konfekcija novo mesto d.d. / leto XXIV, februar-marec, številka 2/3

V TEJ ŠTEVILKI
Poslovanje
Predstavnika delavcev v nadzornem svetu Svet delavcev v Libni in matici Laboda
Kakšno leto pričakujejo v Validu in Tip-topu Vsi so za praznik - anketa Srečanja upokojencev Razpis za letovanje
.-a-:.
Pa še marsikaj
UVODNIK
Če posmislimo na dogodke v februarju in delu marca, se zdi, da je bila pomembna le stavka. Povsod je odmevala...Toda pred tem in za tem se je še kaj zgodilo, kar bo dolgoročno vplivalo na naše poslovanje in delo.
Zaključevanje je bilo uspešno. Zasluge za dobre kolekcije imajo delovne skupine. Seveda je uspešna kolekcija tista, ki je dobro prodana. Ta pa ni vedno najbolj po okusu "vizionarjev" in "estetov". Ker pa živimo od prodaje, se moramo pač podrediti "goli realnosti" in se spomniti misli iz ene od že davnih TV nadaljevank: "Ni lepo, kar je lepo, ampak je lepo. kar je srcu ljubo." Verjetno pa so o tem kaj malo razmišljale delavke Delte in Valida, ki so januarja ponovno opozorile na lanske zaostanke pri plači in regresu. Zatem pa je polovica zaposlenih v Delti začela s stavko in na prvo mesto, kasneje pa celo kot edino stavkovno zahtevo, so postavile odstop direktorice Cvetke Geiserjeve. Mediji so te dogodke dnevno beležili in stavka je tako odmevala v celem slovenskem prostoru. Nanjo so se tako ali drugače odzivali mnogi in s tem je bilo poudarjeno vprašanje cele tekstilne industrije, saj je stanje po večini podobno. Problem (pre)nizkih plač pa ostaja. Družbe so pri vodenju politike plač samostojne in zato bo borba za rezultate (in za pravo in primerno plačano delo) velika. Vsakdo je odvisen le od sebe, kajti finančne solidarnosti ni več.
Zaenkrat je bil zaključek stavke tak, da je vodstvo sprejelo odstop Geiserjeve, za šest mesecev pa je vodenje Delte prevzela dipl. inž. Hermina Križovnik iz mariborskega tekstilnega inštituta. S tem pa zagotovo težav v Delti ni konec, kot meni tudi sama ga. Križovnikova.
O Delti tokrat toliko, ko pa bo izdelana analiza dogodkov, sledi nadaljevanje.
Delničarji čakajo na
informacije
Naši delničarji, predvsem tisti, ki niso več zaposleni v Labodu, pričakujejo več informacij in večjo možnost vpliva na odločanje, je razbrati iz pogostih telefonskih klicev in tako ali drugače izrečenih pripomb. Iako se odzivamo na tiste, ki sose obrnili na uredništvo časopisa, so pa še druge poti, kjer delničarji iščejo informacije oz. izražajo svoje želje in zahteve. Seveda je za delničarje bistveno poslovanje. Zaključni račun je nedavno obravnaval Nadzorni svet in ga kot pozitivnega tudi sprejel. O tem pa bo tekla beseda tudi na skupščini delničarjev. Zakonski rok za izvedbo te je 50. junij. Zaključni račun bo predstavljen tudi v poslovnem poročilu za preteklo leto, ki ga bo pregledala še pooblaščena revizijska hiša. To gradivo je v pripravi, vendar ne bo na razpolago prav vsem delničarjem, ki jih je nakaj nad dva tisoč.
Lidija Jež
Ocena lanskega poslovnega leta
"Lani se je prodaja naših kolekcij po daljšem času ponovno povečala," je poudaril generalni direktor Andrej Kirm na začetku komentarja k poslovnemu poročilu za preteklo leto. "Kolekcije so bile kakovostne in - kar je izrednega pomena - narejene po okusu naših potrošnikov. To je pripomoglo k pozitivnemu rezultatu poslovanja, na osnovi tega pa so se lani tudi naše plače v povprečju lahko popravile za 14 odstotkov bruto. Oh tem ne smemo poza-
biti, da je tečaj marke zaostajal in da smo, tako kot celotna tekstilna industrija, vendarle vezani na tujo valuto, saj smo tudi lani izvozili 64 odstotkov naših proizvodov. Zal pa v vseh Labodovih hčerinskih podjetjih oz. profitnih centrih rezultati niso bili tako spodbudni, zato je pred nami odgovorna naloga, da si v manj uspešnih okoljih prizadevamo za izboljšanje poslovanja," je še dodal direktor Kirm.
Z novinarske konference.
LABOD KONFEKCIJA d.d.
POROČILO 0 POSLOVANJU MATIČNE DRUŽBE LABOD KONFEKCIJA D.D. NOVO MESTO V LETTJ1997
Delniška družba Labod konfekcija, d.d., je v letu 15)97 poslovala v organiziranosti, kakršna je bila v letu 15)9(5.
V	okviru matične družbe so se odvijale dejavnosti razvoja, nabave, priprave in prodaje lastnih blagovnih znamk ter del proizvodnje v tovarnah Ločna, Tip-Top in Temenica. Proizvodne storitve izdelave lastnih blagovnih znamk in storitve za izvoz so potekale v štirih hčerinskih družbah ter delno pri tujih kooperantih.
Glede na organizacijske spremembe, ki so se izvajale v letu 1996, ko so se iz enovitega podjetja tekom leta izločale ter začenjale s poslovanjem odvisne družbe, primerjava nekaterih kazalcev obeh obravnavanih obdobij ni primerljiva.
Proizvodnja
V	letu 15)97 je bil skupen obseg proizvodnje 1.537.744 kosov konfekcijskih izdelkov, kar je 4,37 % več kot v predhodnem letu in v višini planiranih. Pregled po programih v primerjavi s predhodnim letom kaže odstopanja navzgor v programu bluz in kril ter hlač, ki so posledica večjih dopolnitev in večje prodaje lastnih blagovnih znamk ter pridobljenih predelavnih poslov.
Proizvodnja srajc je bila nižja zaradi manjših naročil in zmajšanega obsega predelavnih poslov. Proizvodnja vrhnjih oblačil je bila manjša zaradi manjših proizvodnih zmogljivosti (manjše število zaposlenih) nekoliko manjših tujih naročil ter težje prodaje v izvoz.
Proizvodna usmerjenost enot
Proizvodnja konfekcijskih izdelkov lastnih blagovnih znamk je potekala v lastnih proizvodnih enotah, delno tudi v kooperaciji. Predelava izdelkov iz lahkega programa je bila opravljena v cenovno ugodnejši kooperaciji, medtem ko za del moškega vrhnjega programa Labod nima lastnie proizvodnje (moške obleke).
Vsa proizvodnja za izvozne partnerje (lohn) je potekala v lastnih kapacitetah.
Delež zunanjih kooperantov je bil 3 %.
Profitni centri, ki delujejo v okviru matične družbe, so dosegli naslednje proizvodne rezultate:
RAZMERJE PROIZVODNJE PO TRGU
120
■ lohn □ Lastna kol.
LOČNA
V	primerjavi s preteklim letom je povečala produktivnost na zaposlenega v proizvodnji za 3,7 %, plan pa je izpolnila 93,10 %. Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih je bil njen obseg proizvodnje, izražen v minutah, za 4,5 % manjši.
TIP-TOP
V	primerjavi s preteklim letom je povečal produktivnost na zaposlenega v proizvodnji za 2,3 %, plan je izpolnil 101,83 %, zaradi manjšega števila zaposlenih pa je bil njegov obseg proizvodnje, izražen v minutah, za 5,1 % manjši.
TEMENICA
V	primerjavi s preteklim letom je zmanjšala produktivnost na zaposlenega v proizvodnji za 2 %, s tem, da je dosegla drugo največje število minut na delavca na dan, plan je izpolnila 101,12 %, njen obseg proizvodnje, izražen v minutah, je bil za 1,8 % večji.
V	hčerinskih družbah je bilo opravljeno za matico 5(5 % proizvodnih storitev, zaradi zmanjšanja števila zaposlenih je bil plan predelave ob sicer povečani produktivnosti dosežen 85 %, primerjalno z letom 9(5 pa je ostala na enaki ravni.
■■■BC ift
LABOD KONFEKCIJA d.d.
NABAVA
LABOD je v letu 1997 posloval s skupino 137 dobaviteljev surovin. Dobaviteljev osnovnega materiala je bilo 80, od tega je 10 domačih. Pri nabavi pomožnih materialov smo sodelovali s 37 dobavitelji, od tega s 14 tujimi in 43 domačimi.
V	celoti je bilo okoli 00 % nabav iz tujine in 40 % nabav od domačih dobaviteljev, kar je glede na izbor materialov na domačem trgu ustrezno razmerje.
PRODAJA
Labod, d.d., je s prodajo lastne kolekcije in proizvodnih storitev ustvaril 4.042.144 tisoč SLI' fakturirane realizacije. Z izvozom je bilo ustvarjeno 1.440.379 tisoč 811 realizacije, kar je za za 3 % manj od preteklega leta . V primerjavi z devetmesečnim obdobjem 1990 je bila realizacija v izvoz realno za 13 % manjši.
Prodaja lastnih blagovnih znamk na slovenskem trgu se je povečala v tem obdobju za 13,3 %, na trg bivše Jugoslavije za 10 %, zmanjšala pa se je prodaja nominalno in realno pri naročilih in izvozu na druge evropske trge.
Prodaja v lastnih trgovinah beleži enak porast kot prodaja na slovenskem trgu, zato tudi še vedno ostaja naš kupec najpomembnjši.
Izvoz v države bivše Jugoslavije polagoma raste in se počasi približuje 10 % realizacije lastnih blagovnih znamk in je na zadovoljivi ravni. Nikakor pa nam ne uspe ustrezno rešiti poslovanja mešane firme na Češkem, zaradi česar tudi prodaja na ta trg močno upada in jo zaradi neplačil tudi zavestno zmanjšujemo.
Ostali trgi (Slovaška, Rusija) so v mejah normale in z veliko rezervo (Rusija) za bodoče poslovanje.
V	predelavnih poslih za izvoz se je nekoliko zmanjšala prodaja v lahkem programu, prav tako tudi v vrhnjem programu.
Skupna vrednost izvoza je bila kar je za 8 % manjša kot v predhodnem obdobju in za 10 % manjša od načrtovane. Delež lastne kolekcije v skupni vrednosti izvoza pa je bil 22 %.
V	poslovanju s tujino je bila ustvarjena pozitivna neto devizna vrednost v razmerju 1,1.
ZALOGE
Konec leta 1997, so skupne zaloge v primerjavi s stanjem v začetku leta 1997 večje za 3 %.
Največje je povečanje zalog surovin zaradi zamika v predelavi, medtem so se zaloge gotovih proizvodov zmanjšale, zaloga blaga v lastnih prodajalnah pa se je povečala realno za 19 %.
Koeficienti obračanja zalog so se v letu 1997 izboljšali v povprečju za 3 dni. Pri tem so bile zaloge surovin vezane 38 dni, nedovršeni proizvodi 19 dni, gotovi proizvodi 55 dni in blago v trgovini 123 dni.
ZAPOSLENI
V	letu 1997 je bilo v LABODU d.d., povprečno zaposlenih 733 delavcev, kar je 14 % manj kot v predhodnem letu. Konec leta 1997 je bilo stanje zaposlenih 794 (za določen čas 45), od tega v neposredni proizvodnji 4(51 in 333 v režiji.
ANALIZA IZKAZOV POSLOVANJA PRIHODKI
Čisti prihodki iz prodaje
predstavljajo prihodke od prodaje izdelkov in storitev na domačem in tujem trgu. Vključujejo tudi prihodke od storitev odvisnim družbam. Izkazani so po neto fakturirani vrednosti. Ustvarjeni so bili v višini 4.(509,19(5 tisoč SIT, od tega na tujem trgu 1.429,562 tisoč Si l ali 30 %. V primerjavi s preteklim letom so se skupni prihodki od prodaje povečali za 9,(5 %, realno za 0,5 %. Prihodki od prodaje na domačem trgu so se povečali za 22,9 %, realno za 13,8 %, medtem ko so prihodki od izvoza nominalno nižji, kar je posledica tudi zaostajanja rasti tečaja za stopnjo inflacije.
H
POSLOVNI REZULTAT
Matična družba je poslovanje v letu 1997 zaključila s 50.738 tisoč SIT dobička. Glede na to, da so profitni centri z opravljanjem proizvodnih storitev v njenem okviru skupaj pokrili stroške poslovanja, je bil ta dobiček ustvarjen z blagovnimi znamkami.
Sredstva in viri so na dan 31.12.1997 znašali 4.419.978 tisoč SIT in so v primerjavi s stanjem konec predhodnega leta nominalno višji za 8,9 %, realno pa so na enaki višini.
POSLOVANJE ODVISNIH DRUŽB
Vse štiri odvisne družbe so poslovale celotno obdobje leta 1997 pod enotnimi pogoji, vzpostavljenimi z matično družbo.
Rezultati poslovanja so naslednji:
LABOD, konfekcija LIBNA, d.o.o., je 85 % proizvodnih storitev realizirala v izvozu. Skupen plan je izvršila 88 % kljub temu, da je izboljšala rezultate na zaposlenega v neposredni proizvodnji za okoli 3 % (produktivnost izražena v minutah/na delavca). Poslovni rezultat v tem obdobju je pokazal 487 tisoč SIT izgube.
LABOD, DELTA konfekcija d.o.o., je v povprečju dosegla enak proizvodni rezultat kot v predhodnem letu. Plan proizvodnje je izvršila 77 %, produktivnost na zaposlenega se je v povprečju povečala za 10 %. Proizvodne storitve je opravljala pretežni del za matično družbo - 79 %, 21 % poslov pa je pridobila samostojno. Poslovni rezultat je pokazal 1 7.409 tisoč Si l izgube.
Invalidsko podjetje VALIDO, d.o.o., je v glavnem opravljalo proizvodne storitve za matično družbo (srajce). Planiran obseg proizvodnje je realiziralo 74 %, ob nižje postavljenih zahtevah kot v drugih proizvodnih enotah. Proizvodni rezultati so se v letu 1997 sicer izboljšali, produktivnost se je povečala za 9 %.
Poslovni rezultat je z upoštevanjem vseh ugodnosti, s katerimi posluje (oprostitev plačila prispevkov in davkov), 4.015 tisoč SIT izgube, ki je posledica slabih proizvodnih rezultatov v decembru - napovedi stavk in izsiljenega izplačila regresa.
LABOD, konfekcija ZALA, d.o.o., je 77 % proizvodnih storitev opravila za izvoz, ostalo pa za proizvodnjo Labodove lastne kolekcije. Plan proizvodnje je realizi-rala 101 %.
Produktivnost je na ravni predhodnega obdobja. Poslovni rezultat je pokazal 282 tisoč Si l' dobička.
ZAKLJUČEK
Podatki o rezultatih poslovanja, navedeni v poročilu kažejo, da so bila na nekaterih področjih odstopanja od predvidevanj, kljub temu pa je poslovanje z izkazanim dobičkom uspešno
Generalni direktor: Andrej Kirm, dipl. oec.
i k «4**
Labodi ob Krki
LABOD Novo mesto, d.d. - matica
KAZALNIKI FINANCIRANJA. INVESTIRANJA IN FINANČNEGA USTROJA
po Slovenskem računovodskem standardu št. 29
Zap.
št.	KAZALNIK		31.12.96	31.12.97
1.	Delež kapitala v financiranju	Kapital + dolg.rezervac. Obvez, do virov sredstev	0,67	0,68
2.	Delež dolgov v financiranju	Dolgovi Obvez, do virov sredstev	0,33	0,32
3.	Delež trajnega in dolg. financiranja	Kapital + dolg. dolg. rezer. Obvez, do virov sredstev	0,68	0,70
4.	Delež kratkoročnega financiranja	Kratk. dolgovi + kratk. ČR Obvez, do virov sredstev	0,32	0,30
5.	Delež osnovnih sredstev	Osnovna sreds. po neodp.vred. Sredstva	0.55	0,53
6.	Finančna stabilnost	Osnovna sredstva + zaloge KapitaH-dolgoročne obvez.	1,28	1,19
7.	Delež obratnih sredstev	Gibljiva sred.-kratk.fin.naložbe Sredstva	0,42	0,46
8.	Neposred. pokritost kratk.obv.	Likvidna sredstva Kratkoročni dolgovi	0,01	0,01
9.	Kratk. pokritje kratkoroč. obv.	Kratkoročna sredstva Kratkoročni dolgovi	1,25	1,43
10.	Razmerje med kratkoročnimi terjatvami in obveznostmi	Kratkoročne terjatve Kratkoročne obveznost i	0,68	0,81
11.	Razmerje med komercialnimi terjatvami in obveznostmi	Terjatve do kupcev Obveznosti do dobaviteljev	2,35	2,78
12.	Koeficient kratk. likvidnosti	Gibljiva sredstva Kratkoročne obveznosti	1,33	1,55
13.	Plačilna sposobnost	Prihodki Dobavitelji	1 1,94	12,95
POSLOVNA ODLIČNOST
VIRI
Kot pri ostalih področjih, se tudi pri virih ustavljamo pri obravnavi oziroma nekaterih od neštetih možnosti za spremljanje, preglednost in razvoj. Torej, tokrat govorimo o tem, kako dosegati izboljšave v poslovanju s pomočjo upravljanja s:
Finančnimi viri : kako finančne strategije odražajo celovito kakovost, kako upravljamo s finančnimi parametri (pretok denarja, elementi bilance, vrednost delnic) in kako jih izboljšujemo, kako finančno strategijo pregledujemo in izboljšujemo ter kako uporabljamo koncept "stroški kakovosti".
Informacijski viri kako uporabljamo informacijski sistem v smeri izboljšanja, kako zagotavljamo in izboljšujemo veljavnost, neokrnjenost, varnost in obseg informacij, kako dosegamo
večjo dostopnost informacij za kupce, dobavitelje in poslovne partnerje, ki so vključeni v izboljševanje, ter kako informacijska strategija podpira celovito kakovost.
Materialni viri in osnovna sredstva: kako upravljamo s surovinami in zalogami, kako optimiziramo zaloge materiala, kako zmanjševati izmet na minimum ter kako se upravljajo in najbolje izrabljajo osnovna sredstva.
Uporaba tehnologije: kako iščemo alternativne tehnologije in kako jih vrednotimo glede na to, kakšen vpliv imajo na poslovanje, kako se je tehnologija izkoriščala za zagotavljanje konkurenčne prednosti: ali je razvoj znanja, spretnosti, izkušenj in sposobnosti zaposlenih usklajen z razvojem tehnologije, ali ščitimo in izkoriščamo intelektualno lastnino.

SOUPRAVA
DELAVSKO SOUPRAVLJANJE V LABODU
Svet delavcev deluje v Libni in v matici podjetja, ki jo sestavljajo Ločna, Temenica in strokovne službe
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju je bil v Sloveniji sprejet 9. junija 1993. Ideja o sodelovanju delavcev pri odločanju v podjetju pa ni nova in ni samo naša -slovenska. Delavsko soupravljanje pokriva troje osrednjih področij: pravico do obveščenosti, pravico do soodločanja in pravico do kolektivnih pogajanj.
Naš zakonski minimum zajema:
-	obveščanje (glede razvojnih ciljev, gospodarskega položaja družbe, stanja proizvodnje in prodaje, sprememb v organizaciji, sprememb tehnologij...);
-	soodločanje (glede meril za ocenjevanje delovne uspešnosti, kriterijev za napredovanje, razporejanja s stanovanjskim skladom, počitniških zmogljivosti, kriterijev za nagrajevanje, inovacijsko dejavnost, odločanje o izrabi letnega dopusta, o organizaciji in izvajanju ukrepov varstva pri delu...);
-	skupno posvetovanje (o statusnih spremembah, prodaji družbe ali bistvenega dele le-te, bistvenih spremembah lastništva ter kadrovskih vprašanj, kot so sistemizacija delovnih mest, razporejanje večjega števila delavcev izven družbe, zmanjševanje števila delavcev, sprejemanje aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zarovanja, sprejemanje splošnih pravil o disciplinski odogovornos-ti...) Delodajalec je dolžan posredovati informacijo SD najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, skupno posvetovanje pa mora biti izvedeno najmanj 13 dni pred sprejemom odločitve;
-	zadrževanje odločitev (vezano na spošto-
vanje zakonskih določil).
Izvajanje odločitev je zagotovljeno s podpisom dogovora med vodstvom in svetom, imenovanim tudi participacijski sporazum.
V Labodu sta zaživela dva sveta delavcev, in sicer najprej v Libni in nedavno še v matici. Predsednik sveta delavcev v Libni Marjan Volčanjk je povedal, da njihov svet šteje 9 članov. Sprejet je poslovnik o delu, medtem ko dogovor z vodstvom družbe Libna še ni podpisan, kar ovira delo sveta. Zakonski minimum v dosedanjih dogovorih ni bil dosežen, zato pričakujejo, da bo treba v to vložiti še veliko truda. Meni tudi, da zahteva delo sveta polnega človeka, ki bi obvladoval zakone in jih vpeljeval v življenje svojega okolja. Prav zaradi rednih delovnih obveznosti člani sveta delavcev v Libni še niso dosegli ravni, kakršno bi moral svet imeti. To opozarja na to, da je potrebna vsaj delna profesionalizacija oz. trdna in nepristranska pravna in širša strokovna pomoč. Brez te svet ne bo mogel delovati.
Svet matice Laboda, ki jo sestavljajo Ločna, Temenica in strokovne službe, je bil organiziran letos, predsednica pa je Lidija dež. Sprejet je bil poslovnik o delu sveta in izvoljena sta bila dva predstavnika v Nadzorni svet, ki bosta zastopala interese delavcev in o tem tudi natančno poročala Svetu delavcev. V pripravi je osnutek dogovora z vodstvom glede zagotavljanja vsaj zakonskega minimuma, nakar bo oblikovana pogajalska skupina. Svet šteje 13 članov. V finančni načrt za letošnje leto je vključeno tudi izobraževanje za člane SD, kar je predpogoj za kakovostno delo tega organa.
H
Se dva predstavnika delavcev
Nadzorni svel Laboda šteje po statutu naše družbe šest članov. Štirje so predstavniki kapitala, dva pa sta predstavnika delavcev. Dokler svel delavcev ni bil oblikovan, je NS deloval s štirimi člani, ki smo jih v našem časopisu že predstavili. To so: predsednik Janko Arah. namestnica Irena Lesjak ter članici Sonja Bevc in Mojca Novak. Na 2. seji pa sta se jim pridružila še predstavnika delavcev - Tončka Zupančič in Stane Peče.
Tončka Zupančič, rojena 1 1. septembra 1960 v Novem mestu. Dela na kontroli vrhnjih oblačil v Ločni. V Labodu je zaposlena že polnili 20 let. Ves čas je bila zelo aktivna, ob tem pa vzorna delavka.
Stane Peče, rojen 5. novembra 1949 v Novem mestu. Zaposlen je v komercialnem sektorju, in sicer kot vodja
prodaje srajc. V Labodu dela že od leta 1975.
Oba poudarjata, da mora njuno delo v Nadzornem svetu temeljiti izključno na stališčih Sveta delavcev, temu organu pa sta za svoje delo v NS tudi odgovorna. Zato pričakujeta, da bo za vsako sejo Nadzornega sveta pripravljeno gradivo, na osnovi katerega bosta lahko pridobila stališče organa, ki zastopa delavce. Njuna vloga je vezana na problematiko, ki neposredno zadeva zaposlene in zagovarjala bosta interese delavcev. Ti so lahko tudi v nasprotju z interesi kapitala, ki ima v NS štiri predstavnike. Torej sta soočena z nič kaj lahko nalogo. Ne bosta se vključevala v vprašanja, ki se ne vežejo na zaposlene oz. ki so druge narave.
V Nadzornem svetu bosta skratka delovala v korist delavcev.

PLANI

V A L I D O
Poudarek na delu z ljudmi
Valido je v zadnji tretjini lanskega leta postopno napredoval in dosegal vse lepše rezultate. Toda po stabilnejšem doseganju 85 odstotkov plana, ki je nakazovalo še nadaljnjo pot navzgor, se je z Deltinim štrajkom slabo obrnilo tudi Validu. Dejstvo, da so pod isto streho, je prineslo padec produktivnosti v Validu in ponovno so februarja dosegli le še slabih 70 odstotkov. Zato pravi direktorica mag. Zdenka Bizjak, da bo treba čim prej opraviti določene nove razmejitve med Delto in Validom oz. se organizirati bolj neodvisno. Zastoj, ki ga je s stavko v Delti doživel tudi Valido, je huda in draga šola, ki se ne sme ponoviti. Poleg prepletanja, ki je pogojeno z istim delovnim prostorom in čustveno navezanostjo, pa je februarja Valido doletela še ena nesreča. Oba avtomatska stroja za izdelavo rokavnih razporkov sta se pokvarila in tako je cel mesec kar pet ljudi to operacijo delalo ročno. To pomeni še dodatno izgubo, saj so opravljali delo, ki jim ga nihče ne prizna. Tako je še okoli 400.()()() tolarjev vrženih stran.
Pred tem neprijetnim dogodkom pa je Valido dosegal vse boljše rezultate. Direktorica pravi, da so bili doseženi predvsem na doslednem stimuliranju in, seveda, na intenzivnem delu z ljudmi. "Pri možnostih za nabavo boljše strojne opreme smo zelo omejeni, pri delovnih pogojih tudi, še zlasti, ker delamo v istih prostorih kot Delta. Torej, ostaja nam predvsem delo z ljudmi." Direktorica je zaposlene v Validu sproti obveščala o doseženem planu in jim te rezultate prikazovala tudi v denarju. Čeprav imajo kot invalidsko podjetje določene ugodnosti pri plačevanju prispevkov, se je treba še zelo potruditi za izboljšanje rezultatov, saj jim same olajšave še ne omogočajo lagodnega življenja. Povečevanje plana jim tako ob stroških, ki so fiksni, prinaša možnosti za povečevanje plač. "Pri 10-odstotnem povečanju plana dosežemo milijon in tristo tisoč tolarjev več. Da pa bi dosegali boljše rezultate, je treba z ljudmi veliko delati. Zato sem postavila v plan za letošnje leto zaposlitev še ene osebe za kadrovsko področje. V Validu smo le 4 v režiji oz. le 'Ž. v splošni režiji, kar pa je premalo. Invalidi imajo posebne probleme, kar pa na drugi strani pomeni, da bi jim z boljšo spodbudo in temeljitejšim poznavanjem njihovih sposobnosti in želja omogočili doseganje zadovoljstva in s tem tudi primernih rezultatov na delu, ki jim na-
jbolj ustreza." Direktorica razmišlja tudi o vpeljavi rekreacije oz. razgibavanja na delu. Meni, da ne moremo od delavcev samo pričakovati in zahtevati več in boljše delo, ampak da jim je treba tudi kaj ponuditi.
Direktorica invalidskega podjetja Valido mag. Zdenka Bezjak poudarja, da je najpomembnejše razumevanje z ljudmi, zato si je treba vzeti čas in jim prisluhniti.
PLANI
T I P - T O P
Obeta se uspešno leto
"Če ne bo prišlo do odstopanj od ustaljene prakse, kar, drugače povedano, pomeni, da če bo delo z Jobisom tudi v naprej teklo tako, kot je do sedaj, lahko pričakujemo, da bomo imeli v Tip-topu uspešno leto," pravi pomočnica direktorice Jožica Jankovec, ki je pred slabim letom dni prevzela to mesto.
l ip-top pa je v zadnjih letih tudi sicer doživel kar velike spremembe. Kolektiv se je bistveno pomladil, saj je starostno povprečje nekdaj najstarejšega Labodovega kolektiva sedaj v "Kristusovih letih". V tem povprečju je skritih tudi 8 letošnjih pripravnic in še nekaj zelo mladih šivilj, od katerih polnih rezultatov še ni moč pričakovati. Zato pa je bilo več dela treba vložiti v organizacijo. "Združili smo dve brigadi na šivanju jaken, kar se je pokazalo kot uspeš-no," pravi Jožica Jankovec. "Hitrejši je pretok izdelka, dvignil se je plan in norma, hkrati pa smo s tem zagotovili tekoče delo tudi likalnici.
V tem letu nismo bili nikoli pod planom, tudi v prehodu sezone, torej v septembru in oktobru ne. Zato tudi pričakujemo sadove."
S strojno opremo so dokaj zadovoljni, potrebovali bi le še kakšen nov univerzalen šivalni stroj ter štiri mize za medfazno likanje. V poletni vročini, ko že predelujejo težje zimske materiale, je vročina neznosna, toda zavedajo se, da zaenkrat želje po klimi še ne bodo mogli uresničiti. Obnovo pa bo morala doživeti tudi recepcija, ki služi tako Tip-topu kot delu strokovnih služb v Ljubljani. Zato pričakujejo finančno sodelovanje matice. Za plače, ki bi jih seveda tudi radi popravili, pa se bodo potrudili sami s svojimi rezultati. In tako smo zopet na začetku - če bodo uspeli zadržati Jobisovo delo oz. pridobiti še kakšno novo delo... Ker je bil Jobis - poleg delčka predelave domačega trga - njihov edini partner, bi zmanjševanje naročil povzročilo ogromne težave. Zato so začeli intenzivno iskati nove partnerje in kar dobro jim kaže, pravi ga. Jankovčeva. Dober glas seže v deveto vas, pa pravi pregovor in l ip-top si je s kakovostnim delom zgradil dobro ime.
V Tip-topovem oddelku po meri sta opravljali šestmesečno pripravništvo Brigita in Jana, ki smo ju ujeli med malico na pomladanskem soncu. Pravita, da sta se med pripravništvom veliko naučili. Sprva je bilo težko, saj tako-rekoč nista obvladovali veščin šivanja in likanja, sedaj pa delo že dobro poznata.
				v*
PRAZNIK	LABODA	D A	A L I	N E
Naša mnenja:
Vprašanje, ali naj ima naše podjetje svoj praznik ali ne, je tokrat naletelo na zelo podobne odgovore. Očitno potrebujemo nekaj "zapovedano lepega" in nič ni bolj primernega za to kot praznik.
Mira Koljanin - vodja priprave dela VO: Labodov praznik je tradicija, ki bi jo morali obdržati. Menjavanje tega, kar je bilo vezano na Odtod, ne pušča v javnosti dobrega vtisa. Torej, praznik Laboda da, toda obele-žitev naj bi bila delovna. Med ljudi naj bi prišli vodilni in povedali kaj več o naših načrtih in poslovanju. Praznik je tudi priložnost za pohvale, saj smo graj sproti dovolj deležni. Poleg tega bi morali v naše kolektive vsaj ob takih priložnostih pripeljati nekaj kulture... Skratka, praznik bi moral biti priložnost, da pride na dan vse lepo in dobro, kar bi koristilo podjetju in posameznikom.
Tone Redek - vodja vzdrževanja v Temenici: Vsako podjetje ima svoj praznik. Ponavadi je ta vezan na datum ustanovitve ali kaj podobnega. V Labodu, ki je pretežno ženski kolektiv, pa je bil to že od nekdaj 8. marec. Tako naj bi tudi ostalo in tudi praznovati bi ga morali.
Zorica Koželj - poslovodkinja prodajalne na Ptuju: Mislim, da moramo imeti svoj praznik in da mu moramo vrniti nekaj nekdanjega sijaja. Končno smo v tem kolektivu povečini ženske, zato je prav, da je praznik vezan na 8. marec.
Katarina Vesel - tehnologinja PS: Praznik bi morali imeti, ni pa nujno, da je povezan z velikim praznovanjem. Morda je dovolj, da se ga spomnimo. Gre predvsem za pozornost, ki da vedeti, da je to za firmo poseben dan.
Jure Stegnar - računalničar: Podjetje mora imeti svoj praznik, vseeno pa mi je, kdaj je oz. na kateri dogodek ali datum je vezan. Namen praznika je povezovati zaposlene in zato bi bilo prav, da bi se enkrat na leto zbrali vsi labodovci in se skupaj poveselili.
DOGODKI
VEČ KOT OBLEKA
New svving quartet letos praznuje 30-letnico. Za juliilej, ki bo odmeval ne samo doma, ampak tudi v tujini, smo jim v Kabodu sešili svečana oblačila, ki jih je oblikoval Alan Hranitelj. Vsakemu od pevcev je namenil posebne detajle, kar je povzročalo pri krojenju in šivanju kar nekaj zapletov, toda trud ni bil zaman. Klavdija iz priprave dela VO, ki dela sama na moškem programu, je s priznanim kreatorjem že večkrat sodelovala, toda zadnja izkušnja je bila - ob rednem delu - še toliko temeljitejša. Prav tako je bilo delo za oddelek po meri, ki ga vodi Irena, in za Bojo, ki je obleke šivala, posebna izkušnja.
Pevci pa so se vsem, ki so sodelovali pri oblikovanju njihovih svečanih oblačil, za katere sami pravijo, da se jim prilegajo ne le na telo, ampak tudi na dušo, toplo zahvalili in poskrbeli, da je dober glas segel tudi v medije. Na posnetku pa je le del zaslužnih za svečano
podobo kvarteta, kajti v Novem mestu so nastale srajce, za katere je imel Alan 1 Iran-itelj tudi veliko posebnih zahtev in ki so jih Novomeščani izdelali v veliko zadovoljstvo kreatorja in tudi pevcev.
Ko so novinarjem predstavili svoja nova oblačila in pojasnevali, kako so nastajala (g. Petan je dejal, da v svojem življenju še ni imel toliko "prob" kot za to obleko), je bilo postavljeno tudi vprašanje, na katerih koncertih bodo oblečeni v ta oblačila. Odgovor je bil: "Samo na najbolj izbranih."
Ko so bile svečane obleke za New svving quartet narejene, so se pevci zahvalili vsem, ki so sodelovali pri tem "projektu". Za spomin pa je nastal posnetek, na katerem so poleg znanega kvarteta še šivilja iz oddelka po meri Boja, vodja tega oddelka Irena, direktorica Tip-topa Jožica Jankovec, modelarka Klavdija, ki je bila še najbolj obremenjena, kreator Alan Hranitelj in Lidija Jež. Zal pa na posnetku ni novomeške ekipe, ki je poskrbela za srajce in ki ji gre tudi vsa zahvala.
ZAKAJ NOV ZNAK ?
Mnogi se sprašujejo, čemu je potreben nov znak, saj še ni minilo pet let, kar smo ga zamenjali? Zakaj stari znak ni dober, čemu nepotrebni stroški?... Odgovor je: zmanjševanje stroškov komuniciranja.
Tržno gospodarstvo prinaša vedno bolj neizprosen boj za obstanek. Trgovine so prepolne oblačil, konkurenca je vedno bolj prodorna in agresivna... narašča potreba po večji prepoznavnosti, enkratnosti in različnosti v vseli oblikah komuniciranja.
Simbol (labod) in logotip (tip pisave) blagovne znamke tvorita znak, ki potrošniku govori in vzbuja občutek in stališča v zvezi z podjetjem in izdelki, “govoriti pa mora vedno na isti način.. S ponavljanjem informacij (znaka), ki imajo vedno enak pomen, dosežemo večjo prepoznavnost in če to želimo, tudi spremembo stališča in imagea.
Enotno pojavljanje je postalo v labodu problem, ko se je začel širiti asortiman in so se pojavile nove blagovne znamke in podznam-ke. Vedno znova so se postavljala vprašanja, kako komunicirati s trgom, ali oglašujemo samo Ello Vivaldi, v kakem odnostu sta LABOD in Peter Bensen?... Celo sama oblika logotipov - pisav se je poljubno spreminjala in enotna pojavnost Laboda je zašla v resno krizo, ki jo je površni opazovalec morda spregledal, toda potrošnik vedno podzavestno zaznava takšne pomanjkljivosti, ki vzbujajo mlačen občutek ob pogledu na izdelek, embalažo, katalog ali TV spot... Po mnogih posvetovanjih in razpravah med
sodelavci in s strokovnjaki, smo prišli do zaključka, da je potrebno vzpostaviti 'red'' med blagovnimi znamkami in na prvo mesto postaviti "glavno”, tako imenovano korporativno znamko LABOD, ker je vzdrževanje terh blagovnih znamk v današnji situaciji povezano s previsokimi stroški.
Prav tako se je pojavilo vprašanje primernosti maskote in logotipa Labod, ki je bil po mnenju strokovnjakov premalo izrazit, tako barvno kot oblikovno in slabo učljiv zaradi prezahtevne oblike maskote. Preoblikovanje prinaša 'močan znak, ki ga bo potrošnik bolje zaznaval in ga hitreje pripelje do nakupa izdelka.
Ključne lastnosti dobrih -močnih simbolov
so: prepoznavnost, učljivost. razlikovalnost in berljivost.
Zakaj je to pomembno? Cas in prostor v medijih sta vedno dražja, blagovnih znamk in podjetij, ki se bojujejo za prostor na trgu pa vedno več. Vsaka odsotnost ključnih lastnosti dobrega znaka pa je zato lahko usodna za uspeh na trgu.
Neizrazit in slabo učljiv simbol se mora pojavljati na televiziji večkrat in tudi v reviji ali časopisu mora zavzemati precej več prostora, da ga zaznamo... to pa je povezano z visokimi stroški, precej višjimi, kot so stroški nove celostne grafične podobe, skratka investicija v načrtovanje celostne grafične podobe poveča moč komuniciranja in močno racionalizira sredstva za tržno komunikacijo.
Tamara Juvan
Labod
MODA

v?
ZA TOPLEJŠE ČASE
Pokažite nekaj več kože
Pomlad prinaša misli na lahka, frfotajoča oblačila, ki počasi že nastajajo v naših proizvodnjah. Kakšna bo moda pomladi in poleti, kaj šivamo za naše kupce in po čem bomo segali sami. Izvlečke iz smernic je pripravila kreatorka Cveta Bogolin.
Prozornost, ženskost in romantika so gesla letošnje pomladno-poletne mode. Ta je ujeta v več prepoznavnih stilov: “poletna romantika ", “vrnitev delitve", "poletne sanje", “nova podoba klasike”, “oblečena za uspeh", "dva za enega", "net-work", itd. Kljub spogledovanju z romantiko in preteklostjo pa ostaja zelo aktualna tudi preprosta silhueta. Obleke so mehko padajoče in sežejo do gležnjev, v stilu, imenovanem “poletne sanje" pa najdemo krajše oblekice s čipkami in gubami. Pa še ena linija oblek prihaja. To so eno in dvodelne jersej obleke, ki se mehko ovijajo okrog telesa ali take, pri katerih ni poudarjen pas in ne boki.
Dvodelne pa niso le obleke ampak tudi kompleti s hlačami, ki so udobni, saj so zgornji deli srajčni, posebnost pa jim dajejo izraziti vzorci. Drugo vrsto dvodelnih kombinacij pa sestavljajo kratki oprijeti puliji in ravna krila do kolen ali ozke hlače. Ce niste za kratek puli, si boste izbrali enostavne bluzne kroje zgornjih delov, ki sežejo malo čez pas. Pozornost je posvečena posameznim delom, predvsem pa očarajo preproste kombinacije. Pri teh enostavnih kombinacijah oblačil pa so zelo pomembne kombinacije barv.
V stilu “Net-vvork” pa bomo našli veliko gole kože, ki jo razkrivajo redke čipke ali vezenina ter mrežaste in prosojne tkanine.
Skratka, stilov je več in sicer od izrazito romantičnih do sproščenih ali poslovno prepoznavnih, pri večini stilov prihajajoče pomladi pa najdemo nekaj skupnega: tkanine morajo razkriti nekaj kože.

MODA
MOŠKA MODA
Poročilo iz Koelnskega sejma
Vse jasneje je razvidno, da moda ne daje več zapovedi. Trendi pri moški modi, ki jih propagirajo različne modne hiše jasno kažejo, da so njihove ponudbe samo še predlogi. Šele lastna interpretacija različnih stilov ustvari modno podoho. Svobodnemu okusu prihajajočega obdobja, pa so okvirno predlagane barve, materiali in oblike.
Barve
So kombinirane s sorodnimi toni. Vlada monotona barvna harmonija. Bolj moderna in avantgardna kot je dežela, toliko bolj brezbarvno paleto ponuja. Avantgardnost si ne želi barv. Uveljavlja se barvna igra mivke, prahu, čokolade in tobaka. Obvezno pa so prisotne: slonje-siva, antracitno-siva ter črna in bela.
Materiali
Na splošno se govori o mehkih in lebdečih materialih. Nasproti tem pa so postavljeni trdi in kompaktni materiali. Na vsa področja konfekcije prodirata stretch in sintetika. Elastičnost strecha daje oblačilom prijetno udobje. Sintetika pa omogoča enostavnejše vzdrževanje oblačila. Vse več je kriterijev, ki odločajo o kakovosti materiala. Poleg otipa in padca postajata pomembni tudi funkcionalnost in lastnosti vzdrževanja.
Oblike
Obleka
Predvsem ozki enoredni modeli s privzdignjeno lego gumbov. Dvignjen položaj gumbov se najjasneje kaže na enorednem suknjiču z dvema gumboma.
Suknjiči s tremi in štirimi gumbi imajo največkrat enako dolžino fazone in drugačno razporeditev gumbov. Pri oblekah se pojavljajo tudi nekoliko daljši suknjiči. So jasnih in enostavnih linij, dolžina pa sega do sredine stegen.
1 llače
1 llače so ozke z ravnimi hlačnicami, v pasu na eno gubo, na dolžini s širokimi zavihki ali brez zavihkov.
Suknjiči
Poleg klasičnih suknjičev se uveljavljajo suknjiči mehkejših oblik, modnih fazon, našitih žepov in z povdarjenimi šivi.
Priprava dela VO Klavdija Kopina
BUCIKE/SREČANJA
SKRB ZA LJUDI NE BO POZABLJENA
Bucike morajo zbosti, biti morajo ogledalo, ki pokaže tudi tisto podobo, ki je sicer ne bi hoteli videti. Vsebin ne zmanjka, nasprotno, pobud je od vsepovsod veliko. Vendar pa bomo tokrat govorili bolj nasplošno in potrkali na zavest vsakega med nami. Zgodba je povzeta iz knjige Kurja juhica za žensko dušo. Ogledalo, ki ga postavlja, pa ne odseva le žensk:
Popotnik se je približeval velikemu mestu. Ob poti je srečal starejšo žensko in jo povprašal, kakšni ljudje živijo v tem mestu. Odgovorila mu je z vprašanjem: "Kakšni pa so ljudje tam, od koder prihajaš?" Odgovoril je: "Ničvredna drhal, nezaupljivi, hudobni, nesposobni, skratka zaničevanja vredni v vseh pogledih!"
"Oh, prav take boš srečal tudi v tem mestu," mu je odvrnila starka.
Komaj je prvi popotnik odšel, že se je pri njej ustavil naslednji in jo prav tako povprašal po ljudeh v mestu pred njima. "Kakšni pa so ljudje tam, od koder prihajaš?" je tudi njega vprašala starka. "Bili so sijajni. Pošteni, delavni, razumevajoči, velikodušni... Bilo mi je hudo, ko sem odhajal od njih," je dejal neznanec. Modra ženska pa mu je odgovorila: "Prav take ljudi boš srečal tudi v tem mestu."
Veliko naših sodelavcev je odšlo v zadaj ih letih in vsakega posebej se radi spomnimo. Nismo mogli vsem napisati toplih besed in zahval, čeprav je Bil zagotovo vsak v svojem delovnem krogu deležen takih misli. Različna narava dela nas je različno vsidrala v naše okolje. Tisti, ki so delali z ljudmi, pa ostajajo še posebej blizu in posebej živo med nami. Taka je tudi Mimica Magdič, ki je v Delti dolgo vrsto let skrbela za kadre. Poznala je vsako delavko, z ljudmi pa se je povezovala tudi širše v podjetju. Njen prispevek je vedno vseboval izrazito skrb za človeka, njen posluh za težave posameznika je bil tankočuten in zato ji ni bilo vseeno, kako bo rešila posamezno vprašanje. Ob skrbi za ljudi pa je Mimica skupaj s sodelavci v takratnem Labodu gradila in razvijala organizacijo podjetja, ki je bila v tistem času bolj povezovalna, v sedajnem času pa deluje na drugačnih temeljih.
Zaradi njene natančnosti, skromnosti, delavnosti in topline smo ji dolžni še enkrat izreči zahvalo. Želimo ji zdravja ter srečno uživanje zasluženega oddiha.
Mojca Novak
Obisk mednarodne skupine žensk, ki se združujejo pod imenom SILA in prihajajo tako rekoč iz držav, ki imajo pri nas ambasade, konzularna in gospodarska predstavništva, je bil zares "od sile". Potem, ko so si ogledale proizvodnjo in spoznavale Labod v pogovoru s članom uprave Marjanom Vodopivcem, so se navdušile nad Labodovimi izdelki in jih v naši trgovini kar pridno kupovale.
ZAPOSLOVANJE januar/februar
Število zaposlenih je v prvih dveh mesecih leta 15)5)8 enako, kot je bilo decembra 195)7. Delovno razmerje je prenehalo 22 delavcem, zaposlili pa smo tudi 22 delavcev za določen čas. Tako je bilo konec februarja v Labodu zaposlenih 1638 delavcev,
1523 za nedoločen čas in 115 za določen čas.
ODHODI - januar/februar
LOČNA
Suzana MOHAR - IV. st., sporazumno prenehanje Justi MAKŠE - IV. st., sporazumno prenehanje Antonija Slak - V. st., prerazporeditev v Strok. sl.
Marija Raškovič - I. st., invalidska upokojitev
LIBNA
Jožica VOGRIN - lil. st., druga prenehanja DELTA
Metka KLINC - IV. st., prenehanje DR Nežka IILIŠ - I. st., prenehanje DR Pavla CIGLAR - I. st., prenehanje DR Jožica LEBEN - lil. st..v drugo podjetje Vlasta EMERŠIČ - IV. st., v drugo podjetje Danica PLOIII. - I. st., v drugo podjetje Vida PIGNAR - III. st., v drugo podjetje VAI.IDO
Suzana FUKS - L st., v drugo podjetje 'I IP TOP
Ivan MOLNAR - IV. st., predčasna upokojitev Natalija GABROVŠEK - V. st., v drugo podjetje
TEMENICA
ZAIAl
Katarina BRIŠAR - IV. st., določen čas - pripravnik Aleš GANTAR - IV. st., v drugo podjetje Jožica KUNAVER - I. st., smrt
STROKOVNE SLUŽBE
Nuška KOŽUII - IV. st., v drugo podjetje
Renata KOVAČ - I. st , v drugo podjetje Ignac PRAZNIK - V. st., predčasna upokojitev Anton PEKOLJ - V. st., prerazporeditev v Ločno Boris ŽAGAR - V. st., predčasna upokojitev Irena GOLE - V. st., DČ - pripravnik
PRII 101)1- januar/februar
LOČNA
Bernarda ZAJC, Mojca GOLOB - IV. st., DČ
Jožica BANIČ, Tanja TURK, Silva KASTELIC - IV. st., DČ -
pripravnik
Anton PEKOLJ - IV. st., NČ - prerazporeditev iz Strokovnih služb
LIBNA
Jure CVETKOVIČ, Damjana SALMIČ, Lidija PETKOVŠEK. Nataša KELHER, Barbara KOVAČIČ, Simona BUČAR, Metka JANC, Jožica I1ICI ALER - IV. st., določen čas
DELTA
Simona PETEK I: - DČ - pripravnik, Simona PETEK, Darinka ČUŠ. Karmen MLAKAR - IV. si. - DČ
VALI DO
Nevenka MLAKAR, Valerija ŠIMENKO - V. st., DČ IIP-LOP
Mihaela GOSNIK - IV. st., DČ - pripravnik
S TROKOVNE SLUŽBE Srečko Stih - v. st, nč
Antonija SLAK - V. st., NČ - prerazporeditev iz Ločne Marija MAROLT - V. st., DČ
Brigita ZALOKAR
Svečana kolekcija
Vse več je povpraševanja po svečanejših oblačilih. Labod jih je do sedaj vključeval k posameznim programom kot dopolnitev, sedaj pa je pred nami samostojna kolekcija svečanih ženskih oblačil, ki jih je oblikovala Alenka Traven Kolekcija zajema 25 modelov. Kot je povedala voditeljica prodaje vrhnjih oblačil Milena Bogdanov, bo svečan program namenjen predvsem novoletnemu času (tako bo naravnana tudi proizvodnja), delno pa tudi svečanostim, kot so maturantski plesi in podobno. Zaključevanje te naše nove kolekcije bo sredi aprila.
M LABOD
je glasilo Labodovih delavcev konfekcije Na vo mesto d.d..
Izhaja v nakladi 2.500 izvodov.
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Jež. Grafična priprava in design: Studio DUO Novo mesto. Tisk: Dan Ljubljana.
Naslov uredništva: Seidlova c. 35, Novo mesto, telefon: 068/321-727 Glasilo spada med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov 5%.
RAZPIS ZA LETOVANJE V LETU 19 9 8
Izgleda, (Ja bo bližajoče se leto 2000 res nekaj posebnega, kar se že dolgo napoveduje. Vremenske razmere so že take, da v nas vnašajo nemir in željo po nečem drugem.
In ker je pred nami pomlad in poletje se veselimo obdobja lahkega vetra, vonja po spomladanskem cvetju in vonja po Mediteranu, veselimo se časa počitnic, ko bomo lahko več skupaj s svojimi družinami in prijatelji.
Na kratko bom predstavil ponudbo za letovanje v labodovih počitniških objektih in druge spremljajoče informacije.
Letovati bo mogoče v apartmajih v Nerezinah in Savudriji in pa v Panorami na Ljubelju. Za tiste, ki ne poznate počitniškega naselja v Nerezinah, posredujem malo obširnejšo informacijo.
Malo je točk, na katerih bi se bogastvo izkušenj preteklosti posrečeno dopolnilo z idejami prihodnosti v malodane idealnem naravnem okolju, kot se je to zgodilo v kompleksu Bučanje pri Nerezinah na Lošinju, to je PSK oz. Turistično naselje Bučanje.
Lepota lošinjsko-creskega področja zagotovo zasluži pozornost. Pa vendar I N Bučanje, kakršnega vidimo sedaj, ni nastalo čez noč, temveč še vedno nastaja in je vedno bliže svoji popolnosti. Brez števila rok, znanih in neznanih imen je skozi preteklih 20 let ustvarjalo to edinstveno okolje. Ves čas nastajanja je moč strojev in rok spreminjala podobo kraja oh neprikritem in globokem spoštovanju in upoštevanju narave z njenimi zakonitostmi.
Počitniška skupnost Krško združuje 04 lastnikov zmogljivosti iz vse Slovenije, med katerimi najdemo predstavnike najrazličnejših panog. Naselje v Nerezinah se je začelo razvijati v začetku 70-ih let. Prvo sezono je naselje zaključilo na začetnih zmogljivostih v poletju 1976, s polnimi zmogljivostmi pa obratuje od leta 1980 dalje.
Naselje je zgrajeno na površini 1 7 ha, ima 1600 m obale in šteje 420 štiri- in dvoposteljnih enot. Apartmaji so dvosobni s po dvema ležiščema (4), s kuhinjsko nišo, dnevnim prostorom in sanitarijami (WC, tuš). V primeru potrebe obstaja tudi možnost dveh pomožnih ležišč v dnevnem prostoru.
Dvoposteljne bivalne enote imajo poleg spalnice z dvema ležiščema še kuhinjsko nišo z jedilnim kotom in sanitarije (WC, tuš).
Naselje je odprto od konca aprila do konca septembra. Vsi se radi vračamo na ta kraj, da hi na svoj način poskrbeli za varovanje, ohranjanje, izboljšanje in nadgrajevanje fizičnega zdravja in psihičnega počitika kot osnove za uspešno obnavljanje življenjskih in delovnih sposobnosti. Naselje je pripravljeno za sprejem gostov več kot pet mesecev, seveda sta glede obiska julij in avgust nesporna rekorderja. In vendar prizadevanja, da hi goste navdušili za letovanje tudi pred in po sezoni, niso brez sadov, tako da so potrebne rezervacije tudi za junij in september. Ekipa in vodstvo za-
poslenih v naselju skrbi za urejenost naselja, red in čistočo, prijeten videz, dobro počutje, za zabavo in drugo.
V	naselju je trgovina z živili kakor tudi ponudba pripravljene hrane in pijače. Od športno rekreativne ponudbe so gostom na voljo igrišča za tenis, košarko, odbojko, mini golf. namizni tenis in balinanje.
V	naselju je tudi odprt bazen za otroke, ki je poleg zabaviščnega prostora, kjer je oh večerih glasba na prostem, da so večeri bolj pestri, ob pijači pa ti še noga začne poplesovati. "Živio luštno!"
Savudrija. Več ali manj si ob tem imenu takoj prikličemo v spomin pomol, na katerem so posebni dvignjeni privezi za čolne in znameniti, najlepši na vsem Jadranu svetilnik, zgrajen davnega leta 1826. In v tej lepi zeleni Savudriji -Bašaniji, ki je bila del (ali ho še kdaj) slovenske dežele, ima I^abod v stanovanjski hiši tri apartmaje, dva štiriposteljna in en petposteljni.
Apartmaji imajo v souporabi sanitarne prostore.
Ljubelj. V domu Panorama so na voljo ležišča v dvo-, tro-in večposteljnih sobah. 1 Irana se pripravlja v skupnih kuhinjskih prostorih, kjer ima vsaka soba svoj kuhinjski boks, poleg pa je jedilnica. V pritiličju pa je lepa večnamenska dnevna soba.
Vse kapacitete na Lošinju, Savudriji in Ljubelju imajo vse potrebno za kuhanje. Seveda pa morate sami poskrbeti za posteljnino, krpe in podobno, kar potrebujete v gospodinjstvu.
Ne pozabite na potne liste oz. osebne izkaznice in na plačilna sredstva. Cene so zaradi davkov kar znatno večje od lani. Pa kaj, s seboj vzemimo hrano in pijačo, pa ne veliko, pa še tisto ne razkazujmo pri morebitnem pregledu na mejnem prehodu.
Letovanje je možno od 25. aprila do konca meseca septembra.
Torej letovanje tudi za 1. maj
Izid Glasila, ki ga imamo pred seboj, je zapoznel, zato smo že v sredini marca objavili razpis (nepopoln) preko oglasnih desk z navedbo roka prijav 51.5. l isti, ki se še niste prijavili, imate možnost še sedaj do 24.4.1998.
Za letovalce Nerezin opravlja vse formalnosti v zvezi s prijavo in odjavo tamkajšnja recepcija, ki je na vhodu v naselje, lam boste plačali tudi turistično takso.
Letovalci v apartmajih v Savudriji naj se javijo v poslovalnici "Sirene" Tourist Service v Bašaniji, nasproti gostilne Mario. Tam lahko uredite vse formalnosti v zvezi s prijavo in odjavo, plačate turistično takso in prijavnino. Tu dobite tudi ključe od stanovanja, kamor jih po letovanju tudi vr-
RAZPIS ZA LETOVANJE V LETU 19 9 8
nete.
Kar zadeva letovanje v Panorami na Ljubelju, pa se bomo z interesenti sproti usklajevali.
mo z vami in vašim vodstvom najti ugodne rešitve.
Cena letovanja za prvomajske praznike je samo 6 DEM.
CENE
Cena letovanja za delavce Laboda in njihove družinske člane je 10 DEM dnevno po osebi in turistična taksa, katere višina je navedena v nadaljnjem besedilu. Cena je enaka za vse starosti. Za letovanje na Ljubelju je cena 8 DEM in turistična taksa.
Labodovi delavci plačajo stroške letovanja v treh zaporednih obrokih pri izplačilu plače za mesec junij, julij in avgust. Vsi ostali plačajo letovanje na podlagi računov.
Strogo je prepovedano voditi v naselje domače živali!
V predvidenem planu dela za mesec julij in avgust obstaja možnost koriščenja poletnega dela letnega dopusta za to-in sicer:
varne Tovarna LOČNA Tovarna TIP - TOP Tovarna LIBNA Tovarna TEMENICA VALIDO Tovarna ZALA Tovarna DELTA
od 06.07. od 20.07. od 27.07. od 27.07. od 27.07. od 03.08. od 03.08.
11.07.1998
25.07.1998
01.08.1998
01.08.1998
01.08.1998
08.08.1998 15.08.1998.
Da bi lahko kar najbolje koristili počitniške zmogljivosti in da zadržimo desetdnevne dekade - le te tudi navajamo, se bodo morali interesenti za letovanje pred oddajo prijavnice dogovoriti za termin vsekakor v času, ki se vsaj delno pokriva s kolektivnim dopustom.
I.	dekada	od 19.06. - 29.06.
II.	dekada	od 29.06. - 09.07.
lil. dekada od 09.07. - 19.07.
IV.	dekada od 19.07. - 29.07.
V.	dekada od 29.07. - 08.08.
VI.	dekada od 08.08. - 18.08.
VII.	dekada od 18.08. - 28.08.
Delavci strokovnih služb naj letujejo po možnosti izven navedenih terminov, razen tistih, ki so vezani na proizvodnjo.
Upokojenci in ostali interesenti koristite proste zmogljivosti izven dekad.
Priložene prijavnice izpolnite, po možnosti navedite več terminov, in jih oddajte v tajništvo tovarne.
Delavci strokovnih služb, vsi upokojenci in vsi drugi interesenti pa oddajte oz. pošljite prijavo v splošno službo v Novo mesto.
Turistična taksa:
-	april, maj, oktober 1,60 DEM dnevno
-	junij, julij, avgust, september 2,10 DEM dnevno
-	za otroke od 12 - 15 let 50 %
-	za otroke do 1 1 let ni takse
Cene bivanja za nečlane in druge:
-	do 06.VI.1998 12,50 DEM
-	07.VI. - 11.VII. 1998 19,00 DEM
-	12.VII. - 22.VIII.1998 22,00 DEM
-	23.V11I. - 12.IX. 1998 19,00 DEM
-	od 15.IX.1998 12,50 DEM
Nečlanske cene niso fiksne.
VOZNI RED TRAJEKTOV
Prosimo, da pred odhodom preverite vozni red trajektov pri :
JADROLINIJI REKA. tel.: 00585 51 211 - 444
VALBISKA -	MERAG	- BRESTOVA	- POROZINA
5.45*	6.50*	6.30*	6.00*
7.15	8.30	7.30	7.00
9.15	10.00	9.30	9.00
10.30	12.50	11.30	11.00
15.30	15.00	13.30	15.00
15.30	1 7.50	14.30	14.00
18.15	19.00	16.30	16.00
19.30	20.15	18.30	18.00
22.00	22.30	19.30**	19.00*
*	Ne vozi ob nedeljah ter 25.12.1997 in 01.01.1998.
*	Ne vozi ob nedeljah in praznikih do 26.04.1998 in ob delavnikih od 05.1 1.1997 do 16.02.1998.
** Vozi do 02.11.1997 in od 15.03.1998.
CENE TRAJEKTNIH PREVOZOV
-	oseba	8,40 kn
-	osebno vozilo < 4 m	49,70 kn
-	osebno vozilo > 4 m	59,20 kn
-	kombi, kamp prikolice:	do 5,5 m 98,90 kn. sedaj
veljavne cene.
Vodja splošne službe
Jože MUHIČ
Dekad ne navajamo, napišite pa svoje želje in poskušali bo-
SREČANJE UPOKOJENCEV
Čeprav malo pozno, pa vendar le, bi rada izrazila zahvalo za vse. Bili smo vesela družba in trenutki, ki smo jih preživeli skupaj so bili prepojeni s smehom. Prav ta smeh je vplival na srčno mišico in prav ta smeh je treba skrbno negovati saja prav on najboljše zdravilo za naša upokojenska leta.
Upokojenci Laboda se srečamo enkrat letno, toda takrat se prisrčno razveselimo srečanja s starimi sodelavci in na-ši-mi nasledniki na delovnih mestih, ki so včasih pripadala nam. Upokojenci smo tega srečanja zelo veseli, saj mnoga podjetja na svoje bivše sodelavce pozabljajo.
Tradicionalno srečanje se je odvijalo v lepih prostorih Laboda Krško. Sprejeli so nas zelo lepo, ogledali smo si proizvodnjo in se seznanili z delom, ki ga sedaj opravljajo v Labodu.
Direktorica Libne nas je pozdravila in nam zaželela veselo skupno srečanje ob praznovanju Novega leta 1998.
Imeli smo se zelo lepo, saj nam je za veselo razpoloženje igral vesele viže ansambel Tonija Verderberja.
Bilo nam je prijetno in mnogim je spomin zajadral v čase, ko smo še skupaj delali, ustvarjali našo tovarno in se zavzemali za boljše pogoje dela. Časi hitro minevajo in minevajo tudi naša življenja. Veseli smo, da je za nami nekdo, ki naprej ustvarja tudi za nas.
Novo leto se je že dodobra začelo in naj se uresniči tisoč želja in med njimi tudi moja, s katero vam želim predvsem trdnega zdravja in uspešnega dela v letu 1998.
Se enkrat najlepša hvala za vse v imenu upokjencev Labod Libna.
Zahvala direktorici Libne za lepo srečanje up okojencev.
Marija Čuk
UPOKOJENCI NOVO MESTO Ko se novoletni vrvež dodobra umiri, se srečujemo z našimi upokojenci. Posnetek je iz novomeškega dela, kjer je bila letos udeležba odlična in razpoloženje tudi. Predno pa se je razvila "taprava" zabava, so se še marsikaj pogovorili. Naši upokojenci menijo, da so kot bivši delavci in v večini tudi kot delničarji premalo seznanjeni s stanjem in z načrti Laboda. Želeli bi se tudi ponovno organizirati, imeti vodstvo sekcije upokojencev in se tako pogosteje srečevati in ne le ob novem letu. Spomnili so se izletov, pogovorov pa tudi načina obveščanja o dogodkih v sekciji. Danes, pravijo, da niti ne vedo, kdo od njihovih nekdanjih sodelavcev je umrl, in tako odhajajo brez slovesa tistih, s katerimi so leta delili marsikaj hudega pa tudi lepega.
ODMEV
Delo na Lošinju in v
Savudriji
Do 10. junija morajo biti opravljena vas vzdrževalna in pripravljalna dela na naših Labodovih počitniških objektih. To je predvsem generalno čiščenje, ureditev okolice, pleskanje sten in stavbenega pohištva, pranje zaves in druga manjša opravila. Za material, delovno orodje in sredstva bo poskrbljeno tako na Lošinju kot v Savudriji.
Če ste zainteresirani za to delo, se javite v splošno službo g. Muhiču, kjer se boste dogovorili še o ostalih stvareh.
Povzemamo pohvalo gospe Mimice iz Ajdovščine, ki jo je objavila v Ljubljanskem dnevniku, namenjena pa je Labodu in še posebej Tinetu Juršiču, vodji programa bluz:
Ožgana bluza
Pred letom dni sem kupila Labodovo blu/o. Ker je bila pač bolj fina, sem jo oblačila /a posebne priložnosti, in tako sem si nekoč nad svečo zažgala rokav, lire/ posebnega upanja sem šla v trgovino, kjer sem jo kupila. Pa so mi dali telefonsko številko Laboda. Poklicala sem jih, ker sem upala, da imajo še kje kakšen košček takega blaga. Ob klicu sem dobila gospodu Tinetu, ki mi je na moje presenečenje predlagal, naj jim bluzo pošljem. Res sem naredila tako: potem pa meje čakalo še večje presenečenje: blu/o so mi vrnili v štirih dneh. bila je kot nos a, rokav so zamenjali in niti računa niso priložili. Za to sem jim zelo hvaležna.
Mimica i/ Ajdovščine
Labod oziroma njihovega gospoda Tineta lahko /do pohvalimo za poslovnost, vam pa v prihodnje svetujemo, da trpe-žnosti vnetljivih materialov ne preskušate nad svečami F.nkrat je taka izkušnja čisto dovolj, da ugotovite, kako blu/e niso iz take snov«. da bi se ne \ nele. Najbrž v prihodnje, če boste še'kdaj nerodni, ne bo več tolikšnega posluha za vašo težavo.
ZAHVALE
Zahvala
Toplo se zahvaljujem sodelavkam iz novomeške prodajalne in sodelavcem iz sektorja Marketing za vso pozornost in prijaznost, ki so mi jo izkazali ob smrti mojega očeta. Hvala za izrečena sožalja rože. in spremstvo na njegovi zadnji poti tudi za finančno pomoč.
Erika Zamida
Nekdanjemu sodelavcu v slovo
Bolezen je premagala našega dolgoletnega sodelavca Pavleta Dobrovoljca. V Zali je dolga leta vodil proizvodnjo in tako vtisnil pečat strokovnosti in prizadevnosti. Leta 1969 se je invalidsko upokojil. Rad se je vračal v svoj kolektiv, zato nam je bilo še toliko težje ob dejstvu, da se mu je zdravje naglo slabšalo in ga je bolezen zadnji dve leti privezala na posteljo.
Ob smrti Pavleta Dobrovoljca izrekamo sožalje domačim, njemu pa še enkrat iskrena zahvala za njegov prispevek Zali.
Mileni v slovo
Na poti v službo je doletela težka prometna nesreča našo cenjeno in drago sodelavko MILENO ŠESIRKO iz Valida. V Labodu je bila zaposlena od leta 1975. Nič kaj lepega je ni spremljalo na njeni življenjski poti, saj se je kot mati samohranilka spoprijemala z marsikatero težavo in bridkostjo in jo tudi uspešno premagala. Zal je v 46. letu starosti nepričakovano in tragično umrla.
Milena nam bo ostala v toplem in lepem spominu.
Sodelavke iz Valida
Sodelavci iz Zale
O 1 o
SEME IN PLEVE
Smoking v enem dnevu
Kulturni minister Jožef Školč je za obisk na Švedskem na hitro potreboval nov smoking in ker narejenega ni bilo, so mu ga v oddelku po meri naredili v enem dnevu. Bil je več kot zadovoljen in obljubil je, tla se bo še večkrat vračal Toda najprej se bo moral vrniti zaradi računa, saj smo mu smoking naredili v enem dnevu, pri računu pa nismo znali biti tako hitri...
Mapa za goste
Na tokratno zaključevanje smo se dobro pripravili. Naše kupce je pričakala tudi lična mapa s slikami tendenc, ki jim je sledila tudi Labodova kolekcija, in beležko. Pozornost ni ostala spregledana.
Inovacije - prvič
Pripomba, da v Labodu ni inovacij za pisarniško delo, ne bi smela biti preslišana. Rutina ne prinaša napredka, zato bo treba začeti intenzivneje spodbujati ustvarjalnost. Te pa v preveč utesnjenih pogojih tudi ni... Zato bi morda najprej razpisali nagrado za vzpostavitev ustvarjalnega vzdušja.
Inovacije - drugič
Iz priprave dela v Ljubljani smo dobili pripombo, da je bil v pregledu doseženega na tem področju njihov prispevek spregledan - še več, da smo jih uvrstili med tiste, ki nimajo svojih inovacij. Res je, da je komisija obravnavala tudi njihove inovacije, toda podatke smo pobrali iz poročila, ki je bilo pripravljeno pred tem. Mejniki so potrebni, toda hkrati za marsikoga nepravični... Tako kot kritika - enim koristi, druge potre. Ker pa naš časopis želi delovati spodbujevalno, popravljamo prvotno trditev. Tudi iz priprave dela VO so prišli predlogi za izboljšave dela, čeprav hkrati menijo, da je že njihovo vsakdanje delo vedno znova inovativno. Z Labodom po svetu
Adria Airuavs ima na svojih letalskih vozovnicah natisnejno Labodovo reklamo. Zadnje vozovnice krasi podoba z našega pomladnega maksi plakata - Lila Vivaldi.
Šopek modrosti
Prva uganha sveta je tisto, kar vidimo, in ne tisto, česar ne vidimo.
(O. Wilde)
Zviti ljudje pretirajo znanost, preprosti se ji čudijo, modri pa jo uporabljajo.
(Bacon)
Vsi ljudje so navadni ljudje. Nenavadni so le tisti, ki tega ne vedo.
(Ci. K. Chesterton)
Ni je iskrenejše ljubezni od ljubezni do brane.
Zgodba tega posnetka, na katerem sta namestnica direktorice v Tip-topu, Jožica Jankovec in pevec Oto Pestner, seže petnajst let nazaj. Takrat se je namreč Jožica učila pri eni od ljubljanskih šivilj, ki je imela lokal v stavbi, v kateri je stanoval tudi Oto. Dekleta so se pri delu pogovarjala, kako lepo poje in glasno sanjala o tem, da bi bilo zanimivo spoznati ga.
Tisti dan je bila Jožica dežurna in v samopostrežni trgovini je nabirala dobrote za malico. Gledala je po policah in nehote dregnila z nakupovalnim vozičkom v človeka pred seboj, da je klecnil in pristal v njenem vozičku. To pa je bil prav Oto Pestner. O zadregi obeh tokrat ne bomo pisali...
Letos je Jožica kot pomočnica direktorice sprejela New svving quartet in Ota spomnila na to, kako ga je pred leti vozila po samopostrežbi.
(B Sha\v)