROMOTORJI, 2. LIO, 3. M-SORA. 2. SKUPINA: 1. ALPINA, 2. LOKA, 3. EGP. 3. SKUPINA: 1. AL-PETOUR, 2. I. Z. RANT, 3. ALPLES. 4. SKUPINA: 1. JELOVICA, 2. PEKS, 3. LTH OL. 5. SKUPINA: 1. OBRTNA ZBORNICA, 2. DR. UPOKOJENCEV ŠK. L., 3. CENTER SLEPIH, 4. MESOIZDELKI. 6. SKUPINA: 1. LTH, 2. ZZD Občine Šk. Loka, 3. SGP TEHNIK, 4. OBČINA. - V predtekmovanju tekmujejo ekipe po sistemu vsak z vsakim ali kombiniranem sistemu. - Če se prijavljena ekipa ne udeleži tekmovanja prejme - 30 kazenskih točk. 1. SKUPINA: SOBOTA, 5. 10. 1991 - BALINIŠČE BK TRATA vodja tekmovanja: Bojan BUDEN L kolo: ob 15.00 uri - 1. steza: LIO : ELEKTROMOTORJI, 2. kolo: ob 16.15 uri - 1. steza: M-SORA : poražena ekipa, 3. kolo: ob 17.30 uri - 1. steza: zmagovalni ekipi 2. SKUPINA : SOBOTA, 5. 10. 1991 - BALINIŠČE BK TRATA L kolo: ob 15.00 uri - 2. steza: LOKA : EGP, 2. kolo: ob 16.15 Uri - 2. steza: ALPINA : poražena ekipa, 3. kolo: ob 17.30 uri - 2. steza: /maeovalni ekioi 3. SKUPINA: SOBOTA, 5. 10. 1991 BALINIŠČE B K TRATA I. kolo: ob 15.00 uri - 3. steza : ALPETOUR : I. Z. RANT, 2. kolo: ob 16.15 uri - 3. steza: ALPLES : poražena ekipa, 3. kolo: ob 17.30 uri - 3. steza : zmagovalni ekipi 4. SKUPINA : SOBOTA, 5. 10. 1991 - BALINIŠČE BK TRATA 1. kolo: ob 15.00 uri - 4. steza : JELOVICA : PEKS, 2. kolo: ob 16.15 uri - 4. steza: LTH OL : poražena ekipa, 3. kolo: ob 17.30 Uri - 4. steza: zmagovalni ekipi 5. SKUPINA: SOBOTA, 5. 10. - BALINIŠČE BK LOKA 1000 V primeru dežja bodo ekipe odigrale srečanja na balinišču BK TRATA 1. kolo: ob 15.00 uri - 1. steza: OBRTNA ZBORNICA : MESOIZDELKI, 2. kolo: ob 15.00 uri - 2. steza: DRUŠTVO UPOKOJENCEV Sk. Loka : CENTER SLEPIH, 3. kolo: ob 16.15 uri - 1. steza: poraženi ekip, 4. kolo: ob 16.15 uri - 2. steza: zmagovalni ekipi 6. SKUPINA: SOBOTA, 5. 10. - BALINIČE BK LOKA 1000 V primeru dežja bodo ekipe odigrale srečanja na balinišču BK TRATA 1. kolo: ob 15.00 uri - 3. steza: LTH : OBČINA, 2. kolo: ob 15.00 uri - 4. steza: ZZD občine ŠK. Loka : SGP TEHNIK, 3. kolo: ob 16.15 uri - 3. steza: poraženi ekipi, 4. kolo: ob 16.15 uri - 4. steza: zmagovalni ekipi POLFINALNA TEKMOVANJA V BALINANJU - Če se ekipa ne pojavi na tekmovanju prejme - 60 kazenskih točk. * V polfinalno tekmovanje se uvrstita prvi dve ekipi iz vsake skupine - formirata se 2 skupini: v eni zmagovalci skupin, v drugi drugouvrščeni v skupini. ■ Nasprotnike v polfinalnih srečanjih se določi z žrebom. - Ostale ekipe od 13. mesta dalje se razvrsti na podlagi doseženih rezultatov iz predtekmovanja. NEDELJA, 6. 10. 1991: BALINIŠČE BK TRATA - vodja tekmovanja. Bojan BUDEN * ob 8.00 uri: žrebanje - 1. skupina: zmagovalci skupin iz predtekmovanja (6 ekip) NEDELJA, 6. 10. 1991: BALINIŠČE BK LOKA 1000 - vodja tekmovanja: Ivo LANGERHOLC * ob 8.00 uri: žrebanie - 2. skupina: drugovurščene ekipe v skupinah iz predtekmovanja (6 ekip) FINALNA TEKMOVANJA V BALINANJU * Če se ekipa ne pojavi na tekmovanju prejme - 90 kazenskih točk. * Igra se po ligaškem sistemu. V drugi igri igra poraženec 1. kola £ ekipo, ki ni igrala. NEDELJA, 6. 10. 1991: BALINIŠČE BK TRATA - vodja tekmo-vanja: Bojan BUDEN : ob 11.00 uri: 1. steza - za uvrstitev od 1.-3. mesta (zmagovalci J* polfinala - 1. skupina), 2. steza - za uvrstitev od 4. - 6. mesta (Poraženci iz polfinala - 1. skupina), 3. steza - za uvrstitev od 7. - Šolarji pozor! Tako kot lani bomo tudi med letošnjimi božičnimi počitnicami organizirali na Pokljuki smučarski tečaj z avtobusnim prevozom. Tečaj bo namenjen začetnikom, boljšim in že dobrim smučarjem, ki bodo razvrščeni v vadbene skupine po znanju in jih bodo vadili priznani učitelji smučanja. Smučarski tečaj bo trajal od srede, 25. 12., do nedelje, 29. 12. 1991. Odhod avtobusov na Pokljuko bo vsak dan ob 8. uri izpred poslovne stavbe Zveze telesnokulturnih organizacij občine Kranj, Partizanska 37. CENA TEČAJA JE 1.850,00 din V ceno je vključen prevoz, smučarska karta, učitelj, enolončnica in čaj. V primeru, da se povečajo stroški prevoza in žičnice, bomo prisiljeni povečati tudi ceno tečaja, ker so cene vezane na tečaj marke. Zaradi težkih gospodarskih razmer smo se odločili, da vam nudimo plačilo tečaja v treh obrokih (prvi obrok do 20. 10., drugi obrok do 20. 11. in tretji obrok do 20. 12. 1991). Prijave z vplačilom prvega obroka, ki znaša 600,00 din sprejemamo po položnici ali nakaznici na naslov: ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KRANJ, Partizanska 37, žiro račun: 51500-678-82913 - SKD Kranj s pripisom "Božični tečaj s prevozom". Informacije vam nudimo: ZTKO Kranj, tel. 064/211-176, 211-235. Šolarji - dobimo se med božičnimi počitnicami na zasneženi Pokljuki! Božični tečaj smučarjev Zima je pred nami, smučanje in z njim snežna doživetja in veselje. Eni si želijo smučanja, pa ne znajo, drugi znajo, pa bi želeli še bolje in več. Privoščite si življenjsko radost in brez strahu na smuči, pa čeprav prvič. V spopadu z novim smučarskim znanjem vam bodo priskočili na pomoč priznani učitelji smučanja, smučali bomo ob žičnicah na Zatrniku in našem hotelu na Pokljuki, kjer bo pod strokovnim vodstvom organizirana vadba za začetnike in otroke od petega leta starosti naprej. Glavni namen smučarskih tečajev je strokovno izpopolnjevanje v smučarskih veščinah, odprava vsakršne treme in negotovosti pri smučanju, spoznati pravilno uporabo in vzdrževanje smučarske opreme... Pa seveda preživeti nekaj dni z ljudmi, ki radi pojejo, plešejo, se smejejo in veselijo, kot prijatelji pa tudi poslovijo. Tečaj bo od 25. do 29. decembra, cena pa je 3.500 din za odrasle in 2.800 za otroke! Ceno smo fiksirali. Povečali jo bomo samo z indeksom rasti življenjskih stroškov v preteklem mesecu (indeks je objavljen v Ur. listu Republike Slovenije). V ceno tečaja je vključeno poleg učenja smučanja tudi polni pen-zion, prevoz na smučišče Zatrnik, turistična taksa ter še nekaj popoldanskih in večernih prireditev. Smučarska vozovnica na Zatrniku v ceno ni vključena. Prizadevali si bomo, da bo za bolj zahtevne smučarje obiskov na Zatrnik čim več in da bo smučarska vozovnica kupljena po najbolj ugodni varianti. V primeru, da ste se odločili za udeležbo na tečaju, vam nudimo plačilo tečaja v treh obrokih (prvi obrok do 20. 10., drugi obrok do 20. 11. in tretji obrok prvi dan tečaja - 25. 12. 1991). Prijave z vplačilom prve akontacije v višini ... din sprejemamo po položnici ali nakaznici na naslov: Šport commerce, d.o.o., žiro račun: 51500-603-32405 SDK Kranj s pripisom "Tečaj smučanja - božič": Zbor tečajnikov je v sredo, 25. 12. 1991, do 11. ure. Informacije vam nudimo: ZTKO Kranj, tel. 064/211-176, 211-235, Šport hotel tel. 064/77-027. Smučarski pozdrav in na snegu na svidenje! Srečanje cicibanov v počastitev mesta (zmagovalci iz polfinala - 2. skupina), 4. steza - za uvrstitev od 10. - 12. mesta (poražene ekipe iz polfinala - 2. skupina) RAZGLASITEV REZULTATOV BO TAKOJ PO KONČA-NEM TEKMOVANJU. GLAS Tek v naravi Tržič, septembra - Tek v naravi, posebej pa še vsakoletno jesensko prvenstvo v krosu pritegne v Tržiču k sodelovanju izredno Veliko število občanov. Organizatorji (ŠZ Tržič, ŠŠD Stori in Atletska sekcija TVD Partizan) računajo, da bo tako tudi letos. Ob-~'nsko prvenstvo v krosu bodo namreč pripravili v sredo, 2. okto-"ra> od 15. ure dalje na nogometnem igrišču v Tržiču, sodelujoče Pa bodo razdelili v 20 starostnih skupin, kjer bodo tekmovali na f/ogah dolgih od 400 do 5000 metrov. gnjave sprejemajo v pisarni Športne zveze, sekretar Janez Brzin al' Po telefonu 50-766 do srede, 2. oktobra, do 13. ure oziroma Pol ure pred začetkom prvega teka na startnem mestu. 5.a.najboljše so pripravili častna priznanja, tekmovanje pa bo tu-a| izbirno za sestavo reprezentance, ki bo nastopila na tradicionalnem 26. krosu Dela 12. oktobra v Mariboru. Rezultati zapornih pa bodo veljali tudi za točke v Delavskih športnih igrah. at>ljeni na jesenski kros! J. Kikel meseca otroka 3. OKTOBER 1991 Letos bomo v Kranju že petič organizirali srečanje cicibanov -družabno srečanje, poimenovano "CICIBANIADA 1991". Srečanje bo v dvorani na Planini. Potek srečanja: - ob 9.00 uri zbor vseh nastopajočih v dvorani (v garderobah se otroci pripravijo za nastop), - ob 9.15 uri mimohod vseh udeležencev z napisi enot, ki bodo tekmovale, - ob 9.25 uri pozdravni govor in otvoritev srečanja, - ob 9.30 uri začetek na vseh šestih poljih, - ob 10.15 uri predviden zaključek. Za družabne igre smo izbrali: 1. skakanje v vrečah, 2. tek po zastavice, 3. kotaljenje medicinke, 4. premagovanje ovir, 5. tek po lončke, 6. premagovanje ovir skozi tunel. Nastopajoči: vsi vrtci v občini Kranj Organizator: Odbor za ŠŠD pri ZTKO Kranj, Komisija za šport pri WO občine Kranj. ZA DVORANO SO OBVEZNE COPATE, ki jih otroci prinesejo s seboj. IGRALNA MESTA IN RAZPOREDITEV SKUPIN - VRTCEV Po končanih tekmovanjih na vseh šestih poljih se igralna mesta zamenjajo po vrstnem redu in sicer iz 1. polja na drugo, iz drugega polja na tretje, ipd. Nastop se nadaljuje toliko časa, da vse nastopajoče vrste opravijo vse naloge. POD GESLOM "VSI ZA CICIBANIADO"! Prevozi z avtobusom za "CICIBANIADO" dne 3. oktobra 1991. Po že znanem programu bo ZTKO Kranj organizirala prevoze za srečanje cicibanov. Ob lepem vremenu bo srečanje cicibanov na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. V primeru deževnega vremena pa v dvorani na Planini z začetkom ob 9.30 uri. Novice Namizni tenis Nova tekmovalna sezona Začela se je nova tekmovalna sezona v namiznem tenisu. Na Gorenjskem smo pripravili tekmovanja v pionirski in mladinski konkurenci. Med fanti so imeli največ uspeha igralci kranjskega Merkurja, med dekleti pa igralke Jesenic. Rezultati: Tekmovanje za pionirje v Križah: 1. Robida, 2. Maček, 3. Polanšek (vsi Merkur), 4. Oblak (Jesenice); za pionirke na Jesenicah: 1. Sladic, 2. Košir (obe Jesenice), 3. Petrič (Merkur), 4. Mežek (Križe); za mladince v Stražišču: 1. Dolhar, 2. Klevišar, 3. Bernard (vsi Merkur), 4. Poljanec (Škofja Loka); za mladinke na Jesenicah: 1. Lavtižar (Jesenice), 2. Fojkar, 3. Štrukelj, (obe Merkur), 4. Sladic (Jesenice). Košarka Marca je bila v dvorani na Planini redna letna skupščina Medobčinske košarkarske zveze Gorenjske. Predstavniki košarkarskih klubov republiških ligašev, rekreacije in sodniške organizacije so izvolili predsedstvo MKZG in sprejeli plan dela organizacije v letu 1991. Za mandatno dobo dveh let so funkcije v MKZG prevzeli: predsednik: FRANCI PODLI PNI K -KK, KOKRA-LIPJE, podpredsednik: MIRAN CILENŠEK -KK JESENICE, Sekretar: MARJAN HAFNER - SODNIŠKA ORGANIZACIJA, člani: MARJAN GELTAR - SODNIŠKA ORGANIZACIJA, ACO ŠTRUKELJ - KK TRIGLAV, TONE ERLAH - KK KRANJ ROMAN DEŽMAN - KK RADOVLJICA. Operativni center organizacije je v Radovljici, vodja pa je MIRAN CILENŠEK. Vesti izstrelstva A. Občinsko prvenstvo v streljanju z MK orožjem Na strelišču v Struževem je Občinska strelska zveza Kranj pripravila občinsko prvenstvo v streljanju z MK puško in pištolo. Poleg članov in članic so nastopili še mladinci in mladinke, medtem ko letos najmlajši strelci in strelke niso tekmovali. Rezultati: 1. MK puška - člani ekipno (5 ekip): 1. "Iskra" - Kranj 727, 2. "Tugo" - Preddvor 670, 3. "Tone Nadižar" - Planina - Čirče 627, 4. "Franc Mrak - Predoslje 605, 5. "Stane Kovačič" -Primskovo 435; člani posamezno (17 članov): 1. Jure Frelih - Iskra 253, 2. Franc Čeme - Iskra 247, 3. Jure Pelko -Tugo 233, 4. Igor Žižmont -Tugo 230, 5. Alfonz Kern - S. Kovačič 227 itd. 2. MK puška - članice posamezno (1 članica) 1. Darinka Smrtnik - Omnia šport 208 3. MK puška - mladinci ekipno (4 ekipe): 1: "Tone Nadižar" -Planina/Čirče 572, 2. "Franc Mrak" - Predoslje 561 3. "Tone Nadižar" - Pl./Čirče 525, 4. "Tone Nadižar" - Pl./Čirče 458; mladinci posamezno (13 mlad.): 1. Uroš Zupan - F. M. 196, 2. David Kovic - T. N. 192, 3. Matej Malovrh - T.N. 190, 4. Matej Colja - T. N. 190, 5. Simon Bučan - F. M. 186 itd. 4. MK puška - mladinke ekipno (1 ekipa) 1. "Tone Nadižar" -Pl./Čirče 633 mladinke - posamezno (4 mlad.): 1. Andreja Malovrh T.N.: 227, 2. Helena Malovrh T.N. 213, 3. Ema Turnšek T.N. 193, 4. Darinka Žarn T.N. 170. B. Republiško prvenstvo v streljanju z MK orožjem serijske izdelave Gorenjski strelci in strelke so na republiškem prvenstvu v Celju dosegli nekaj odličnih rezultatov. Člani SD "Kranj" so se uvrstili na 3. mesto. Pri članicah je Darinka Smrtnik (Omnia šport) z enakim rezultatom kot zmagovalka Pernetova iz Trzina zasedla 2. mesto. Mladinke Kranja so bile ekipno tretje, med posameznicami pa je Alenka Kavar iz Radovljice zmagala z novim republiškim rekordom 535 krogov od 600 mogočih, Andreja Malovrh iz Kranja pa je bila tretja. C. Republiško prvenstvo v streljanju z vojaško puško (20 strelov leže) Prvenstvo so pripravili kranjski strelci na Strelišču v Struževem. V ekipnem tekmovanju je nastopilo 29 tričlanskih ekip, skupno pa kar 102 posameznika. Dvojno zmago so slavili Celjani. Od gorenjskih strelcev so se najbolje izkazali Škofjeloča-ni, od posameznikov pa Franc Čeme iz Kranja. Rezultati: ekipno: 1. Celje 543, 2. Trzin 520, 3. Štore 513, 4. Krim-Ljubljana 503, 5. Sk. Loka 499, 11. Preddvor 475, 14. Kranj 466 itd. Rezultati posameznikov: 1. Jože Jeram - Celje 185, 2. Slavko Frece - Celje 181, 3. Franc Brečko - Trzin 179, 8. Franc Čeme - Kranj 175, 14. Henrik Pe-ternelj - Šk. Loka 171, 20. Pavel Jereb st. - Šk. Loka 168, 33. Zdravko Žižmont - Preddvor 163, 40. Pavel Jereb ml. - Šk. Loka 160 itd. D. Odprto prvenstvo R Slovenije v streljanju s PAP-om (polavtomatsko puško) Tudi to prvenstvo je bilo v Kranju. Udeležilo se ga je 24 ekip z 90 posamezniki. Najboljšo ekipo so imeli strelci iz Cerknice, med posamezniki pa je z novim republiškim rekordom 261 krogov zmagal Janez Mrkun iz Ljubljane. Kranjčani so se tokrat uvrstili na 4. mesto, od posameznikov z Gorenjskega pa se je izkazal Pavel Jereb st., ki je le za dva kroga zaostal za zmagovalcem. Rezultati - ekipe: 1. "Brest" - Cerknica 712, 2. "Celje" - Celje 687, 3. RŠTO RS 686, 4. "Kranj" 684, 5. "F. Mrak" Predoslje 681, 6. "Škofja Lo^ ka" 675, 15. OŠTO Jesenice 645, 19. OŠTO Kranj 512 itd. Posamezno: 1. Janez Mrkun Lj. 261 R. rekord, 2. Pavel Jereb st. Šk. L. 259, 3. Matjaž Šuligoj Postojna 248, 4. Franc Strniša Predoslje 247, 5. Franc Čeme Kranj 246, 10. Boris Kozinc Jesenice 240, 15. Pavel Jereb ml. Šk. L. 232, 28. Silvo Sever Kranj 226, 32. Jani Umnik Predoslje 220, 37. Srečo Jerman Predoslje 214, Mitja Petrič Jesenice 214, 40. Jože Bohinc Kranj 212, Jure Frelih Kranj 212 itd. Božo Malovrh šport UREJA: VILMA STANOVNIK Slovenska nogometna liga Zmaga Živil Nakla v Ljubljani Ljubljana, Stadion Svobode, 29. septembra - V 10. kolu SNL ni prišlo do večjih presenečenj in premikov na lestvici, novo, pomembno zmago pa so dosegli nogometaši Živil - Nakla, ki so gostovali pri ekipi Liqui Moly Svoboda v Ljubljani. Edini gol za naklanske nogometaše je dosegel Taneski. V derbiju kola je vodilna ekipa Belvedur Izola doma premagala Koper z rezultatom 1:0, Maribor Branik pa je na gostovanju premagal ekipo Jadran Lama. Tako so si vse vodilne ekipe prislužile nove točke in vrstni red na vrhu lestvice ostaja nespremenjen. Belvedur Izola 10 7 3 0 19:4 17 + 15 Maribor Branik 9 7 1 1 21:8 15 + 13 Živila Naklo 10 6 3 1 18:7 15 + 11 Vozila 10 5 3 2 28:10 13 + 18 Olimpija 9 5 3 1 17:5 13 + 12 Ingrad Kladivar 9 4 4 1 14:8 12 + 6 Steklar 9 4 3 2 14:15 11 - 1 Koper 10 5 1 4 7:10 11 - 3 Zagorje 10 4 2 4 16:11 10 + 5 Mura 10 4 2 4 17:13 10 + 4 Lj. Evrospekter 9 4 2 3 10:7 10 + 3 Rudar(V) 10 3 4 3 8:7 10 + 1 Potrošnik 10 4 2 4 17:24 10 - 7 L. M.Svoboda 9 3 2 4 14:15 8 - 1 Slovan Mavrica 9 3 2 4 5:8 8 - 3 Primorje 10 2 2 6 9:17 6 - 8 Medvode 10 2 2 6 9:22 6 -13 Nafta 9 2 1 6 12:20 5 - 8 Domžale Lek 9 0 4 5 3:15 4 -12 Rudar (T) 9 1 1 7 6:19 3 -13 Jadran Lama 10 1 1 8 6:25 3 -19 Končano je letošnje balinarsko prvenstvo Za konec zmaga Radovljice Radovljica - S šestim kolom se je končalo letošnje prvenstvo v balinarskih ligah. V I. ligi je zmagovalec Polje iz Ljubljane, Radovljičani pa so uspeli zbrati le dve točki in se uvrstili na četrto mesto. V zadnjem kolu so premagali Brdo zli : 6. V prvo slovensko ligo A za prihodnje leto pa se je uvrstila tudi ekipa Trate. • V. S. 2. Prešernov super maraton Za soboto vse pripravljeno Kranj, 30. septembra - Kot smo že pisali, bo v soboto, 5. oktobra, v Kranju 2. Prešernov super maraton na 30 in 60 kilometrov. Tekmovalci naj pohite s prijavami. Kot pravi Stane Bobek, eden glavnih organizatorjev, je za to športno prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, že skoraj vse nared; od tekaške proge, zavarovanja, na poti pa so tudi ustrezna dovoljenja. Supermaratonci bodo startali pred Prešernovo hišo v Kranju v soboto ,ob 9. uri in bodo tekli 60 kilometrov do Vrbe in nazaj v Kranj. Tekači na 30 kilometrov pa bodo startali ob 11. uri v Vrbi in tekli do Kranja do skupnega ciljnega mesta na Zlatem polju. Prijave zbirajo še danes, 1. oktobra, na naslednji žiro račun: Stane Bobek, LB TBG Kranj 51500-620-107-05-1600117-3029980 s pripisom "maraton" in letnico rojstva ter označbo 30 ali 60 kilometrov. Startnina znaša 300 din za 60 kilometrov in 200 din ža 30 kilometrov. Na sam dan tekmovanja bodo prijave sprejemali še do 8. ure na šalterju Ljubljanske banke v Prešernovi ulici v Kranju. Vse informacije interesenti dobe po tel.: 062-35717 in 064-216-193. Naj povemo še to, da priprave vodijo Gregor Tršar, predsednik Skupnosti borcev 7. SNOUB France Prešeren, Stane Bobek, predsednik organizacijskega odbora in odgovoren za finance, tehnični vodja pa je Jože Valant. Zdravstveno spremstvo bo tekmovalcem nudil Zdravstveni dom Jesenice. • D. Dolenc Gorenjska nogometna liga Kranj, 29. septembra - Konec tedna je bilo odigrano peto kolo v gorenjski nogometni ligi. Rezultati: Zarica - Bitnje 2:1, Trbo-je - Sava 2:2, Creina - Bled 2:0, Šenčur - Polet 3:3, Visoko -Mavčiče 3:2, Lesce - LTH 1:0. V slovenski nogometni ligi zahod je Alpina izgubil z Ilirijo 6:0, v mladinski ligi je Creina Primskovo gostovala pri Jadran Lami in igrala izenačeno 1:1, ekipa SPZ Triglav pa je doma zmagala z rezultatom 7:2. • R. G ros □□□EB BI in Kidričeva c. 82 EgPjU Škofje Loka :nq objavlja po sklepu organa upravlja razpis za imenovanje DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, grafične ali organizacijske smeri, - da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - da ima sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja in usklajevanja delovnega procesa (kar je razvidno iz dosedanjega dela). Zaželeno je, da kandidat prijavi priloži osnovni koncept razvoja, ki ga misli zasledovati pri vodenju podjetja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje, Škofja Loka, Kidričeva c. 82, razpisna komisija. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po sprejeti odločitvi. Rokometašice Kranja igrajo v republiški super ligi Cilj je uvrstitev v zgornjo polovico lestvice Konec tedna se je tekmovanje v najvišjem rangu pri nas začelo tudi za rokometašice Kranja. Čeprav je ekipa pomlajena računajo na solidno uvrstitev. Že to soboto doma pričakujejo najboljšo slovensko žensko rokometno ekipo - ekipo Olimpije iz Ljubljane. Tako se v Kranju obeta tudi kvalitetni ženski rokomet. " Kranj, 29. septembra - Začetek letošnje rokometne ligaške sezone je podoben začetku lig v drugih športih. Vojna je onemogočila sodelovanje z drugimi jugoslovanskimi klubi in bivši zvezni ligaši skupaj z najboljšimi republiškimi ligaši nastopajo v tako imenovanih super ligah. Tudi rokometašice Kranja, prej tekmovalke v II. zvezni rokometni ligi - zahod, so se uvrstile med deset ekip, ki se bodo merile za naslov slovenskih rokometnih prvakinj. O tem, kako je ekipa pripravljena na novo sezono in kakšne načrte imajo, smo se pogovarjali s trenerjem Andrejem Kavčičem in predsednikom RK Kranj Bratislavom Stojkovičem. "Klub je bil dolga leta naslonjen na Partizan Duplje, koder je delala peščica zanesenjakov, ki pa so se v dvanajstih letih, lahko rečem, malo izčrpali. Tako je sedaj sedež kluba v Kranju, naziv kluba pa je samo RK Kranj in ne več Duplje. Imamo tudi novo vodstvo, novi predsednik je Bratislav Stojko-vič, v odboru pa delajo največ starši igralk. Klub ima poleg članske ženske ekipe v super ligi še obetavno mlado ekipo v republiški ligi - zahod, nastopamo v kadetski ligi - center, poleg teh pa so še ekipe starejših, mlajših in najmlajših pionirk. Največja težava rokometa v Kranju je pomanjkanje trenerskega kadra. Treninge še nekako uskladimo, problemi pa so pri vodenju ekip na tekmah," je o delu v klubu povedal trener Andrej Kavčič. Značilnost kranjske rokometne ekipe zadnji dve leti je bila, da so dekleta pogosto odhajala na porodniške dopuste, tako da je bila ekipa vsako sezono ali vsaj del sezone oslabljena. Tako je tudi letos, ko sta na porodniškem dopustu dve igralki - najboljša strelka Leonida Praprotnik in Smilja Olič. "Oličeva je že rodila in morda se nam bo priključila v zadnjih kolih jesenskega dela lige. Po porodniškem dopustu se je v ekipo vrnila Brigita Šturm, trenutno pa imamo še tri poškodovane igralke. Naš velik potencial je kadetska ekipa petnajstih igralk. Ta je člansko ekipo številčno okrepila in hkrati pomladila. Rezultata sicer ne moremo še pričakovati v tej sezoni, mislim pa, da bi z Ekipa RK Kranj, ki nastopa v super ligi: Nisera Bajrovič, Jelka Čeferin, Brigita Jelinič - Šturm, Jana Križaj, Daša Ropret, Nataša Mežek, Romana Jeruc, Maja Valant, Nataša Brat oš, Vesna Oster-man, Judita Tkalec, Renata Valič, Anka Škofic, Lučka Herlec, Melita Vajgl, Petra Ogrizek. V republiški ligi -zahod bodo nastopale: Jerca Jan, Mojca Majcen, Nina Bratoš, Polona Jerman, Urša Nadižar, Polona Zupan in Mateja Babic. Andrej Kavčič, trener rokometa-šic Kranja dobrim delom v dveh sezonah lahko imeli močno ekipo," pravi trener Kavič. Ekipa RK Kranj pa se zadnja leta otepa tudi s finančnimi težavami in tudi letos še nima V prvem kolu slovenske super rokometne lige za moške je ekipa Preddvora doma izgubila z rezultatom 23 : 33, ro-kometašice Kranja pa so v prvem kolu slovenske super lige za ženske gostovale v Velenju, kjer so izgubile z rezultatom 25 : 24. V naslednjem kolu Preddvorčani gostujejo pri ekipi Pomurke Ba-kovci, derbi kola v ženski super ligi pa bo v Kranju, kjer domače rokometašice pričakujejo ekipo Olimpije. Ekipa Kranja nastopa v super ligi pravega sponzorja. "Na razli' čne načine "fehtarimo" denar, vendar moram priznati, da so podjetja pripravljena pomaga' ti, nekaj pomoči pa nam dajajo tudi zasebniki. Letos smo tako dobili pomoč od Merkurja-Oljarice, Omnia šport. Zavarovalnice Triglav in še nekaterih, saj dotacija ZTKO ne pokriva niti za tekmovalne stroške-Imamo še nekaj prošenj, pote-kajo pogovori s Primexom }l Nove Gorice o sponzorstvu if upam, da bomo nekako preživeli sezono. Dekleta so zagnana in računamo lahko na uvrstitev v zgornjo polovico lestvice," je povedal predsednik kluba Bratislav Stojkovič. • V> Stanovnik, Foto: G. Šinik Peto kolo alpske lige v hokeju na ledu Jeseničani slavili doma, Blejci poraženi v Milanu Jesenice, 27. septembra - Ta konec tedna so moštva alpske lige v hokeju na ledu odigrala peto kolo. V skupini B, kjer igrata tudi obe najboljši gorenjski hokejski ekipi, Bled Promolinea in Acroni Jesenice, so najprijetnejše presenečenje pripravili jeseniški hokejisti, ki so v dvorani Podmežaklja visoko premagali vodilno moštvo Feld-kricha. Priborili so si dve novi točki in pomembno samozavest. Ekipa Bleda, ki je gostovala v Milanu, je morala priznati veliko premoč igralcev HC Milano Devils, ki so zmagali z rezultatom 1 : 13. V skupini A pa je Olimpija Hertz prvič zmagala. Na gostovanju je z rezultatom 3 : 12 ugnala ekipo Fiemea, ki je še brez točk v ligi. Več kot tisoč gledalcev, ki drugi minuti se je po uspešnem Lestvica skupine B v alpski ligi Milano Devils 4 4 0 Alleghe 5 4 1 Feldkirch 5 3 2 Asiago 4 3 1 Acroni Jesenice 5 3 2 KAC 5 3 2 ECGraz 5 2 3 Bolzano 5 1 4 Bled Promolinea 5 14 Zoldo 5 0 5 34:9 39:19 30:17 21:15 26:27 16:20 26:27 23:23 17:33 11:53 so v petek zvečer napolnili jeseniško dvorano Podmežaklja, je po koncu tekme ugotavljalo, da je na Jesenicah spet močna hokejska ekipa, ki načrtov uvrstitve v sam vrh alpske lige, kljub dvema porazoma na gostovanjih, še ni izpustila iz rok. Čeprav so Jeseničani vedeli, da v goste prihaja močna avstrijska ekipa Feldkircha (med drugim je v tretjem kolu visoko premagala ekipo Bleda) so že pred tekmo napovedovali zmago. Na domačem ledu si letos ne bodo kar tako pustili odvzeti točke! Tekma se je začela z obleganjem gola Avstrijcev in že v prodoru sovjetskih napadalcev prvič zatresla mreža. V nadaljevanju prve tretjine so imeli ves čas pobudo domači igralci, nekaj zmede pred golom pa je v 11. minuti spet izkoristil Varja-nov. Komaj minuto kasneje je po akciji Kalana in Varjanova poslal ploščico v mrežo še Po-večerovski. Rezultat je bil 3 : 0, kar pa je spodbudilo igralce Feldkircha k agresivnejši igri. Vendar pa je v prvem resnejšem napadu dobro posredoval jeseniški vratar Cveto Pretnar, ki se je do konca prve tretjine še nekajkrat izkazal. Neučinkovitost Avstrijcev pa je v 18. minuti kaznoval Varjanov, ki je Asiago danes na Bledu, v četrtek na Jesenicah Šesto kolo v alpski ligi je na sporedu že danes, 1. oktobra. Ekipa Bled Promolinea doma ob 19. uri gosti ekipo Asiaga, Acroni Je' senice pa odhaja na gostovanje v Forno di Zoldo. Že ta četrtek, 3. okrobra, pa je na sporedu sedmo kolo. Ob 18. uri Jeseničani v dvorani Podmežaklja gostijo ekipo Asiaga, Blejci pa v soboto gostujejo v Bolzanu. Na petkovi tekmi se je izkazal predvsem sovjetski napad, odlično pa je branil domači vratar Cveto Pretnar. Foto: G. Šinik razliko povečal na 4 : 0. Tudi druga tretjina se je začela s premočjo domačih igralcev, v drugi minuti pa je bil spet uspešen Povečerovski. Rezultat je bil 5 : 0, kar je Avstrijce prisililo k še agresivnejši igri, v kateri ni manjkalo tudi grobosti in izključitev. Tako se je druga tretjina iztekla v prid gostov, ki so trikrat premagali vratarja Pretnarja. Rezultat po dveh tretjinah je bil 5 : 3 in obetala se je razburljiva zadnja tretjina. Vendar pa so domačini prevzeli taktiko gostov in se odzvali z grobo igro (izključitve na obeh straneh), ponovno se je izkazal vratar Pretnar. Gol Feldkircha sta uspešno zadela Varjanov in Mlinarec in tekma se je končala z rezultatom 7 : 3. Domači tekmovalci so zadovoljni odšli v garderobo. Takole pa je igro Jeseničanov ocenil trener Vladimir K riku nov: "Z današnjo zmago sem seveda zadovoljen, predvsem, ker smo bili na i0'. stovanjih dvakrat poražen^ Ekipa Milana Devilsa je res ie' lo dobra, žal pa nam je za izi^j bljeno tekmo z Alleghejem, * pa smo jo zelo težko odigi"3'': saj smo prišli v Alleghe šele p° ure pred tekmo. Danes sem igro zadovoljen, vendar pa še moštvo igra "mehko", ^ strijci pa so pokazali trdo W in nato smo začeli igrati tak tudi mi." Vratar Cveto Pretn^ pa je povedal: "Zavedali srn se, da je ekipa Felkircha dobr in igrali smo zelo disciplini^ no. Če igralci ne delajo nap3*: ten1 in če so dobri v obrambi, pOt je moč tudi dobro braniti igralci so tokrat stoodstotf opravili svojo nalogo. Za jj prej je danes težko napoved vati, vendar pa je domače igfl|, če za nas velika prednost. V° ge vožnje so namreč utrudlj'-in potem se delajo napake." V. Stanovnik posli in finance UREJA: MARIJA VOLČJAK Še vedno le po 500 mark Kranj, 30. septembra - V Gorenjski banki v Kranju še naprej z deviznih hranilnih knjižic izplačujejo varčevalcem le po 500 mark mesečno. Osamosvajanje na denarnem področju je povezano tudi v razreševanjem problema deviznih hranilnih vlog, ki v Sloveniji znašajo približno 950 milijonov dolarjev, varčevalcem v Zagrebu, Sarajevu in Skopju pa Ljubljanska banka dolguje 650 milijonov dolarjev. Banke so v dogovoru s finančnim ministerstvom začele v dinarjih izplačevati po 500 mark mesečno, nekatere kmalu neomejene vsote, kar je očitno prav tako požegnano s slovenskega vrha. Vsem deviznim varčevalcem po Sloveniji se potemtakem ne godi enako, saj so izplačila odvisna od likvidnosti posameznih bank. Gorenjska banka v Kranju ima za približno 100 milijonov mark deviznih hranilnih vlog varčevalcev, takoj je uvedla izplačila v višini 500 mark mesečno, verjetno bo kmalu reagirala na ravnanje drugih bank, saj so navsezadnje bankirji zelo zainteresirani, da rešijo ta problem. Kako bo dokončno rešen problem deviznih hranilnih vlog, Še ni dorečeno, samostojna Slovenija jih bo vsekakor morala vključiti v javni dolg, praktično naj bi se to izražalo v izdaji deviznih obveznic, ki naj bi krožile na trgu vrednostih papirjev, del pa naj bi bil izplačljiv. Vse več majhnih podjetij Slovenski dinar bo podcenjen Kakšen bo slovenski denar, kdaj ga bomo dobili, kje ga tiskajo? Vprašanja se kar vrste, vseh odgovorov še ne poznamo, hitro pa se bliža 7. oktober, ko naj bi slovenska oblast samostojne poteze potegnila tudi na monetarnem področju. Podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk je na srečanju, ki ga je v Portorožu pripravilo društvo Manager, napovedal, da bomo slovenski dinar dobili oktobra, ni pa povedal datuma. Skrivnosten je ostal pri vprašanju, kakšen bo tečaj slovenskega dinarja, zato lahko še naprej le ugibamo, kdaj nas bo doletela nova devalvacija dinarja. Vse namreč kaže, da bo slovenska vlada počakala nanjo in nato na novo vrednost jugoslovanskega dinarja pripela slovenskega, saj bo odnos med njima ena proti ena. V tem primeru bodo namreč potrebovali manj bonov, ki bodo kot vse kaže, predstavljali slovenski dinar. Na prvi, pravi slovenski denar pa bomo morali še počakati, napovedujejo, da ga bomo dobili aprila prihodnje leto, ime še ni znano. Po ovinkih slišimo, da ga že tiskajo v Nemčiji, pa spet, da ga bodo natisnili in nad njih roko držali Švicarji, kar je težko verjeti. V vseh teh ugibanjih so nedvomno še najbolj trezne besede dr. Ocivrka, ki je v Portorožu dejal, da bo slovenski dinar podcenjen, ker bodo tako spodbujali izvoz. Tja do aprila bomo torej še naprej živeli z inflacijo, verjetno pa tudi novi slovenski denar že takoj na začetku ne bo stabilen, temveč bo imel drseči tečaj, saj si ob vse bolj katastrofalnih gospodarskih razmerah trdne valute preprosto ne bomo mogli privoščiti. • M. V. KOLIKO JE VREDEN DINAR Na Ljubljanski borzi se je v četrtek, 26. septembra, stimula cija za odkup tuje valute povzpela na 102 odstotka, doseženi tečaji pa veljajo do vključno četrtka, 3. oktobra. Avstrija ATS 100 362,5409 Nemčija DEM 100 2.552,6690 Italija ITL 100 3,4116 Švica CHF 100 2.929,4699 ZDA USD 1 42,8943 Crna borza: v soboto, 28. septembra, je bilo moč na ljubljanski tržnici kupiti: Nemčija Švica Avstrija Italija ZDA 100 DEM 100 CHF 100 ATS 100 ITL 1 USD 3.050 do 3.100 3.400 440 3,70 48 100 DEM ste lahko prodali za 3.000 dinarjev, 1 USD za 47 dinarjev. Elan na sejmu Inter Boot Kranj, 26. septembra - Število novih, majhnih podjetij še vedno hitro narašča, v Kranju se je 907 zasebnim podjetjem v letošnjem prvem polletju pridružilo več kot 200 novih, samo junija so jih nanovo registrirali 26. Hitro množenje novih, majhnih podjetij je v teh težkih časih, ko brezposelnost hitro narašča, seveda dobrodošlo, če drugega ne, novi podjetnik poskrbi za svojo zaposlitev. Če zaposli še koga, toliko bolje. Zato so novih podjetij veseli tudi na občinah, kjer se ubadajo z vse večjimi problemi brezposelnosti in je dobrodošla še tako drobna zaposlitev ljudi. V kranjski občini je v zasebnih podjetjih zaposlenih 450 ljudi, kar seveda ni veliko, toda bolje kot nič. Zasebni podjetniki pa so v letošnjem prvem polletju ustvarili 660 milijonov dinarjev prihodka in imeli s tem 4-odstotni delež prihodka kranjskega gospodarstva. Pregl utira pot tujemu kapitalu Ljubljana, septembra - Živko Pregl, bivši podpredsednik v Mar-kovičevi vladi, je po vrnitev v Ljubljano ustanovil svoje podjetje Pregl Consulting, je pa soustanovitelj podjetja Illyrco Investment Holding S.A. v Ženevi. V pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo je Zivko Pregl povedal, da bo njegovo podjetje skrbelo za pritok tujega kapitala v Slovenijo, za kar je dosti zanimanja, seveda pa tujci čakajo, da se bodo razmere stabilizirale, medtem pa je seveda potrebno pripravljati projekte. Navezal je že stike z nekaterimi tujimi podjetji, z nekaterimi jih je le obnovil, saj so se poznali že od prej. Tako se je avgusta mudil v Švici, kjer se je pogovarjal z uglednimi bankirji, bil je tudi v Seulu v Koreji. Slovenija v Koreji kupuje desetkrat več kot izvaža tja, zato iščejo blago, ki bi ga lahko kupovali pri nas, prevladuje pa prepričanje, da razdalja ni pomembna, saj bi blago potovalo po morju. Slovenija pa je zanje zanimiva tudi kot tržišče, prek katerega bo mogoče plasirati izdelke na ostala jugoslovanska tržišča. varovanje Kranj, 30. septembra - Od nekdanjega Sozda Varnost Ljubljana je Podjetje Varnost pred tremi leti, ko je postalo samostojno z 290 zaposlenimi, obdržalo praktično samo ime. Po tržni raziskavi skupaj s firmo Global v Kranju zdaj že nekaj časa uspešno uvajajo in v veliki meri tudi že opravljajo tako imenovano FIT - fizično in tehnično varovanje zasebnega in državnega premoženja. Ob tem, ko je v podjetju vse manj tako imenovanih varnostnikov oziroma vratarjev, ki so vsa leta predstavjali glavno dejavnost Sozda Varnost za različne delovne organizacije tudi po Gorenjskem, je gorenjska enota že pred desetimi leti začela opravljati tudi prevoze denarja za trgovska podjetja. Ti prevozi so pomembna dejavnost podjetja tudi danes. Pred nekako dvema letoma pa se je fizično varovanje premoženja začelo postopoma "umikati" tehničnemu varovanju (naprave) in oblikam, ki so na zahodu že dobro znane in uveljavljene. "Tako naše podjetje danes že varuje ljudi, domove, dragocenosti, nepremičnine, poslovna imetja, firme, obrt. Vgrajujemo tudi alarmne in protivlomne naprave in jih (žične in brezžične) tudi vzdržujemo po Gorenjskem. Opravljamo tud prevoze gotovine, dragocenosti, nevarnih snovi in vse, kar je s tem v zvezi," pojasnjuje direktor podjetja Varnost Kranj Brane Božnik, ki je ime Varnost obdržalo zgolj zaradi poznavanja na trgu. Sicer pa je njihova usmeritev za naprej varovanje in projektiranje ter vgrajevanje na ključ, delovanje pa na poziv. # A. Ž. Begunje, septembra - Elanovo podjetje Elan Marine je tudi letos sodelovalo na sejmu Inter Boot v Friedrichshafnu v Nemčiji, že 30. mednarodni razstavi čolnov, jaht, plovil in opreme za prosti čas na vodi. Zanimanje sta vzbudili Elanovi jadrnici Elan 431 v Owner (lastniški) izvedenki in Elan 331, prenovljena jadrnica Elan 33. Bistvena novost slednje je notranja oprema, ki je izdelana iz tikovega lesa. Med motornimi čolni je Elan predstavil novo oblikovan čoln Elan 17 CC, ki z najsodobnejšim in funkcionalnejšim dizajnom uspešno osvaja italijanski trg. Kolikšno je zanimanje zanj, pove dejstvo, da je bil prodan že nekaj ur po odprtju sejma, v Elan Marine pa si seveda obetajo dobro prodajo v prihodnji sezoni. Za letošnjo prodajo plovil je značilno, da se še vedno nagiba k motornim čolnom, kjer pa zelo pritiskajo izdelovalci iz ZDA, ki z nižjo ceno in dokaj dobro kvaliteto svojih čolnov skušajo osvojiti evropsko tržišče. Pri jadrnicah pa je zanimivo, da raste prodaja zelo velikih jadrnic, ki merijo več kot dvanajst metrov. Vznemirljive vesti prihajajo iz Beograda tudi glede denarja, saj je Srbija napovedala, kar je v Portorožu potrdil dr. Andrej Ocvirk, podpredsednik slovenske vlade, da bo s 1. oktobrom za menjala denar. Prvega smo danes, torej bodo stvari kaj hitro ja sne, res pa je, da ima Srbija tiskarno denarja pri roki, na Topči deru že nekaj časa tiskarske stoje vrtijo tako kot ustreza pra Srbiji. GORENJSKI DNEVI OB 1. OBLETNICI OTVORITVE NOVE TRGOVINE ■=lc«g] OS marki /M SPAROVEC STRUGA - STRAU, Tel. 9943-4227-2349_ IZVZETEK IZ OKTOBRSKE SUPER PONUDBE: BENSDORP ČOKOLADA 300 g ITALIJANSKI RIŽ 1 kg KAVA ALVORADA BRAZIL 1 kg MEHČALEC 4 lit. PRALNI PRAŠEK VVEISSER RIESE 6 kg OLJE JEDILNO 10 lit. 19.90 6.50 29.80 29.90 139.00 115.00 VELIKA NAGRADNA IGRA SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA: NAGRADE: 1. BARVNI TELEVIZOR 2. STEREO RADIO Z DVOJNO KASETO 3. STEREO AVTORADIOKASETOFON 4. DVE SEDEŽNI PREVLEKI IZ KROGLIC 5.10 LITROV JEDILNEGA OLJA 6. - 8. MADŽARSKA SALAMA 9.-15.1 kg KAVE ŽREBANJE NAGRAD JE PRI NAS V TRGOVINI V ČETRTEK, 31.10.1991, OB 12. URI. PRISRČNO VABLJENI! NAGRAJENCI PA BODO OBVEŠČENI .JUDI^C^RJLNJJLKEM IL1^^_______ NAGRADNO VPRAŠANJE: | Koliko let je Šparovec že v novi trgovini? Obkrožite pravilni odgovor: 1 ali 5 ali 10 let??? j 'ME IN NASLOV: ................................................................... L.KUP0N ODDAJTE PRI NAS VTRGOVINI NAJKASNEJE DO 31.10.1991 DO 11. URE! §X---- i BRAMAC VSE ZA STREHO BRAMACOVA strešna kritina iz naravnih surovin, peska, vode, cementa in barvnih pigmentov na železooksidni osnovi. Z namenom slediti najnovejšim smernicam harmoničnega vključevanja strehe v naravo, nudi BRAMAC najnovejšo rešitev kritine. Dva modela strešne kritine (klasični in donavski strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in črni barvi. BRAMACOVA strešna kritina je primerna za novo ali staro streho, za vsako strešno konstrukcijo nagiba 17 do 90 stopinj. Hitro in preprosto-pokrivanje s strešniki BRAMAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe. 30 let garancije vaša varnost Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču ^-"TLT^T, ~™ T ~ prispeva predvsem k preoblikovanju streh, KUPON G G 2 BRAMACOVI izdelki so polni sprememb, so Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno lepi in individualno prilagojeni željam potrošni- predloge, prospekte, cene in kupoprodajne ka - gradbince. Lepi in obstojni strehi pa pri- pogoje. pada še več, namreč najboljše rešitve za vse IME IN PRIIMEK:................................................. strehe. Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni POKLIC:.............................................................. program specialnih izdelkov za vse detajle, od NASLOV:............................................................. kapi do slemena, v obliki in barvi prilagojene Ce potrebujete nasvete, pokličite naš termina izbrani model strešne kritine. Vsi posame- čno-inforrnativni oddelek po telefonu: zni deli se harmonično vklapljajo v površino 068/22-016 in 0602/85-074. Strehe. mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm m BRAMAC- Bramac d. o. o. Škocian - vse za slreho Sedež in tovarna I: 68275 Skocian, Dobruška vas 45, tel . 068/22-016, lax. 068/76-290,] Tovarna II; 62375 Šentjanž, Otiški vrh • Dravograd, tel.: 0602/85-074, fax: 0602/85-206 1 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Prašiči, kmetijska politika in vojna Vojna na Hrvaškem je ob vseh grozotah, kijih preživlja hrvaški narod, Sloveniji pokazala tudi to, kar kmetijsko razvite države že nekaj časa dobro vedo: namreč to, da je na domačih poljih pridelana hrana in v domačih hlevih zrejena živina za nacionalno gospodarstvo in za oskrbo prebivalstva dolgoročno vedno več vredna in cenejša kot uvožena ali kupljena v (nezanesljivi) soseščini. Znano je, da so slovenske klavnice in mesno-predelovalni obrati oz. slovenska kmetijska politika dolgo zanemarjali domačo malofarmsko rejo prašičev in da si je Slovenija dolgoročno zagotavljala oskrbo s svinjskim mesom z vlaganji v farme na Hrvaškem in drugod v Jugoslaviji. Zdaj, ko je Hrvaška v vojni in pred nevarnostjo, da tudi njen "prašičerejski del"postane del Velike Srbije, pa razne srednjeročne in dolgoročne pogodbe ter samoupravni sporazumi o sodelovanju iz tehničnih in tudi drugih razlogov pomenijo bolj malo ali nič. Slovenija je pred tem, da bo morala globoko seči v žep po devize in jih odšteti za nakup prašičev oz. svinjskega mesa kje v tujini. Doma, na slovenskih kmetijah, je prašičev bolj malo. vsekakor pa ne toliko, da bi lahko kljub dobrim odkupnim pogojem zadovoljivo oskrbeli slovenski trg. Po podatkih iz 1989. leta je Slovenija morala v drugih republikah dokupiti več kot 105 tisoč prašičev, na osmih farmah v Sloveniji so priredili okrog 370 tisoč prašičev (dobro polovico slovenske in tri četrtine tržne prireje), okrog 335 tisoč pa na kmetijah -120 tisoč na prašičerejsko tržno usmerjenih kmetijah in 215 tisoč na kmetijah, ki redijo prašiče le za samooskrbo. Tržna prašičereja na kmetijah se po veliki krizi sredi osemdesetih let namreč še vedno ni opomogla. Leta 1985 so tej prašičereji sicer dali razvojno prednost, vendar pa za to ni bila denarja in ga še zdaj ni. Po analizi, ki so jo lani izdelali na Biotehniški fakulteti, redijo na prašičerejskih kmetijah povprečno 14 plemenskih svinj ali 50 pitancev, kar kaže na slabo produktivnost in kar po oceni dr. Andreja Šaleharja rejcu tudi ne prinaša zadosten dohodek. Očitno je, da se nam zanemarjanje ali vsaj nezadostno spodbujanje domače (tržne) prašičereje deloma že maščuje. Tudi visoka odkupna cena ne pomaga, ker na kmetijah (odvečnih) prašičev preprosto ni. Treba jih bo kupiti! • C. Zaplo-tnik Še medzborovsko usklajevanje Ljubljana, 27. septembra - Zbori slovenske skupščine so sicer sprejeli predlog zakona o zadrugah, vendar v različnem besedilu oz. z različnimi amandmaji, tako da bo potrebno še medzborovsko usklajevanje in ponovno odločanje. Največ razlik je med zbori (in poslanci) pri desetem poglavju, ki govori o vračanju zadružnega premoženja ter prenesenih ali združenih sredstev pa tudi o tem, da bodo zadruge v klavnicah, mlekarnah, vinskih kleteh in drugih podjetjih dobile 40-odstotni delež. Zbor občin je celo sprejel amandma, da naj bi jim dali večinski, 51-odstotni delež, zbor združenega dela seje odločil, da bi te določbe iz zakona Črtali, družbenopolitični zbor pa vztraja, da bi zadruge in njeni zadružniki dobili 40-odstotni delež. Usklajevanje bo zato precej zahtevno, pričakovati pa je srednjo, kompromisno rešitev med tistimi, ki zahtevajo večinski delež, in onimi, ki so sklenili, naj se delež iz zakona črta. Naj še povemo, da se v družbenopolitičnem zboru odločanja o zakonu niso udeležili liberalni demokrati. • C. Z. MEŠETAR Domača hrana je dolgoročno najcenejša Da se inflacijska krivulja vzpenja vse hitreje, dokazujejo tudi odkupne cene za živino. V Mercatorju — Mesoizdelki Škofja Loka so (podobno pa tudi v drugih klavnicah v Sloveniji in na Gorenjskem) samo septembra trikrat povišali odkupne cene za živino, nazadnje 24. septembra. Pa poglejmo, kakšne so nove cene. kakovostni razred > cena (v din/kg) živa teža meso MPG — mlado pitano govedo: extra 59,00 105,35 I. 54,00 96,42 II. 49,50 88,39 zunaj razreda 40,00 71,43 Ostalo (starejše) govedo: I. 38,00 73,07 II. 34,00 65,38 III. 30,50 58,65 zunaj razreda 25,00 48,07 Odkupna cena za teleta je od 68 do 70 dinarjev za kilogram, za prašiče pa od 50 do 56 dinarjev. Ker so cene na robu galopa, ni pričakovati, da bodo nove cene delale starost, ampak bodo verjetno kmalu že — stare! Več bo znano že, potem ko bo republiški odbor za mleko določil novo odkupno ceno mleka, in bo treba cene mleka in mesa ponovno uskladiti. • • • Kaj se dogaja s ceno krompirja? Na tržnicah v večjih slovenskih mestih ima krompir še dokaj dobro ceno, saj ga prodajajo v glavnem po šest do dvanajst dinarjev za kilogram, v Kopru, denimo, še celo nekoliko dražje. Kmetijske zadruge ga odkupujejo po ceni štiri dinarje (ali še za pol dinarja manj), ob tem pa je treba še nekaj časa čakati za denar — v nekaterih tudi več kot en mesec. Kmetje ga doma večinoma prodajajo nekoliko dražje — po pet do sedem dinarjev ... S krompirjem letos ne bo nihče obogatel, tudi najboljši in največji pridelovalci ne, kajti v Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da je pri hektarskem pridelku 43 ton lastna cena krompirja 5,02 dinarja, pri pridelku 14 ton na hektar, pa kar 9,24 dinarja za kilogram. Za lažje računanje še povejmo, da je bila letošnja krompirjeva letina v Sloveniji povprečna in da so pridelovalci pobrali s hektarja povprečno 13,5 tone krompirja ali celo malenkost manj kot lani. Na Gorenjskem, kjer je pridelovanje tudi sicer na višji kakovostni ravni, je bil pridelek večji od republiškega povprečja, po ocenah nekaterih blizu dosedanjih rekordov. Ob tem, da slovenski hektarski pridelki krompirja že nekaj časa močno zaskrbljujejo strokovnjake, saj so precej nižji od evropskega in svetovnega povprečja, pa je letos velik problem tudi kakovost. Pri sorti pentland squire se pojavlja pega-vost, pri kenuebecku pa gnitje in plesen. Zaletavanje iz ene skrajnosti v drugo nas tudi precej stane Kranj, 27. septembra - Kako pomembno je kmetijstvo za vsako (razvito) državo, so najbolj nazorno minuli teden prikazala sredstva javnega obveščanja: Delo je, na primer, objavilo podatek, da razvite države dajejo vedno več denarja za razvoj kmetijstva (članice OECD so lani za razvoj te panoge namenile 176 milijard dolarjev, kar je za 16 odstotkov več, kot so za razvoj kmetijstva v teh državah porabili leta 1989), Televizija Slovenija pa je v nedeljskem drugem dnevniku "postregla" z reportažo iz Francije, ko je več kot sto tisoč kmetov, nezadovoljnih s kmetijsko in podeželsko politiko, prišlo protestirat v Pariz. Vse to, kar smo zapisali za uvod, nima dosti skupnega s specifičnimi problemi slovenskih in gorenjskih kmetov, pa vendarle: v pogovoru z Marjanom Roble-kom, direktorjem kmetijske zadruge Sloga Kranj, in Janezom Erženom, kmetom iz Žabnice in predsednikom podružnice Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke Sorsko polje, smo skušali zvedeti, kaj trenutno najbolj žuli kmete iz kranjske občine. Je to le (prenizka) odkupna cena krompirja, skupščinsko odločanje o deležu, ki naj bi ga zadruge dobile v mlekarnah in klavnicah, odkup živine, veliko povpraševanje po (slovenskih) prašičih ali tudi kaj drugega? Odkupna cena krompirja je prenizka Janez Eržen: "Kmetje razume- mo, da se je prodaja krompirja v obmorske kraje zaradi vojnih razmer in izjemno slabe turistične sezone povsem ustavila in da je krompirja za domače potrebe dovolj, ne moremo pa pristati na to, da je odkupna cena v zadrugah štiri dinarje za kilogram, ponekod še celo nekoliko nižja, in da je za plačilo treba čakati en mesec. Odkupna cena bi vsaj dobrim pridelovalcem, katerih pa je na Gorenjskem kar precej, morala pokriti stroške. Letos niti tri kilograme krompirja ne zadošča za nakup enega kilograma umetnega gnojila NPK. Lani je bilo razmerje 1:1, normalno pa je, da je za kilogram gnojila treba "odšteti" dva kilograma gnojila. Ne želimo si časov, ko je bila odkupna cena krompirja domala povsem enaka ceni jabolk, letos pa je to zaradi nizke cene krompirja 1:6. Ker je letos krompir tako poceni, je bojazen, da ga bo prihodnje leto precej manj oz. da se bo več kmetov še bolj usmerilo v prirejo mleka in mesa. Kaj to pomeni, ni treba posebej poudarjati. Mleka je namreč že zdaj preveč, potlej ga bo še več." Marjan Roblek: "Če je bilo vse normalno, smo 70 odstotkov zgodnjega krompirja prodali v Istro in Dalmacijo, letos pa je bilo tako, da so ga celo iz Istre, kjer je dobro obrodil in ga zaradi slabe turistične sezone niso mogli prodati doma, vozili na slovenske tržnice, ga ponujali po ceni 3,50 do 4,00 dinarje za kilogram in s tem močno zbijali ceno zgodnjemu krompirju z Gorenjskega. Da so hektarski pridelki v Sloveniji na splošno še precej nizki, je razlog tudi velika zmeda na področju semenarstva -pridelovanja in nakupa semenskega krompirja. Zdaj že lahko ocenimo, da je bil uvoz pentlanda velika napaka: krompir je na zunaj lep, znotraj pa je rjav oz. pegav." Napačna kmetijska politika Janez Eržen: "Kar zadeva razmere v prašičereji, smo v Zadružni zvezi Slovenije že več kot pol leta opozarjali, da je prašiče treba podražiti, pa so nas vedno zavrnili, da trg deluje in da bo trg že opravil svoje. Zdaj trg res "deluje", dokup prašičev s Hrvaškega se je ustavil, klavnice oz. mesno-predelovalna podjetja so pripravljena domačega prašiča drago plačati, na pomoč pa kličejo tudi slovensko vlado, naj bi jim dovolila uvoz iz tujine. Vse to kaže, da so bila sovlaganja v prašičje farme v drugih republikah napačna kmetijska politika in da bi bilo dolgoročno bolje, če bi ta denar namenili za spodbujanje prašičereje na slovenskih kmetijah. Kmečka zveza se zavzema, da bi v Sloveniji dajali več poudarka ekološko nenevarnim mini prašičjim farmam, manj pa velikim farmam, ki se vseskozi ubadajo s problemom, kako uskladiti obseg kmetijskih zemljišč s količino gnojevke." Marjan Roblek: "Sedanje razmere v prašičereji in oskrbi s prašičjim mesom so najboljši odgovor tistim, ki še vedno trdijo, da je tudi kmetijstvo treba povsem prepustiti tržnim zakonitostim; kažejo pa tudi, da nimamo neke dolgoročne kmetijske politike. Spomladi je bila odkupna cena prašičev zelo nizka, klavnicam je bilo k ceni težko primakniti še pet dinarjev, zdaj ko seje že izkazalo, da je domač prašič največ vreden, pa jim ni problem cene podvojiti. Rejci so hitro izračunali, da se jim pitanje prašičev ne splača, in so na mačehovsko obnašanje reagirali tako, da so začeli zmanjševati stalež oz. so se odločili le za rejo svinj in za pitanje odojkov. V kmetijski zadrugi Sloga je petnajst kmetov, ki se s prašičerejo ukvarjajo organizirano in v primerno opremljenih hlevih, med njimi pa redijo pitance le tisti, ki jih morajo na podlagi pogodbe z zadruge. Zadruga odkupi v normalnih letih od kmetov 1500 do 2000 prašičev, lahko pa bi jih precej več, če bi denar, ki je šel za sovlaganja, namenili za spodbujanje prašičereje na kmetijah." Skromna ponudba goveje živine Marjan Roblek: "Tudi goveje živine manjka, ponudba je skromna, dogaja pa se podobno kot v prašičereji. Ker odkupna cena ni bilj. spodbudna, so se kmetje usmerjali v bol zanesljivo prirejo mleka. Zdaj, ko živin* ni, ne pomaga dosti, če odkupno ceno p& pravljajo vsake dva tedna." Janez Eržen: "Še zmeraj se je pokazalo - in tudi trav gre za kmetijsko poslopJjj čnem, na katerem je Miro Bajd pred leti postavil hlev, je jabolko spora že vrsto let. Ker je bilo to kmetijsko zemljišče prvega območja, so mu na njem dovolili postaviti le hlev, ne pa stanovanjske hiše, čeprav je bilo pričakovati, da bo nekoč zaprosil tudi zanjo, saj kmetija ne more delovati brez stanovanjske hiše. Ta zdaj tu raste, seveda brez dovoljenja. Na tem zemljišču pa že šestnajst let čakajo na dovoljenje za zidavo še trije interesenti, ki trdijo, da je to pristno gradbeno območje in da bi tržiška občina morala spremeniti namembnost zemljišča, kajti tu niti ne gre za tako dobro kmetijsko zemljo, da bi morala nositi naziv "prvo območje". Sploh pa je že s prvim posegom gradnje v to zemljišče prišlo do pozidave, če- K ~ ' B" ~ — """-"J"'"' K" . ' .(j Cim so dovolili to gradnjo,' se morali zavedati, da bo tre1? dovoliti tudi nadaljnjo gf3„ njo, so razmišljali nekateri zoči lastniki in odborniki. Tu posebna občinska komisija J razmišljala podobno: ker f sprememba že začeta, naj bi5 spremenil namen tega sport1 ga zemljišča. Krajevna skuPj nost Senično je ponudila, da ; izvedli celo referendum, ki n bi odločal o tem. Vendar glasovanje je °d'°0. lo: večina odbornikov je g'3^, vala proti spremembi narnefl1' nosti tega zemljišča, sprejet r je bil tudi sklep, da se v ok^ zazidalnega načrta, ki se pripravljal, poskrbi za nado^, stne parcele prizadetim laS f kom na območju Seničnega-D. Dolenc SALON POHIŠTVA Ark - Maja Predoslje pri Kranju tel.:241-031 Odprto: 12. -19. sobota 9. -13. VELIKA IZBIRA UGODNE CENE in KREDITI GOTOVINSKI POPUST DO 40 % CCREinfi Hotel Creina Kranj Od 5.10. dalje v restavraciji nastopa Avia Band Vabimo vas, da se zavrtite ob prijetni glasbi. Rezervacije ® 064/213-650 SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja RAZPIS ZA VELIKO IN MALE PREŠERNOVE PLAKETE ZA LETO 1991 ki jih podeljuje kulturnim skupinam in kulturnim delavcem za posebne zasluge pri razvoju ljubiteljske kulture v občini Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organizacijske dosežke na kulturnem področju. Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo umetniška in kulturna društva, občani, Zveza kulturnih organizacij ter organizacije, ki na območju Kranja opravljajo kulturno dejavnost. Predlogi z obrazložitvijo (s splošnimi podatki o kandidaturi in s kratko utemeljitvijo predloga) morajo prispeti najkasneje do 15. oktobra 1991 na naslov: Skupščina občine Kranj, Komisija za odlikovanja in priznanja, Trg revolucije 1, Kranj. KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA, KADROVSKE ZADEVE, ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ razpisuje, na podlagi 35. in 70. člena Zakona o zavodih (Ur. 1. RS, štev. 12/91) in 67. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, štev. 35/79, 1/89), prosto delovno mesto DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO TRŽIČ Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev določenih z Zakonom o zavodih in z Zakonom o socialnem skrbstvu izpolnjuje še naslednje: - da ima visoko stopnjo strokovne izobrazbe družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju socialnega dela ali da ima višjo stopnjo strokovne izobrazbe družboslovne smeri in da ima 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega dela - da ima sposobnost vodenja in kreativnega odločanja. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev Komisiji za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščina občine Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič, z oznako »za razpis«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30-ih dneh po izteku roka za zbiranje prijav. CESTNO PODJETJE KRANJ Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta L-4704 Kranj -Mavčiče na odseku skozi naselje Drulovka zaprta za ves promet od 1. 10. 1991 do 25. 10. 1991. Obvoz za ves promet je določen na relaciji Drulovka - Jeprca - Zbilje - Drulovka in obratno. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi gradnje kanalizacije in zamenjave zgornjega ustroja ceste. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ni možno izvajati pod prometom. gjSrSS**: ~ JUH AL .^2 LJUBI /ANA 1 1991 REVIJAH G0*e^pR!M0RSKt , @^RB Kot novopečeni podjetnik sem se odpravila meseca junija 1991 na Zavod za zaposlovanje v Škof)i Loki, ker sem rabila delavko za delo v gostinstvu. Pogojev nisem dajala. S sprijazno uslužbenko na zavodu sva spisale list naslovov s telefonskimi številkami. To so bila v glavnem mlada dekleta brez službe. Ko sem prišla domov, sem se takoj lotila telefoniranja in takoj je nastal problem - niti ena ni bila pripravljena sprejeti službe. In vzrok? Ugotovila sem, da so bile to žene privatnikov, ki delajo pri možu in se niti slučajno ne žele zaposliti. Ena - nekvalificirana je delo odklonila, ker ji to delo ne ustreza. Spet druga je to delo odklonila, ker bi rada delo kot trgovka. Naslednja je bila spet žena privatnika in je čakala na rojstvo otroka... in tako bi lahko še naštevala. STROJNO VEZENJE APLIKACIJ oi.ca uki./ak, Bniof 112 a, tel.: 004/241 <>im Mercator Preskrba Trgovinsko podjetje Tržič d. d. SALON POHIŠTVA v centru Tržiča, Bračlčeva 1a 6° 1 5 % popust na kuhinje Adriana, Nordica, Domino 10 % popust na vse ostale kuhinje Gorenje 30 % popust za gotovinsko plačilo kuhinj Gorenje Poleg kuhinj Gorenje pa imamo v redni prodaji tudi vse kuhinje Marles, za katerega vam nudimo 25 % gotovinski popust ter kuhinje Svea iz Zagorja, za katerega pa nudimo 20 % gotovinski popust. Odprto: od 7. -19. ure, sobota od 7. -12. ure. Tel.: 50-898 MERCATOR SALON POHIŠTVA VSE ZA PRIJETNO BIVANJE Nekako sem se sprijaznila s tem, dokler nisem zvedela, da prejemajo nezaposleni večja nadomestila, kot če bi bili v službi in tako niti nimajo nobene želje po zaposlitvi. In to celo moški, da ne govorim o ženskah, katerim odpade varstvo otrok (vrtec) in jih služba ne zanima. Poznam tudi primer, ko ustanova prav zaradi tega vzroka ne more najti delavke z VSI, ker se jim ne splača. Sprašujem: Je to res sociala? Je to v prid razbremenitvi gospodarstva ? Naj res še vedno plačujemo prispevke za brezposelne? Zakaj Zavod za zaposlovanje U spravi delavske knjižice v predal ne pregleda pa (oziroma tekoče ne pregleduje), ali so ti delavci res pripravljeni sprejeti sebi ustrezno ali kakršnokoli delo i" se s tem rešiti brezposelnost? Zakaj zavod ne preverja sproti, koliko teh delavcev dela honorarno s tem, ko so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in imajo s tem bistveno višji standard kot povprečen delavec v slovenskem gospodarstvu. V Poljanah, 17. septembra 1991 (poln naslov v uredništvu) Martin« SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za volitve, Imenovanja in kadrovske zadeve Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Kranj v skladu z 29. členom Zakona o sodiščih združenega dela (Ur. I. SRS, št. 38/74, 7/86 in 41/87) razpisuje prosta dela in naloge PREDSEDNIKA SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V KRANJU Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 32. členu Zakona o sodiščih združenega dela, naj v roku 15 dni po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev (življenjepis s podatki o zaposlitvah, dokumenti o izobrazbi) Komisiji za volitve;imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. UGOTANIN kemična industrija, po. sevnica ODKUPUJE PRAVEG KOSTANJA Les odkupujemo preko: t območnih gozdnih gospodarstev t območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608/81-349 oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica Peter Čolnar 26 DREVESA V GOZDI) V Beograd so pošiljali ljudi iz Slavonske Požege, vendar so jih precej poslali tudi v zloglasno taborišče Jesenovac, kjer so ustaši ljudi pobijali. Nevarno je bilo, da bi se kaj takšnega zgodilo tudi s Kušarjem, vendar ni prigovarjanje prav nič zaleglo. O Kušarju je Lojze povedal Ivanu Martinčeviču, Vedrinovi desni roki, ki je razporejal izseljence v Slavonski Požegi. Obljubil je, da bo stvar uredil in res je prišel Kušar srečno v Beograd. Dr. Jože Vilfan Ko so začeli Nemci z izseljevanjem Gorenjcev v Srbijo, je Lojze v transportu, ki so ga pogostili, kot vsakega, na železniški postaji, srečal tudi svoje znance Stanovnika, Štempiharja, dr. Jožeta Vilfana in druge. Za izseljence v Srbijo nisem imel spiskov, vendar mu je izročil Stempihar popolni spisek transporta: »Izvedeli smo, da delaš v Zagrebu in sem spisek naredil za tebe.« Dr. Jožeta Vilfana je ponovno srečal, ko se je nekega dne oglasil pri njem na Jurišičevi 2/1 v Zagrebu Povedal je, da potuje nazaj v Ljubljano in se zanimal za položaj v Zagrebu. Ob njegovem prihodu je bilo v sobi precej žensk, s katerimi sem delal. Nič hudega sluteč, ga je predstavil: . »To je dr. Jože Vilfan!« Dr. Vilfan jih ni poznal in seje, razumljivo, ustrašil. Diskret-io je potegnil Lojzeta v stran in pojasnil, da ni več »dr. Vilfan« in da potuje pod drugim imenom. Ko ga je vprašal, kako potuje, je pokazal ponarejen italijanski potni list, nad katerim sem se resnično zgrozil. »Jože, s tem strganim in umazanim potnim listom ne boš prišel daleč. Ob prvi kontroli te bodo zaprli. Menda veš, kaj te potem čaka...« Seveda mu je priskrbel drug potni list, kjer je bilo razvidno, da je bil izseljen v NDH, da »pripada provinci Ljubljana«. Kot mnogi drugi bi tako lahko odšel brez skrbi v Ljubljano. Dr. Vilfan se je šel slikat k fotografu čez cesto. Lojze je imel v predalu prazne dokumente. Nanje je prilepil fotografijo in jo nesel štempljat na italijanski konzulat. Še istega dne je dr. Jože Vilfan »varno« odpotoval v Ljublja- Mati z devetimi otroki Julija 1941 je prišla v prenočišče na Trgu kralja Tomislav^ večja skupina izseljencev, ki je ušla iz Bosne. To so bili večinom2 ljudje iz okolice Celja. V skupini je bila tudi neka mati z devetimi otroki. NajstareJ' ši je bil star kakih 14 let, najmlajši pa komaj eno leto. Bila je *e mlada in je imela neverjetno lep obraz. Mož je bil železničar. " nekega magacina je jemal in pošiljal stvari partizanom. Njega s° zaprli, družino pa izselili. Lojze se je navadil, da jih je hodil vsak večer okoli 21. gledat, kako spijo. Vseh deset jih je ležalo na dveh slamaricai1' Dojenčka je imela na prsih, vsi ostali pa so ležali okoli nje tak0' da so se je dotikali. Učitelj V prenočišču je bil že dlje neki učitelj. Sicer res ni imel kam iti, vendar je imel za tedanje razmere dovolj denarja, ker je prejel precejšnjo pokojnino za nazaj. Lojze ga je poslušal spraviti iz prenočišča, vendar ni in ni hotel iti. Ker so se nad njim pritoževali tudi drugi izseljenci, prostora pa je bilo vedno premalo, je enostavno prosil nekega policaja, ki ga je poznal s transportov, za posredovanje. Učitelj je takoj izginil. Čez nekaj časa se je oglasil ves besen v pisarni. »Vi ste krivi...,« je pričel ves razjarjen. »Kaj pa se je vendar zgodilo?« je zaskrbelo Lojzeta. »Vi ste krivi! V vašem prenočišču sem dobil triper!« Zbledeli spomin Leta in desetletja minevajo. Spomin zbledi. V pričujočih zapisih je zato zagotovo tudi nekaj netočnosti. Na eno nas je opozorilo Jana Bergant, hčerka Jožeta Krennerja, o katerem smo pisali da je bil komandant slovenske bele garde. Gre za zamenjavo imen. Komandant bele garde je bil njegov bratranec Franc Krenner. Jože Krenner je bil sicer Kranjčan, ponosen »podrne-star« (stanovalci pod mestom). Bil je pomorec, kasneje direktof Puškarne in profesor na Iskrini šoli. Bil je tudi med ustanovitelj1 Kegljaškega kluba Triglav in nekaj časa tudi njegov predsednik-Kot smo zapisali v začetku podlistka, bomo hvaležni vsem, k' bodo lahko zbledele spomine dopolnili. 545 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Kranjske razglednice Parkiriščni nered v mestu bolje kol vsaka beseda kažejo fotografije Aleša Goriška. Res jim ni kaj dodati, mogoče bi spomnili le na izkušnjo kranjskih poklicnih gasilcev, ki pred dvema tednoma z intervencijskim vozilom niso mogli priti do požara v starem delu mesta. Kranjska vlada toži zaradi pretankega proračuna. S kaznimi za nepravilno parkiranje ga kajpak ne bo napolnila, kakšna kapljica pa bi le padla vanj, če bi varuhi reda svoje delo temeljiteje opravljali... KRIMINAL Srečko prihranil zase Radovljica - Zgodbica bi bolj sodila na razvedrilne strani kot med resni kriminal. Zadnji dan avgusta so imeli v radovljiškem klubu večno mladih fantov tradicionalni pohod na Stol, sledilo je še družabno srečanje s srečelovom. Glavni dobitek na srečelo-vu je bilo kolo z motorjem, vredno okroglih 26 tisočakov. Pri pripravljanju srečk je pomagal tudi 42-letni S. Š. Srečko s številko 001, ki je prinašala motorček, je shranil zase, namesto da bi jo vtaknil v skupno vrečo. 2. septembra je z njo "zadel" kolo z motorjem. Da je srečko zatajil, so ugotovili pozneje. Motor so mu vzeli, goljufijo pa prijavili kriminalistom. Preprodajal heroin Kranj - Kranjčan Borut K., nekdanji tesni sodelavec Darka Škode, se je izkazal z novim podvigom. Kriminalisti UNZ Kranj so naleteli nanj med nadzorom nakupa in prodaje mamil. Prejšnji Ponedeljek, 23. septembra, so ga prijeli pri slaščičarni Čebelica, ko je poskušal prodati 200 gramov heroina. Mamilo so seveda zasegli, Boruta K. pa napotili v tridnevni preiskovalni zapor, ki mu ga je preiskovalni sodnik nato podaljšal. Med hišno preiskavo so dobili še 300 gramov posušene konoplje, iz katere bi lahko naredil kar lepo število omamnih cigaret 'n jih prodal za lepe denarce. Heroin, ki ga je Borut K. nameraval preprodati italijanskemu kupcu, je dokaj kvaliteten. In seveda drag, saj en gram tega mamila stane kar 150 mark. Količina, ki sojo kriminalisti dobili Pri njem, je za Kranj neobičajno velika. Kranjski uživalci mamil namreč večinoma segajo po indijski konoplji, tisti, ki si vbrizgajo heroin, so bolj redki. • H. J. sebne ure prometne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah, dan varnih poti, otroci bodo, podobno kot lani, obiskali predsednike občinskih skupščin in jim izročili pisna opozorila, kaj je v okolici njihove šole potrebno storiti za boljšo varnost. Nezgode pri delu s traktorjem kažejo, da so tehnične slabosti in neopremljenost traktorjev v veliki meri razlog za najhujše posledice, tudi pogoste smrtne žrtve. V tednu prometne varnosti bodo zato potekali preventivni pregledi traktorjev na terenu. • H. J. Pouk z računalnikom Lažja pot do vozniškega izpita tov za vozniški izpit, zelo prikladen pa je ta način tudi za preverjanje in dopolnjevanje znanja cestnoprometnih predpisov že starih voznikov. Pro gram omogoča sprotno vnašanje novosti na tem področju in brisanje že odsluženih pravil. V avtošoli ga bodo uvedli v prakso v tednu prometne varnosti. Program omogoča lažje učenje cestnoprometnih predpisov, saj "učencu" sproti odgovarja s "pravilno" oziroma "nepravilno", prilagojen pa je tudi za testiranje znanja kandidatov za vozniški izpit. • H. Jelovčan, foto G. Šinik Kranj, 30. septembra - V učilnici avto šole AMD Kranj so v petek predstavili zanimivo novost, računalniški program za učenje cestnoprometnih predpisov. Šola je prva na Gorenjskem in tretja v Sloveniji, ki obljublja lažjo pot do vozniškega izpita. Računalniški program, ki je avto moto šolo AMD Kranj stal okrog 80 tisočakov, je preveden v slovenščino in ga nameravajo postopno dopolnjevati z dodatnimi enotami. V učilnici naj bi bilo vsaj pet ali šest videorekorderjev, na katerih bi delalo po nekaj kandida- Od 7. do 14. oktobra Teden prometne varnosti Kranj, 30. septembra - Poseben poudarek v letošnjem tednu prometne varnosti bo posvečen varnosti otrok in mladoletnikov ter teh-■rični brezhibnosti traktorjev. V Sloveniji je bilo v zadnjih dvanajstih letih v prometnih nezgodah 66 mrtvih in 19.659 ranjenih otrok in mladoletnikov, kar je 9,5 odstotka vseh mrtvih na slovenskih cestah. Če to povemo drugače; izgubili smo 22 oddelkov otrok in mladoletnikov ter 'meli za 390 avtobusov ranjenih. V tej luči bodo prihodnji teden, ki je hkrati tudi teden otroka, potekale različne aktivnosti: po- I NA SONČNI STRANI ALP NA SONČNI STRANI ALPl Odpadki, odpadki, odpadki... Predsednik Peterle prosi za podaljšanje roka Jesenice, 30. septembra - Jeseničani so problematiko odpadkov zaostrili tudi z grožnjo, da jih bodo odpeljali v Ljubljano. O odpadkih je razpravljal izvršni svet Republike Slovenije, Jeseničane pa je za podaljšanje roka za odvoz odpadkov do 15. novembra Prosil predsednik vlade Lojze Peterle. Na zadnji seji jeseniškega izvršnega sveta so ponovno obravnavali problematiko posebnih odpadkov. Na seji je bil navzoč tudi strokovni delavec ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora. Strokovni delavec ministrstva je predvsem govoril o možnosti, ga bi odpadke prevzeli Finci, še prej pa bi morali odpadke pretovoriti v oversize sode, ki so pogoj za prevoz iz koprskega pristanišča. Nato sta sekretariat za urejanje prostora na Jesenicah obiskala Predstavnika Turbo inštituta mag. Miha Pišljar in dr. Brane Širok ter predstavila ponudbo o možnostih sežiganja teh odpadkov v cementarni Anhovo. Naslednja poteza v tej žalostni jeseniški nadaljevanki: Skupščini in izvršnemu svetu Jesenice je pisal predsednik Loj-2e Peterle, ki pravi: »Izvršni svet skupščine Republike Slovenije je °bravnaval problematiko industrijskih odpadkov, ki so bili na vsiljen način in v neurejenem stanju vrnjeni iz BIH, čeprav je bil dogovor med vladama obeh republik drugačen. Izvršni svet je izpostavil nuj-n0st zaeotovitve varnosti in potrebnost hitrega ukrepanja. Podprl je takojšen nakup 4.500 oversize sodov, ki omogočajo varno začasno skladiščenje. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je vlada zadolžila, da nemudoma organizira pretovarjanje odpadkov v te sode, ki bodo omogočili varno začasno skladiščenje. V sklopu sistemske ureditve ravnanja s posebnimi odpadki v Republiki Sloveniji je vlada hkrati obravnavala tudi odlok o koncesiji za sežiganje posebnih odpadkov, kar je podlaga za dolgoročno in celostno rešitev te problematike. Kot predsednik vlade vas osebno prosim, da podaljšate rok za pretovor odpadkov do 15. novembra in s tem omogočite konstruktiven pristop k reševanju te problematike v Republiki Sloveniji. Zahvaljujem se vam za dosedanje razumevanje in pomoč pri reševanju problematike teh odpadkov ter vas obveščam, da so z današnjim dnem poravnani vsi računi za začasno shranjenje tovora in za storitve, ki jih je opravila Železarna Jesenice.« Tako bo jeseniški izvršni svet spet sklepal in svoje sklepe posredoval delegatom na bližnje zasedanje občinske skupščine. Tokrat naj bi sprejeli predlog predsednika izvršnega sveta Republike Slovenije o pretovarjanju tovora v oversize sode, ki bodo zagotovili varno in ekonomsko sprejemljivo začasno hranjenje tovora. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora pa naj poleg dolgoročne rešitve z incineracijo upošteva tudi možnost sežiganja odpadkov v Cementarni Anhovo ter prouči ekonomske in časovne prednosti te variante za del tovora. Vendar pa izvršni svet jeseniške skupščine nima pooblastil, da bi sklepal o rokih odvoza posebnih odpadkov z Jesenic. Predlagal bo skupščini občine Jesenice, da o pismu predsednika Lojzeta Peterleta razpravlja. • D. Sedej Svež denar iz tujine Kriminalisti še ne vedo odgovora, kdo vse je zapleten v očitno trdno sklenjeno verigo prinašanja sveže natiskanih ti-sočdinarskih bankovcev iz tujine prek državne meje v Slovenijo in čemu so ti dinarji namenjeni. V kriminalistični mapi sta namreč zabeležena že dva primera, ko so nič hudega sluteči vozniki za skromno nagrado pripeljali na mejni prehod veliki vsoti dinarjev. "Kurirji" niso niti slutili, kaj prevažajo, "blago" naj bi samo oddali naprej na naročen naslov. Narava preiskave preprečuje kriminalistom, da bi povedali, za kakšne vsote dinarjev gre. Republiški notranji minister Igor Bavčar je v TV Žarišču minuli teden govoril o dobrih osmih milijonih dinarjev, vendar je imel v mislih le eno "vožnjo". Druga pošiljka, ki so jo zaustavili na meji, je bila nekaj skromnejša. Od kod in čemu sveže natiskani dinarji iz tujine v domovino, bo pokazal čas. Ugibamo lahko, da gre bodisi za devi-zno-dinarsko verigo ali pa za načrtno spodkopavanje slovenskega gospodarstva. S čigave strani in zakaj, si lahko mislimo. Slednja razlaga, za katero se je ogreval tudi minister Bavčarje možna toliko bolj, ker gre za povsem nove dinarske bankovce, ki niso ponarejeni, ampak jih je nekdo poslal v tujino naravnost iz domače tiskarne, da bi že tako razvrednoteni dinar in omajano gospodarstvo še bolj omajal. Zakaj najprej v tujino in od tam nazaj, je nerazumljivo, najbrž pa je ta pot zanesljivejša in varnejša od ovinkov mimo domačih bojišč. Seveda pa je tudi mogoče, da se za dejanji skriva dobro organizirana preprodajalska skupina, ki v tujini za devize poceni kupuje dinarje in jih doma spet pretapljala v (poceni) devize. Le da bi bili v tem primeru dinarski bankovci bržkone obrabljeni. • H. Jelovčan NESREČE S spolzke ceste v drevo Bled - 24-letna Neda Golja z Bleda je 26. septembra ob 6.45 vozila od Boh. Bele proti Bledu. V ostrem desnem ovinku je avto na mokri in spolzki cesti zaradi neprilagojene vožnje zaneslo s ceste, po travnatem pobočju seje zaletel v drevo. Hudo ranjena voznica se zdravi na ortopedski kliniki v Ljubljani. Fičko v plamenih Tržič - 25. septembra ob 22.20 se je zaradi slabe električne napeljave vžgal motor fička, last Roberta Štamcarja iz Tržiča, ki gaje vozil 18-letni Peter Toporiš iz Goric. Avto seje vžgal med vožnjo na cesti pri Sebenjah in zgorel. Usodno obiranje hruške Martinj vrh - 60-letna Marija Potočnik iz Martinj vrha je v četrtek, 26. septembra, obirala manjšo hruško. Med obiranjem je stala na pet metrov dolgi lestvi. Zaradi preperelosti se je lestev prelomila. Potočnikova je padla vznak na tla, zlomila tilnik in umrla. Mopedist v varovalno ograjo Sp. Jezersko - V nedeljo, 29. septembra, ob 14. uri je 43-letni Ljubo Zadnikar z Zg. Jezerskega z mopedom peljal proti Sp. Jezerskemu. Pri mostu je zapeljal na levi pas, izgubil oblast nad vozilom, podrsal ob varovalno ograjo, padel in obležal hudo ranjen. Odpeljali so ga v UKC. Sekal ovinek Bled - 27. septembra ob 23. uri je Franci Koselj, roj. 1963, iz Ribnega z avtom peljal po klancu od Bleda proti Lescam. Zaradi prevelike hitrosti je sekal levi slabo pregledni ovinek in zapeljal na nasprotni vozni pas. Ko je bočno drsel proti robu ceste, je nasproti pravilno pripeljal 19-letni motorist Rok Hu-merca iz Smokuča, ki se trčenju ni mogel ogniti. Koseljev avto je obstal na travnatem nasipu, motorist Humerca in njegov sopotnik Danilo Bukovec, roj. 1973, iz Lesc pa sta padla. Humerca je bil hudo ranjen. Smrt v kajaku Šobec - 16-Ietni Darko Petrovič iz Brežic, dijak srednje tehnične šole v Krškem, seje v soboto, 28. septembra, z drugimi člani kajak kanu kluba Krško udeležil mladinskega republiškega prvenstva na divjih vodah. Okrog 14. ure sta se s prijateljem Darkom Tkavcem vsak v svojem kajaku spustila po reki Savi od kraja Nasip proti Šobcu. Prvi je vozil Petrovič. Pod Betin-skim klancem je pod mostom bočno udaril ob lesene pilote nekdanjega mostu čez Savo. Kajak je obrnilo na bok. Zaradi močno deroče vode, ki je vdrla v čoln, se je zagozdil leseni pilot. Petrovič se kljub pomoči Tkavca ni mogel rešiti iz kajaka. Čeprav so ga reševalci, ki jih je poklical Tkavc, po petnajstih minutah z vrvjo potegnili k bregu, se je Petrovič medtem že zadušil. • H. J. HALO, 93 Utapljajoči v Savi Kranj, 30. septembra - Poklicni gasilci in reševalci minuli teden niso imeli opravka z ognjem, kljub temu pa so se največ sukali okrog vode. V ponedeljek so jih klicali kolegi z Brega ob Savi, da reka prinaša utapljajočega človeka. Profesionalci so iz vode potegnili Struževčana P. R.. ki je še kazal znake življenja. V ponedeljek so odpirali tudi vrata stanovanja na J. Puharja na Planini, v petek ugotovili, da je alarmni sistem iz Lesnine zatajil in lažno oznanjal požar. V soboto so zvedeli, da pušča kanalizacija na C. 1. maja, vendar sami niso mogli ukreniti ničesar in so delo prepustili strokovni službi. Ponoči je v stanovanju na M. Pijadeja počila cev pri pralnem stroju. Gasilci so rade volje pomagali nebogljenim ženskam. V nedeljo so čistili zamašeno kanalizacijo na Zlatem polju, v statistiko svojega dela pa zapisali še tri prevoze pokvarjenih vozil. • H. J. MALI OGLASI 217-960 flVTOPEU Prodam MOTOR za Lado in ostale DELE "gf 49-305_16413 Prodam Z 750, vozna, za dele. Cena 250 DEM. 9 41-037 16425 Po delih prodam Z 101. Hudobivnik. Luže 51. Šenčur 16461 Prodam R 4 TL. letnik 1980. po delih. "S" 66-041,zvečer 16476 Prodam zadnja VRATA za Jugo. flf 311-412 16514 Prodam kipar VENTIL - SVEČO. 4 stopnje. # 421-550 16516 Prodam VW. letnik 1970, registriran, za dele, g* 218-059_16547 Za Z 101 prodam oljni FILTER, izpušni LONEC J£ 57-633 _16638 Za Z 101 prodam zavorno ČELJUST, zadnji LEŽAJ. 1tf 57-633 16639 Prodam nova PRAGA za Lado 1600 flf 47-289 16641 Za DELE prodam Z 750. Jakopič. 83*957. Jesenice 16655 APARATI STROJI Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Vc-rilas. f 77-782 15978 TELETEXT Gorenje - stara cena! 216-945 16217 Poceni prodam električni Štedilnik. * 214-682 16258 Prodam PRALNI STROJ Gorenje, brez-hiben. flf 632-905 16395 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Ve-rilas. -g 77-782_16397 ŠTEDILNIK, 4 elektrika + 2 plin in 10-litrski BOJLER, ugodno prodam, flf 217-675 16400 Prodam električno INFRA PEČ Blitz, nemška. Kovor 74 16430 SKRINJO lth, 300 i. prodam. Mladin-skih brig. 2. Kranj 16433 Prodam 8 in 10-listrke BOJ LE RJE. ^ 211-561_16435 Prodam sedlarsk i ŠIVALNI STROJ Sin-ger ter STROJ za česanje žime. ^ 75-310. po 20. uri 16442 Prodam rabljen PRALNI STROJ Grmi-čeva 9/a, Kranj 16447 Prodam nov OUN1 GORILEC Kleock-ner. ^ 633-929 16456 Poceni prodam barvni TV Iskra. Tušek, Zg. Luša 13. Selca 16457 Prodam zidne vgradne BLAGAJNE - ŠEFE, -g 51-291_16467 Ugodno prodam vgradni ŠTEDILNIK Gorenje. ^ 75-628 16471 Prodam barvni TV Samsung, star 1.5 let. tt" 84-628 16472 Poceni prodam DEKODER za sat. pro-gram Filmnct. ^ 632-581_16474 Prodam nerabljen ŠTEDILNIK Kuppersbusch flj" 632-581 16475 Crno-bel tv, prodam za 500,00 din. •£> 40-568 16497 Termoakumulacijski peči, 2.5 in 3 kW, prodam. 50-568 16502 Prodam 2 trajnožareči peči. Blejska 5, Tržič, flf 50-568 16503 Nov, 50-litrski BOJLER, prodam. ^ 50-568_16504 BOJLER na drva. prodam za 5.500.00 din tf 061/722-346_16505 ŠTEDILNIK Gorenje (4 + 2), prodam, flf 061/722-346 16506, PEČ Feroterm 35 kW zamenjam za gradh. mat. -g1 73-920_16510 Prodam barvni TV Iskra Azur, ekran 54 cm. g 41-289_16518 Prodam PEČ Kuppersbusch za etažno centralno. zastoftp / primer 4 636.201 7.109,90 POVPREČNA VREDNOST DESETIH 4 Ijfi NAKUPOV # K p9LO0j| 1.511.901 □TJ 1.893,50 m Po desetih nakupih kateregakoli blaga v Metalkini blagovnici Kamnik in ne glede na vrednost ima kupec posebno ugodnost mm i£<* iiiuiuiivu p« pri enajstem zaporednem nakupu se kupcu odšteje povprečna vrednost predhodnih desetih nakupov. Možnost nakupov velja pri gotovinskih plačilih do konca leta 1991. Vključite se v akcijo! Poceni kupim mladega ŠKOTSKEGA OVČARJA. ^Sf 311-888_16513 Kupim ali najamem STROJ za vrezova-nje navojev. ^ 52-246 16526 Kupim dve PLATIŠČI za R 4. ^ 621-686, Aleš_16574 Kupim enostavno robno "SLIFARICO" za usnje. 621-686 16575 Kupim 1 teden dni starega BIKCA simen-talca. *g 70-222_16604 HRUŠKE za predelavo, kupim. ® 70-202_16634 Kupim 1. del Male splošne ENCIKLOPEDIJE "DZS", g 78-097_16645 Kupim MLINČEK za sadje in 40 do 60-li-terski KOTEL za žganjekuho. ^ 68-411 16659 LOKALI Iščemo PROSTOR na Bledu, za skladiščenje oblek. ^ 65-551, od 8. do 11. ure MOTORJI KOLESA Prodam MOTOR APN 6. Breg ob Savi 36. Mavčiče_16408 Prodam BT 50. Cena' 600 DEM. ^ 421-576_16417 Prodam BT 50, letnik 1988, bele barve, g 312-450_16446 Ugodno prodam BT 50 S, star 4 mesece. 200 km. flj? 41-121 16452 Prodam dobro ohranjen Tomos AVTO-MATIK 3. Jakob Zupan. Kropa 10 16453 Ugodno prodam APN 6, letnik 1985 79-028 16458 Moško KOLO na 5 prestav, prodam. ^ 310-228 16528 Prodam Tomos AVTOMATIK. Zebec. M Pijadc 8. Kranj_16540 Prodam APN 6. Informacije na flf 68-682, zvečer 16579 Poceni prodam MOTOR Tomos CTX. Zg. Bitnje 228. Zabnica, 312-089 _16592 Prodam BT 50. letnik 1987. Poljšica 40. Zg. Gorje_16594 Prodam l.AVERDO 500 Sport. Kosci, Doslovce 66, ff 802-042 16609 Prodam KOLO na 10 prestav, dodatno opremljen, flf 57-633 16618 Prodam KOLO na 10 prestav, dodatno opremljeno. ^ 57-633 16626 Prodam MOPED APN 3. Cena 10.000,00 din g 58-109_16629 Prodam MZ 125 v nevoznem stanju. Možjanca I, flf 45-792 16630 OBVESTILA RTV servis Samsung, f 2 16-945 I 5586 OPRAVLJAM vsa gozdarska dela - sekanje, sajenje, čiščenje .., Janez Zupan, Zg. Duplje 45 16297 Poceni MONTIRAM okna. vrata, obloge, nepušče. 46-032 16303 1/1)1 II .11 M cinkane smetnjake in že bije, g 326-426 _ 16304 .1 & J TV, VIDEO, HI-FI. SERVIS Popra-vljamo vse vrste TV, VIDEO in HI-FI NAPRAVE, jfr 329-886__16355 OBNOVA trakol za tiskalnike. Naročila na "g1 061/576-078_16398 POPRAVLJAM vsa avtoelektrikarska dc-la. 312-221 16570 na računalniku. V 312-221_165/0 VODO na hiši, tudi popravila, naredimo ! ■gf 218-427 16627 OTROŠKA OPREMA Zelo ugodno prodam otroški športni VOZIČEK, g1 57-296_16479 Prodam otroško POSTELJICO in STAJI-GO. 211-124 16527 OSTALO GOSTILNA IftKNClt Kckriia C.naBcdc 33 t c 1.064 212 WC NOVO! malice, nedeljska kosila posebna ponudba za zaključene skupine, poroke. . odprto vsak dan od 10. do 22. ure ponedeljek ZAPRTO' Prodam suha hrastova DRVA. 621-741. zvečer_16520 Prodam AKVARIJ z ribami in opremo *g 84-351_16522 Prodam ZEMLJO za presajanje rož. Ji zerska 88, Kranj_16535 Prodam nov invalidski VOZIČEK. Smo-kuč 39. Žirovnica_16548 Prodam GAJBICE. Franc Jenko, Reteče 54, Škofja Loka _16560 Prodam več vrst lepih GAJBIC, tudi obla-ne. flp 46^143 16566 Učinkovitov SREDSTVO proti miši. voluharju in krtu. prodam ^ 068/41-199 Prodam nabožne SLIKE. Visoko 38 I662J Nudim ugodno prodajo SVEČ. 329-642 16644 Prodam suha mešana DRVA. 312-096. Mrak (zvečer) 16686 PRIDELKI Prodam krmilni KROMPIR. Praprotna polica 25. Cerklje_16449 Prodam KORUZO za silažo. Poženik 27. Cerklje_1648j_ Prodam ozimno GRAHORO i" OHROVT. Jezerska 88. Kranj 16536 Prodam jedilni. semenski. krmili' KROMPIR Zg, Brnik 76_16567 Ugodno prodani ROŽE in JAGODE 9 40-557 16605 Prodam krmilni KROMPIR Letališka ?• Šenčur - Voglje 16642 Prodam krmilni KROMPIR. Šmartno Cerklje, ^ 421-076 1665» PREKLIC Preklicujem SPRIČEVALO za 8. razr- ' OŠ. letnik 1989/90. Anton Toporiš 16394 POSESTI Zazidljivo PARCELO v Poljanski dolini. 600 kvad. m., prodam, flp 68-665 164(0 Prodam HIŠO v Kranju, primeran tud1 za obrt. ^ 214-376_164IJ Prodam zazidljivo PARCELO v Žireh. 760 m2. ^ 622-906 16454 GARAŽO na Bledu, 061/332-832 oddam, 16508 Na lepem kraju, v središču Mojstrane-prodam enonadstropno HIŠO / zemlj* približno 740 kvad. m. Resne. ponudbe pošljite na naslov: Antonija Križnar, Sfl* ska c. 5, Mojstrana 1658« NEPREMIČNINE ocenjujemo, prodajamo in kupujemo • Stanovanjska hiša v gradnji z večjo parcelo v Novem mestu f Atrijska hiša v Drulovki pri Kranju • Atrijska hiša v Naklem • Stanovanjska hiša v Strahinju menjamo za stanovanje v Kranju • Stanovanjsko hišo z delavnico v Kranju • Starejša hiša v Dupljah § Eno in dvosobno stanovanje v Žireh K 3 KERN Kranj, tel.: 064/215-853 od 17. do 19. ure Prodam KADI za namakanje sadja in ČEBRE. Olševek 3, Preddvor,^ 43-489 16073 Prodam GAJBICE Frelih, Posavec 64, Pod na rt_16102 Otroški športni VOZIČEK, prodam, ■ 214-682 16259 SVILENE NAŠITKE - Bart Simpson, pro-dam, ^ 214-682 16262 I TELOVADNO ORODJE - Trimlel Crip-j stol. prodam.^ 214-682 16264 Prodam 1 000-litrsko plastično CISTERNO, g 312-385_16434 Prodam kolesarske VALJE, flf 691-158 _16490 Prodam lesen SOD, 300 I. za namakanje sadja. ^ 57-449 16498 Prodam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine. ® 324-457 16499 Usnjene GOJZERJE, zelo kvalitetne, pro-dam. g 57-235 _ 16511 Prodam novo PRIKOLICO za osebni av-I to. ^ 421-550 16515 PRIREDITVE __-' ŽR za marato" 51500-620-107-05-1600117-3029980. Bf,' bek_I50»J Duo nudi GLASBO za ohceti in martjjj prireditve, flf 46-137_16^, RAZNO PRODA/M Poceni prodam 4 nove GUME, 165/13 M 601 in novo kuhinjsko MIZO, 104 x 60 cm. Mlinar, Partizanska c. 44, Kranj^ Prodam hladilno OMARO in vlefljj KLJUKO za R 21. 9 50-907 16j> Prodam otroško KOLO na 5 prestav GLASBENI STOLP Benetton, z zvočn ^ 212-106, po 20. uri Prodam invalidski VOZIČEK in kom111' niran 80-lilrski BOJLER. ^ 57"87y,66^ STAN. OPREMA tO. Informacije na ® 41-637 Prodam dve II ŽIŠCI / jogiji. Jezerskoj 6, Kranj Ugodno prodam rabljeno SPALN flfr 75-310. po 20. uri Torek, 1. oktobra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 23. stran (MMM"i©BSnGLAS Želite postati inštruktor za predavanje cestnoprometnih predpisov in praktične vožnje? DELAVSKA UNIVERZA KRANJ vas vabi v tečaj za inštruktorje B kategorije! Informacije: 217-481. Prodam MIZO in KLOP - naravni les. g 76-484 16554 Prodam KUHINJSKO OPREMO - hladilnik, pomivalno korilo, dve omarici, doli. 160 cm, pult, dolž. 60 cm, termoakumulacijsko PEČ, 4 k\V in JOGI posteljo, g 312-202 16621 SPORT SMUČI Elan RC-X, 185 cm, nove, prodam, flf 217-976_ 16444 Prodam jadralno PADALO. Cena 700 DEM, g 66-489_16564 STANOVANJA V Medvodah prodam takoj vseljivo 2-sobno STANOVANJE, g 061/612-015 16403 Prodam STANOVANJE v Škofji Loki. g 620-070 16406 Oddam SOBO s centralno in souporabo kopalnice, g- 215-932_16432 Menjam dve I-sobni družbeni STANOVANJI za večje g> 215-459 16469 Prodam 2-sobno STANOVANJE v Škofji Loki, g 622-703_16578 Oddam V najem opremljeno 1-sobno STANOVANJE, s telefonom. Informacije nag 801-297_16601 Mlada družina z otrokom vzmame v najem 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE, v Radovljici ali na Jesenicah. Šifra: NAVEDITE PLAČILO 16619 VARSTVO Nudim otroško VARSTVO, g 213-013 V popoldanskem času VARUJEM otroke; lahko občasno. ® 215-701. zvečer 16685 VOZILA Prodam JUGO 45, letnik 1989. Golniška 46, Kranj • Mlaka_15995 Ugodno prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988. g 324-039. popoldan_15999 FIAT 126 BIS, 700 ccm, vodno hlajenje, letnik 1991, 3.300 km, troje vrat, brezhiben, prodam, g 45-570 16337 FORD FIESTO 1.1, nov, prodam. Valjav-čeva 8. Kranj, stan, st. 5_16393 Prodam 20 mesecev star JUGO 45. g 620-070_16399 R 4 GTL, letnik 1986. 68 000 km, registriran do aprila 1992. ugodno prodam, g 324-606_16404 Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1980 g 633-378_16405 Prodam novo VISO I 1 R, pravkar uvožena, g 620-070_16407 2~loi GTL, letnik 1987, 18.500 km, prodam, g 50-726 16409 Prodam R 11 Turbo, letnik 1985. Šuceva gJCranj_16410 Prodam Z 101 Jugo 11 GX. letnik 1987. jantarjeva 10, Kranj_16415 Prodam FIAT 126 B1S, letnik marec Jg9l. g 218-941_16416 Usodno prodam R 11 diesel. letnik 1988. ^_43-002_16422 pOLF D, S paket, letnik 1985, prodam. V_Bela 3, Preddvor_16423 Prodam CITROEN EX 11 TRE, letnik J987. g 213-240_16426 Prodam CITROEN GS, letnik 1980, gara-*j[an. g 217-030_16427 Prodam Z 128, letnik 1986. g 311-640, Popoldan_16428 prodam GOLF, letnik 1979, 95.000 km, Pjranjen. g1 312-402_16429 prodam R 4, letnik 1978. obnovljen. Ko-^pr_74, Tržič_16431 frodam SUBARU Jusly, letnik 1986, 2 214-628_16436 prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Rupa Igranj_16437 Prodam ohranjeno Z 850. letnik 1984. W 421-648 16439 JVlam dobro ohranjen JUGO 45 AX, g»jfc88. Zg. Duplje 80_ Ugodno prodam R 18 TLS, letnik 1983. ' 3*^323-995_16448 J^J-'eni prodam 10 let staro LADO 1600. jgjU-044_16450 fjgdam Z 101, letnik 1976. g 421-003 frodam CITROEN BX 14, uvoz, letnik Jy90, tf> 621-709. zv. 16455 velika razprodaja I g 16460 Prodam KADETT 1.3 S GLS, letnik 1987. BI. Dobrava 144_16483 Prodam LADO SAMARO, letnik 1989, 21.000 km. g 801-371 16485 Prodam FIAT TI PO 16 DGT kat., letnik 1990. g* 061/613-399 16486 CITROEN GSX, prodam ali menjam, g 691-946 16489 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. Pavlic. Kropa 100/a_16491 Prodam JUGO 45, letnik 1983. Pavlic, Kropa 100/a_16492 126 P, letnik 1986 in GUME Exact, pro-dam. g 65-734 16494 Prodam ALFETO GT, letnik 1975, regi-strirana. g 861-321 16495 Prodam JETTO, letnik 1987, registrirana, g 621-794 16507 Z 101, letnik 1986, dobro ohranjena, prodam, g 061/614-235 16509 Prodam JUGO 45, letnik 1985, registriran, g 217-451 16512 Prodam Z 750, letnik 1979, registrirana, g 51-458 16517 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. g 78-939 ali 78-758_ 16521 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, garaž.. ohranj. g 43-365_16523 Prodam LADO 1300, letnik 1990. .Iczcr-ska 88. Kranj 16537 Prodam Z 101, letnik 1978. Ropret, J. Pu-harja 2. Kranj 16539 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, ohra-njen. g 57-817 16541 Prodam Z 750, registrirana do julija 1992. g 88-415 16543 Prodam JUGO 45, letnik 1981. Palovičc 12, Tržič, g 51-012 16545 Za 850 DEM prodam Z 750, letnik I980~ g 57-853_16546 R Fuego GTS, letnik 1983, prodam ali menjam, g 802-574_16550 Prodam Z 750, letnik 1980. dobro ohranjena, g 77-201_16553 Prodam R 4, letnik 1981, motor po generalni, g 66-772 16556 Prodam VW 1200, letnik 1975. g 64-358, popoldan 16561 Prodam LADO NIVA. letnik 1988, 45.000 km. g 75-271_16565 Prodam registrirano Z 101, letnik 1981. g 632-757_ 16568 Prodam ohranjen R 18 TL, letnik 1983. g 65-734_16571 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, obno- vljen. g 78-616_16572 Prodam JUGO 55 AX. letnik 1987. g 83-502_16573 Prodam Z 101 L 1300. letnik 1979. Mai-strova 9, Radovljica 16576 Prodam LADO 1300, letnik 1987. Poto-čnik, Tavčarjeva 22, Škofja Loka, g 632-720_16581 Prodam VW 1300, letnik 1970, ohranjen, g 70-057 16583 HYUNDAY 1.5 GLS, letnik oktober 1990. prodam. g 79-098 16586 Prodam GOLF diesel, letnik 1991, bele barve, g 422-735_16589 Prodam MAZDO 626, letnik 1990. g 620-952, od 17. ure dalje_16590 JUGO 45, prevoženih 70.000 km, registriran do leta 1992, prodam. Branko Fortu-na, Čirče II, Kranj_16593 Ugodno prodam Z 101 SC, letnik 1980. Zgo.ša 84, Begunje, g 73-446 16597 Prodam VW 1300. letnik 1972. g" 40-1987, do 15. ure (Branko)_16598 Prodam JUGO 55, letnik 1990, prevože-nih 14.000 km. Informacije na g 323-298. popoldan 16599 Zelo ugodno prodam Z 101, starejši letnik. Sr. Bitnje 12, Žabnica 16600 Prodam 126 P, letnik 1980, obnovljen in registriran za celo leto. Cena 1.100 DEM. g 061/813-464, dopoldan 16603 Prodam VW 1300, letnik 1972. g 40-1987, dop, (Branko)_16607 Prodam ohranjeno LADO SAMARO, le-tnik 1987. "g 802-170 16610 Prodam 16 mesecev star JUGO 45 Junior, rdeče barve, g 74-662 16611 Prodam SUBAR J 12 Justy GL 4 VW, letnik 1987. g 633-929_16613 LADO SAMARO, letnik 1987, s kljuko, prodam, g 801-605 16615 DAYHATSU Aplause, star 4 mesece, prodam, g1 801-605, pop 16616 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986 Infor-macije na g 51-493 16623 Prodam Z 101, letnik 1989. Sp. Bitnje 27, Žabnica_16625 Z 101 Konfori, letnik 1981, prodam, g 45-057 16631 Prodam Z 750, neregistrirana. Cena po dogovoru, g 45-478 16632 Z 101 Konfort. letnik 1981, prodam, g 47-057 16635 £°RD SIERA -i£^£7__I646U ?°LF diesel. letnik november 1984, pro- ^!H_g 85-212_16464 fipdam Z 750, letnik 1985, registrirana. Jjr_j02-132_16466 Pr°dam GOLF 1300, letnik 1981. g int.01.dop._16468 Ndam JUGO 45. letnik 1988, 35.000 JHH^deč. g 82-932_16473 f^odam HONDO CIVIC 1.5 GL HB. le-1I11M990. g 59-152_16477 ^°dam R 18, letnik 1986, 60.000 km g 2^8^260_16478 «*s4' letnik 1980, 84.000 km, prodam, g .8""3 16482 Prodam GOLF JXB, 241-792 letnik 1987. Prodam Z 128, letnik 1985. DEM. g 325-946 Cena 3.500 16646 Prodam dobro ohranjeno Z 1985. g 68-352 101, letnik 16649 VISO Oltcit, nova, prodam, g 74-388 Prodam Z. 128, letnik 1987, g 631-552 19.500 km. 16657 NISSAN Sunny SLX, letnik 1987, 55.000 km, garažiran. registriran do oktobra 1992, zelo ugodno prodam, g 633-374 NOVA TEL. ŠT. 328-540 Servis RAJKO KNIFIC Tončka Dežmana 4, Krani Ugodno prodam ohranjen JUGO 45, letnik 1986. g 45-532_16662 Prodam PEUGEOT 405 GL, letnik 1989, 32.500 km. g 241-685_16663 Ugodno prodam Z 101, letnik 1989, 23.000 km. g 622-517_16665 Prodam GOLF, letnik 1977, dobro ohranjen, g 311-857_16666 "MM" - d.o.o. prodaja rabljene AVTOMOBILE: VOLVO 340 GL, letnik 1986, R 19 TS, letnik 1989, JUGO 55, letnik 1985, BMW 320 I, letnik 1985, GOLF bencinar, letnik 1984, R 4 GTL, letnik 1983 in JUGO 45, letnik 1986. Informacije na g 70-462 ali 51-805_16668 GOLF diesel, letnik oktober 1990, 5 prestav, 11.600 km, nepoškodovan, opremljen, registriran do oktobra 1992, prodam, Britof 356, Kranj__16672 Prodam GOLF diesel, letnik 1988, metal-ne barve. Cena 15.000 DEM g 241-546 R 12, letnik 1976, ugodno prodam, g 57-393_16675 Prodam JUGO 55, letnik 1990, z litimi platišči., Semperit gume, 25.000 km. Cena 7.000 DEM. g 622-391_16676 Prodam GOLF JL, letnik december 1980, zelo lepo ohranjen, g 45-128 16677 Prodam 126 P, letnik 1980. dobro ohra-njen. Ogled zvečer. Gantar, Podlonk 15, Železniki_16678 OPEL KADETT 1.3 karavan, letnik 1989, prodam, g 061/455-941 ali 061/127-127, int. 35-93_16679 Prodam 126 BIS, rdeče barve, letnik 1990, star 6 mesecev. Cena 5.200 DEM. g 68-608 16680 JUGO 45 E, letnik 1986, registriran do avgusta 1992, prodam. Ažman, Britof 83, Kranj_16681 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984. g 57-760 _16682 Prodam OPEL KADETT. letnik 1986, (LS solza). Cena 12.500 DEM. Rožna do- lina 29. Lesce_16683 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1990. g 52-014__16684 Prodam Z 128, letnik 1985, za 4 000 D E M. Begunje 136_16687 Prodam VISO Citroen 11 RE, letnik 1985. Jerančič, Bičkova 10, Kranj 16688 ZAPOSLITVE Ste ostali brez službe ali pa bi radi še do-' datno ZASLUŽILI?! Pokličite v torek na g 242-286_15100 Komunikativnim osebam nudimo honorarno ZAPOSLITEV za prodajo tehničnega artikla. Prostih je še nekaj zastopniških mest. Če vas veseli delo na terenu, pokličite po 14. uri na g 79-646 16348 Gostilna v Kranju zaposli KUHARJA ali KUHARICO ter dekle za honorarno po-moč v STREŽBI, g 221-224 16389 Poizkusite pri nas. Plačilo takoj! g 215-897 16424 CINKANI SMETNJAKI na kolesih kvalitetno izdelani in ŽEBLJI vseh dolžin Jenkole, Prebačevo 32/a po 16. uri Tel. 326-426 Adriatic zavarovalna družba d.d. koper Zavarovalna agencija PAM, d. o. o. Žirovnica Vabi k sodelovanju ambiciozne in komunikativne sodelavce za sklepanje življenjskih in premoženjskih zavarovanj na območju občin Tržič, Radovljica, Jesenice. Delo je pogodbeno. Vsi zainteresirani kandidati naj pismene vloge pošljejo do sobote, 5. oktobra 1991, na naslov PAM, d. o. o. Žirovnica, Moste 27 a. Informacije 064/801-212. po telefonu Sprejmem DELO na dom in ŠIVAM go-belinc. g 421-382 _16462 PRODAJA zanimivega artikla za vsako-ga. g 323-147, pop. 16524 Gostišče "Mojca" v Bohinju zaposli NATAKARICO, z najmanj 2-letno prakso. Delo je v popoldanskem času - od 15 do 23. ure, ponedeljki so dela prosti dnevi. Informacije na g 721-031, vsak dan po 12. uri 16585 Pogodbeno DELO nudimo tistim, ki si ne želijo le povprečne plače. Informacije na g 78-269. od 16. do 19. ure_16622 Upokojenka išče natančno DELO na do-mu. g 323-131_16640 Šivilji nudim honorarno DELO. Šifra: OVERLOCK_16643 Iščem kakršnokoli DELO, razen akvizi-terstva. g 77-609 16647 Sprejem DELO na dom - leplenje, šivanje, pletenje... g 215-701, zvečer 16648 Fščem SODELAVKO - PEVKO za trio. Zaželeno poznavanje narodnozabavne in stare narodne glasbe- g 217-300 16656 ŽIVALI Prodam plemenskega OVNA. g 65-001, zvečer 16470 Prodam tri TELIČKE simentalke. Potoče 1 1, Preddvor_16480 Prodam breje KRAVE. Paplar, Sp. Dobrava 5, Kropa 16493 ZAJCE, modri dunajčan, za rejo, prodam, g 40-568 16496 Prodam 10 dni staro TELIČKO simental-ko. g 802-163 16584 KOBILE Haflinger, po izbiri, prodam. Zaje, Valburga 15, Smlednik 16602 Prodam mors ke PRAŠIČKE in HRČKE. g 421-821_16652 Kupim TELICO simentalko, staro od 7 do 10 dni, rjavo, g 58-385 16661 Prodam PAVE. različnih vrt. g 421-685 ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica £££ KOŠNIK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Prav lepa hvala tudi g. dekanu za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: Vsi njeni Šenčur, 23. septembra 1991 ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena mama ANGELA LOMBAR iz Zg. Bele 34 Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali, ko smo polni upanja pričakovali, da se bo naša ljubljena mama vrnila iz bolnišnice k nam pod Storžič, v ta zanjo najlepši del slovenske zemlje. Žal je njeno utrujeno omagalo. Težka je bila njena življenjska pot v mladosti, a jesen življenja je živela v sreči in zadovoljstvu. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom in osebju bolnišnice Petra Držaja ter dr. Tomažu Hriberniku, dr. Jani Kreč-Šorli za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lep pogrebni obred in moralno oporo, družinam Tome, Arnež, Motko, Šavs in Studen. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem tovarn Planike, Elektro Kranj in Sloge iz Koprivnice za vso izkazano pomoč. Vsem iskrena hvala za izraženo sožalje, darovano prelepo cvetje in sveče. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni poti v večni mir! VSI NJENI Zg. Bela, 24. septembra 1991 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz Splošnega sektorja — čiščenja zgradb in okolice PAVLA INTIHAR rojena 1911 Od nje smo se poslovili v sredo, 25. septembra 1991 ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob izgubi drage mame MARTINE VRTAČNIK roj. Volčič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebna zahvala patronažni sestri Čadeže-vi in g. župniku za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI: Vsi njeni Stražišče, 23. septembra 1991 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, brata in strica FRANCA SINKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, posebej Janezu Žgavcu, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Merkurja za poslovilne besede, izraze sožalja, podarjeno cvetje ter denarno pomoč. Posebna zahvala g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred. Hvala tudi osebju Onkološkega inštituta, Tomaževim sošolcem in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Čirče, 14. septembra 1991 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra žena, mama in stara mama ANGELA BOGATAJ p. d. Koiarjeva Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred ter pevkam, ki so pele pri pogrebni maši. VSI NJENI Zakobiljek, 21. septembra 1991 ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi našega dragega moža, atija, starega ata, brata in strica IVANA LOMBARJA iz Nove vasi pri Preddvoru se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sindikatu Planike Kranj, kolektivu Alpine Kranj in Ljubljana ter članom org. ZŠAM, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi prezgodnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za poslovilne pesmi in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! VSI NJEGOVI Slovenija in svet OD PETKA DO TORKA Srečanje vladnih delegacij Slovenije in Hrvaške V soboto, 28. septembra, sta se na gradu Mokrice srečali vladni delegaciji republik Hrvaške in Slovenije, ki sta jih vodila predsednika vida obeh republik dr. Franjo Gregurić in Lojze Peterle. V slovenski delegaciji je bilo devet ministrov, ki so gopste podrobno seznanili z našimi namerami in ukrepi pri uresničevanju osamosvajanja po izteku trimesečnega moratorija. Pogovori so tekli o odnosih do Jugoslavije, obrambi, notranji varnosti in mejah, carinski in inšpekcijski kontroli, zunanjih zadevah, blagovni menjavi, prometu in medsebojnem priznanju. Najpomembnejši je prav gotovo dogovor, da zveznim organom ne priznavajo pravice predstavljanja in usklajevanja, saj so enotni o tem, da so za to pristojni le predstavniki suverenih republik. Hrvaška in Slovenija si bosta na Haaški konferenci prizadevali predvsem za razpravo in dogovor o pravnem nasledstvu Jugoslavije. Obisk delegacije Republike Madžarske V nedeljo popoldne je v Ljubljano prispela na dvodnevni obisk madžarska parlamentarna delegacija. V ponedeljek so se srečali s podpredsednikom slovenske vlade dr. Andrejem Ocvirkom, predsednikom Lojzetom Peterletom, obrambnim ministrom Janezom Janšo, obiskali bodo slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sestali pa se bodo tudi s predsednikom parlamentarne komisije za mednarodne odnose Matjažem Šinkovcem. Slovenski planinci sprejeti v mednarodno organizacijo Iz Budimpešte, kjer je bila konec tedna generalna skupščina UIAA (Mednarodne planinske organizacije) smo dobili razveseljivo vest: 28. septembra, je bila v to organizacijo kot enakopravni član sprejeta Planinska zveza Slovenije, ki je za članstvo zaprosila že meseca marca letos, vendar je Planinska zveza Jugoslavije poskušala vse, da bi mednarodno uveljavitev slovenske zveze preprečila. UIAA je bila ustanovljena 1932. leta in združuje 52 držav z vsega sveta in ima skupaj več kot 3 milijone članov. Biro Republike Slovenije v ZDA in ZRN Predsedstvo Republike Slovenije se je na seji v četrtek odločilo, da se v Združenih državah Amerike in Zvezni Republiki Nemčiji odpreta biroja Republike Slovenije. Za vodjo misije Republike Slovenije v ZDA je Predsedstvo imenovalo dr. Ernesta Petriča, donedav-nega veleposlanika SFRJ v Indiji. Republika Estonija priznala Slovenijo V četrtek je v Ljubljano prispela vest, da je dan prej Republika Estonija - tretja od baltskih republik, ki so nedavno dosegle svojo neodvisnost in mednarodno priznanje - uradno priznala neodvisno in samostojno Republiko Slovenijo. Mednarodna mirovna karavana po poti po Jugoslaviji tudi v Ljubljani Kot poroča STA je pretekli četrtek v Ljubljano prispelo okrog 300 udeležencev mednarodne mirovne karavane, ki jo sestavljajo mi-rovniki iz evropskih držav. V Ljubljani sta jih sprejela Ciril Zlobec in dr. France Bučar, navzoč pa je bil tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Zvečer je bila ob Prešernovem spomeniku mirovna manifestacija, na kateri je govoril dr. Ljubo Bavcon. Konferenca o Jugoslaviji tudi v delovnih skupinah V četrtek je v Haagu nadaljevala z delom Konferenca o Jugoslaviji, ki jo je organizirala Evropska skupnost pod vodstvom lorda Carringtona. Z delom je začela tudi tretja delovna skupina, ki naj bi se ukvarjala z gospodarskimi vprašanji. Dr. Dimitrij Rupel je na konferenci navzoče seznanil s stališči Slovenije po koncu moratorija. Povedal je tudi, da Slovenija ne želi mednarodnih opazovalcev, niti navzočnosti mirovnih sil, saj razmere v Sloveniji tega ne zahtevajo. • Zbral S. Z. Skupna in ločene seje zborov kranjske | skupščine Jutri, 2. oktobra, so predsednik skupščine občine Kranj ter predsedniki zborov sklicali skupno in nato ločene seje zborov kranjske občinske skupščine. Na skupni seji naj bi poleg zapisnika sklepali tudi o izstopu Občine Kranj iz Sveta gorenjskih občin, na ločenih zasedanjih pa poleg zaostalih oz. neobravnavanih zadev po posameznih zborih, še gospodarske rezultate v prvem polletju, odlok o zaščiti arheoloških spomenikov in lovsko-gospo-darske načrte za obdobje do leta 1995. Na dnevnih redih je tudi medzborovsko usklajevanje, saj je pet zadev na dosedanjih zasedanjih ostalo neusklajenih.• S. Ž. Preddvor, 27. septembra - V Preddvoru je bilo pretekli konec tedna 17. delovno srečanje Društva slovenskih književnih prevajalcev na temo "Prevajanje filozofije" in "Problemi novega slovenskega prevoda biblije", društvo so septembra letos sprejeli tudi v Evropski svet društev književnih prevajalcev. Poleg slovaškega je slovensko združenje edino vključeno izven evropske dvanajsterice. M.A., foto: G.Šinik Podpisana pogodba za negospodarstvo Ljubljana, 27. septembra - Predstavniki vlade in 13 sindikatov so v Ljubljani podpisali kolektivno pogodbo za negospodarstvo. V imenu slovenske vlade, ki je financer družbenih dejavnosti, je pogodbo podpisal njen podpredsednik Matija Malešič, med nasprotnimi pogajalskimi partnerji pa nastopa 13 sindikatov, poleg Svobodnih sindikatov in Neodvisnosti še sindikat vzgoje in izobraževanja ter vrsta poklicnih sindikatov iz družbenih dejavnosti. Kolektivna pogodba za negospodarstvo je zarisala dohodkovne osnove zaposlenih v družbenih dejavnosti. Zajamčeni dohodek je v negospodarstvu enak onemu v gospodarstvu, pri nosilnih poklicih pa obstajajo razlike, ki izvirajo iz višje izobrazbene strukture zaposlenih v družbenih dejavnostih. Pogodbeni partnerji so izrazili upanje, da bo ta kolektivna pogodba bolj spoštovana kot ona v gospodarstvu. Sicer pa predstavlja ustrezno osnovo za oblikovanje panožnih pogodb. • D. Ž. Sumijo gozdovi domači Slovenska tiskovna agencija je posredovala vest, da so se za& pojavljati tatovi, ki ponoči v družbenih godzovih sekajo les za op vanje stanovanj. Ta pojav, kot piše v novički, povezujejo s padcir življenjskega standarda in z malodušjem prebivalstva, ki ne spoštm nobenih norm in zakonov več. Kraj, kjer se (po omenjeni novici STA) vse to dogaja, je Bosa* ski Petrovac. Opisana zadeva je zatorej aktualna daleč od nas, srd bosanskih gozdov. O našem odnosu do slovenskega gozdnega bogastva k sreči i' ni tako alarmantnih novic. Zelo slabo pa se bo pisalo mladi slove* ski državi, če bi se takšnega odnosa do narodnega bogastva (nap je v družbeni ali zasebni lasti!) nalezli. i Preprosto, a zanimivo - Verjetno so kolone avstrijskih gostov, l prihajajo vse bolj pogosto v gostilno Ankele v Podljubelju, spodbtf \ dile domače, da so kar v zgornjih prostorih hiše pripravili malo r»t stavo mojstrov domače obrti Jerneja Ručigaja z Bohinjske Bele Jerneja ter Mateja Kosmača iz Tržiča. Razstava tkanih preprojj odej, oblačil in podobnega ter ročno rezljanih uporabnih lesen'1 predmetov, ki so bili v rabi v Tržiču in okolici, je pritegnila velik1 zanimanje. Še en primer, kako približati ponudbo gostom. Le m*'1 iznajdljivosti in dobre volje je treba. Razstava, ki je v ambientu st* Tradicionalni izl=t za naročnike Gorenjskega glasa re podljubeljske hiše še bolj pristna, bo odprta do nedelje, 6. okto bra. - D.D. - Foto: A. Gorišek TNla Krvavec le dvakrat dnevno Kranj, 30. septembra - Od 1. oktobra naprej bo, zaradi vzdrževanji; nih del, žičnica na Krvavec obratovala le med tednom. Od poflf' deljka do petka se bo moč z žičnico peljati ob 7. uri zjutraj in °c 15. uri. • V. S. Danes objavljamo seznam zadnjih osem izžrebancev, ki bodo to soboto, 5. oktobra, z Glasovim avtobusom potovali v Črno na Koroškem in k Najevski lipi, simbolu slovenstva. V Črni nas čakajo gostoljubni turistični delavci TD Črna na Koroškem in Golfturistovega penziona Planika. Za popotnico bodo poskrbeli tokrat v trgovskem podjetju Loka iz škofje Loke, dva udobna avtobusa in prijazna voznika pa Integral Tržič. Program: zberemo se v soboto ob 7. uri zjutraj pred Hotelom Creina v Kranju, na poti v Črno bomo našli čas za kavico, okrog 10. ure nas pričakujejo na Koroškem. Po ogledu zanimivosti Črne se bomo zapeljali do Ludranskega vrha, kjer raste častitljiva 770 let stara, najstarejša lipa na Slovenskem. Kosilo, družabno srečanje z nagradnimi igrami in plesom bo v Penzionu Planika. Povratek v Kranju je predviden ob 22. uri. Kot vselej smo tudi tokrat za izlet en avtobus udeležencev izžrebali izmed naročnikov Gorerjjskega glasa, za en avtobus pa smo zbirali prijave interesentov in tudi ta avtobus je bil v nekaj urah razprodan. Ker želimo izvesti prijeten, družaben, nepozaben izlet k zibelki slovenskih lip, smo morali število udeležencev omejiti na vsega dva avtobusa - če bo vse tako, kot mora biti, bomo morda izlet ponovili. Veselo rajžo v soboto, Glasovci! Izžrebani naročniki za Glasov izlet 41. Jožefa Žlbert, Pivka 7, Naklo 42 Mirni Selšek, Sp Jezersko 2, Zg Jezersko 43 Alenka Bedina-Maršič, Begunjska 21, Tržič 44. Anton Tušek, Rovt 10, Selca 45 Anton Marolt, Brezje 56, Brezje 46 Anton Pogačnik, Zg. Dobrava 27, Kamna Gorica 47 Pavle Rozman, Valburga 58, Smlednik 48 Francka Benedlčlč, Log 23, Železniki Referendum Kosovcev Kranj, 30. septembra - O tem, ali naj bo republika Kosovo suvefj na in neodvisna ,so se volilni upravičenci odločali tudi na G renjskem. Volilna enota številka 3 je bila v nedeljo od 8. do ure odprta v kranjskem hotelu Jelen. Skupno število glasovnici bilo 622, glasovalo je 608 upravičencev, od tega jih je bilo ZA s« vereno in neodvisno republiko Kosovo 605, tri glasovnice pa * bile neveljavne. Na Gorenjskem je torej referendum uspel, ravfl) tako v vsej Sloveniji, saj je na petih voliščih glasovao 5162 preW valcev Kosova na začasnem delu v Sloveniji. Za rapubliko Kos' vo je glasovalo kar 99,3 % volilcev. • T. A. V četrtek kranjska cicibaniada Kranj, 30. septembra - V četrtek, 3. oktobra, bo v Kranju pej" športno-družabno srečanje cicibanov, poimenovano Cicibaniad* 1991. Srečanje otrok iz vrtcev kranjske občine se bo začelo ob" uri v športni dvorani na Planini. Pomerili se bodo v šestih igral1 skakanju v vrečah, teku po zastavice, kotaljenju medicinke, prf^ magovanju ovir, teku po lončke in v premagovanju ovir skozi nel. • H. J. Nadaljevanje dela v slovenski skupščini Predsednik Družbenopolitičnega zbora in predsenik Zbora obČ>' ^< slovenskega parlamenta sta za jutri in četrtek, 2. in 3. oktobf sklicala nadaljevanje sej teh zborov. Osrednja točka bodo zako11 o lastninjenju. • S. Ž. i^U< Nevidna roka varnosti - elektroelement Izlake iVPRENAPETOSTNA ZAŠČITA c----- 4 ELEKTRO _tOMARICA^ Samo v Merkurjevih prodajalnah do 19. oktobra vsi izdelki ELEKTROELEMENTA Izlak1 pri nakupu nad 500 din za takojšnja plačila in za člane stanovanjskih zadrug.