Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLiASIiMft komunistične; partije s. t. o. Pioti kiiantanju podpiSi za mh ! 0BNOVLJENA IZDAJA LETO 111. ŠTEV. 150 X H S T SOBOTA, 27. OKTOBRA 1051. CENA 20 LIR n igr^ I »f' V7Ì>0' int :lait iteir vaP ■zik3, i k' jez!' Je‘ Sl Prav res, če je kdo, ki pri ičvanju tržaškega vprašanja ■Bari in ki v sleparstvu preša vse ostale, je to titota-fcm, kateri se odlikuje po E^-, da pripisuje drugim to, Ul f sam dela, po tem, da eno ''ori in drugo dela, da laže sramno in brez vesti, da 'iljuje in ubija svoje nasprotje. Hočete primerov? Na et ?fetek jih je ter jih objavlja-idjt&vsak dan. Narodi Jugosla-le, ljudstva naših dveh con ydà- dolgo plačujejo na račun malo častnih «značilnosti», £ep< odlikujejo kliko titovskih baljlegatov. ime1' nsK^ler sti ‘de^J a ’''0( t Gre za tolpo brez načel, ki 'Bes životari, kakor more in gre, kateri le malokdo verjame. Pisatelj Adamič je ubil (to, ne pa kominfor-ijaji''stična «likvidacija»!), ko je ■ 3brezno, v katerega je «g^Blel, ko se je pridružil kliki, flpa, ki vlada v notranjosti s ino policijo, mučenjem, kon-ntracijskimi taborišči, z iz-'ianjem «zakona pobega», s 'cesi, izsiljevanjem in dema-'/|Sijo. Tolpa, ki je v inozem-,'u propadla v svojih posku-razcepiti enotno sociali-čno fronto ter komunistično demokratično gibanje. Za-Bbški kongres «miru», kjer se zbrali maloštevilni rene-ii in špijoni vseh imperiali-'čnih služb, je dokaz temu. t^o polagajo danes titovci vse nje nade le še na vojno, vlj^ Provokacije proti Sovjetski ezi in ljudskim demokraci-na «obrambo» zahodne okracije velikih ameriških hopolistov in v tem sramot-poslanstvu se nahajajo ob ni De Gasperija in itali-skih fašistov, španskih kistov, nemških klerikal-in nacistov, japonskih mi-Bristov, grških in turških tatov, skratka, najslabše reak-jdarne sodrge, ki jo pozna Jfj ndovina. Oni so udarna bri-jNa provokatorjev, Truma-llll^ve antikomunistične Legije, dajalci enotne socialistične ’ « ^dhokratične fronte, jani-?rjtrrJi in stavkokazi bloka slo-'m^fBskih narodov v rokah wa-i fjtftogtonske in londonske vi-finance (čeravno pravijo, a tf! ie ta visoka financa najhuj- jjja'ltokah netilcev novih vojn in Vidalijem in onim De Gaspe-rijem, ki bi ga kaj rad strpal v ječo in rad videl obešenega na kol, kakor si tako pogosto želi «Primorski dnevnik»; pač pa med Titom in De Gasperi-jem pod pokroviteljstvom An-gloameričanov. «Mi smo za neposreden sporazum med Italijo in Jugoslavijo», je rekel Tito in dodal, da De Gasperi lahko dobi Trst, s čimer je izpopolnil misel o žrtvah, ki jo je izrazil Moša Pijade, četudi se je ta izrazil za svojim vrednim pajdašem. Da dobimo vsaj malo pojma o titovskih «kozolcih», zadostuje, da pogledamo njihova «odločna» stališča v teh zadnjih mesecih: Cona B Jugoslaviji (Regent, Diminič). Hočemo Svobodno ozemlje (Babič). Babič vara ljudstvo (Beltram). Hočemo v coni A to, kar imamo v coni B (Babič). Italija lahko dobi Trst (Tito). Tito ima prav; moramo dobiti tretjo pot (Kardelj in «Corriere di Trieste»), Cona A brez predela pri Bazovici in istrski obalni pas Italiji, ostalo pa *2 izkoriščevalka ---------------- ,itif”Bljev kolonialnih narodov, pomagajo tem ljudem s \ da ... grade «socializem» >jKJugoslaviji, ki je postala se-1 pr'ji kolonija angloameriškega Un Berializma. In prav v trža-y fto vprašanju lahko vsakdo ptf J* in brez truda ugotovi — 4 ton, seveda, če ni slabou-— kozolce teh nespretnih ’ef'J. hiačev, nerodnost, s katero parijo v igri. V bodoče bo-jot oni iz dneva v dan bolj tokretni in nerodni. 1 -\r ^a bi prikrili neposredna Rajanja, se titovci in itali-e*W>ski nacionalisti zaganjajo v f v'ifs: za prve smo italijanski Smentisti, hlapci De Gaspe-23 drUge S smo renegati, ci Tita. Ce smo Italijani, za italijanske nacionaliste rir„ Vgati in izdajalci. Ce smo 'por J1* in izdajalci za titovce. tafij jV za Tita kot za De Ga-! iflO' ,Vija pa smo agenti Moskve. arii?V to nam je v čast. Toda lA[Jva resnica je le to, da se .!l,i-:r;e De Gasperi razgovarjati lOf^itom in ta z De Gasperijem. af'JjV hočeta kompromis, baran-JjeKtoje, ali sporazum glede sta-SjCpa quo. «Ves svet ve in ju-13 ! šlovanska vlada je to potr-ipp' B neštetokrat na jasen na-— to pisal pred kratkim nCJša Pijade — da smo mi za • t(i' torazum. Biti pripravljen na isijVrazum, pomeni, biti pri-'pj-^vijen na kompromis. Vsak Ji^jVazum zahteva, da dajo 'T0,r Janke, ki ga sklepajo, vza-s(’j.tl'ne koncesije». Isto je po-uz?; ^ai De Gasperi v parlamento' J0rei se strinjajo glede ba-tkanja, glede kompromisa, it'to žrtev. Rimska in beo-jo' t« ka vlada imata iste go-fetj J a rje — Angloameričane, oborožujejo, vzdržujejo, > ijhijo. Imata isto skupno ve-protikomunizem. Imata k1 cilj — vojno proti Sov-,Vks|s.e jih tiče, ker dru- gače se ne morejo razlagati vsi poskusi atlantskih poveljstev za čimprejšnjo «rešitev» tržaškega vprašanja na podlagi barantanja in razkosanja STO med Titom in De Gasperijem. Da je Trst strateško oporišče, nam dokazuje dejstvo, da so te dni odšle iz Trsta angleške čete, ki so bile «premeščene» v Sudan, kjer naj bi zavarovale pozicije angleškega imperializma, ki hoče preprečiti osvoboditev kolonialnih narodov. Istočasno se v Trstu pojavljajo «uradi za nabor», ki pozivajo pod pokroviteljstvom po velistva ameriških čet v Trstu, naj se prostovoljno javijo v ameriško vojsko vsi tisti izseljenci in begunci, ki jih je v našem mestu na tisoče. Da se bi več ljudi javilo v ameriško vojsko, iti uradi ne zahtevajo niti znanja angleškega jezika. To je torej situacija, ki je mo- bilizirala toliko Tržačanov v borbi za mir, proti vsem nakanam na škodo Trsta. V poslednjih tednih so se na našem področju pojavile razne iniciative odborov miru, ki so si zadali nalogo, da utrdijo svoje delovanje med prebivalstvom in dà se pospeši akcija za nabiranje podpisov. Med ostalimi je omeniti delovanje odbora miru Pončane, ki je preteklo nedeljo preko svojih pristašev razdelil prebivalstvu okraja okrog 500 letakov, ki vsebujejo misli pokreta' miru o vseh sodobnih vprašanjih s posebnim ozirom ma vojaški značaj Svobodnega tržaškega ozemlja bodisi zaradi uvedbe vojaške obveznosti v coni B, bodisi zaradi pospešene graditve vojaških objektov v coni A, kar je doseglo svoj višek z graditvijo ameriškega mesteca na Opčinah. Močne, se motijo režiserji zagrebškega «zborovanja za mir», ako mislijo, da bodo z njim in s pomočjo ljudi, ki so se ga udeležili, vrnili čast Titu in njegovi bandi, ki ima krvave roke in ki ubija resnične borce za mir in boljšo bodočnost vsega človeštva. Vsak pameten in razsoden človek ve, da je bilo zagrebško takoimenovano «zborovanje za mir» prava burka. Predobro poznamo udeležence tega zborovanja, da bi verjeli sladkim in zapeljivim besedam. Dobro vemo, da so i udeleženci, kakor tudi organizatorji prenapolnjeni s sovraštvom do socialističnega Vzhoda in resničnega napredka ter miru v svetu. Ljudje, ki mečejo ljubitelje miru v temnice, ki mučijo in ubijajo prave miroljubne patriote, nimajo pravice, da govorijo o miru, kajti oni so sovražniki miru. In to so titofašistični kolovodje. Kdor pa se s temi kolovodji druži in jih podpira, je sokriv njihovih zločinov in je kot tak sovražnik miru. Medtem pa se razmere v Jugoslaviji vedno bolj slabšajo, teror pa se veča. V reški ladjedelnici «3. maj» so v zadnjem času slikali vsakega delavca, ki se je le za trenutek ustavil zato, da se oddahne. Slike je vodstvo ladjedelnice nalepilo na stenčas, delavce pa označilo kot saboterje in delomrz-neže. Med drugim je fotograf slikal tudi nekega mladinca, ki se je zaradi obolelosti in gladu onesvestil. Seveda je tudi ta slika prišla na stenčas. Pred nekaj meseci so sicer odpravili živilske nakaznice, toda mesto njih so prišli v promet posebni boni, ki pa navadno nimajo nobene veljave. Cene še vedno nebrzdano naraščajo. Titofašistična vlada je pod pretvezo gospodarsko-finanč-ne preureditve v zadnjem času ponovno povišala prometne tarife, d kratkem pa stopi v veljavo tudi novo povišanje poštnine. Predvideva se tudi povišanje stanarine. Tudi zdravila so se silno podražila, kg. soli stane danes PO din. a zabojček vžigalic pa 25 din. Tako torej napreduje gospodarstvo v deželi, kjer vlada okrvavljena in nove vojne željna fašistična klika. Tuji špijoni s padali v Albanijo TIRANA — Albanska ljudska zaščita je uničila skupino 13 špijomov in diverzantov, ki so bili kot padalci spuščeni z letal na albansko ozemlje. Vsi diverzanti so bili oblečeni v angleške uniforme, oboroženi z nemškim orožjem in so imeli s seboj radiooddajne postaje 'ameriškega izdelka. Imeli so s seboj šifre za tajna sporočila. Za svoje delovanje so bili rzvezbami v Miinchenu. problemov naše industrije, trgovine, plovbe, obrti in poljedelstva Glavni cilj na tem akcijskem področju in pogoj za dosego popolnega uspeha je stvarno uresničenje enotnosti delavcev. Kot kažejo številni vzgledi, šo borbe v ladjedelnicah Sv. Roka, za obrambo luke uspele kot resnično enotne ter so zbrale okrog delavcev prizadetih kategorij soglasno podporo ustanov in zasebnikov. Vsak komunist mora dati v tem na-ponu za dosego enotnosti svoj največji doprinos za rešitev našega mesta pred gospodarskim, socialnim in moralnim propadom. 3. — Spričo tako resnih odgovornosti mora Partija povečati svoj napon za učinkovito organizacijo. Zadnji sestanek Centralnega komiteja je sklenil ,da se skliče organizacijska konferenca, na katero se morajo člani pripraviti, dia bodo doprinesli k diskusiji in k realizacijam. Največjo pozor nost mora vsa Partija posvetiti sekcijskim in celičnim komitejem1, stvarnosti zborovanj in sestankov, preučevanju vseh možnosti, kako razširiti Partijo, a istočasno za uvedbo zavestne discipline v vseh organizmih, za najglobljo interna-c iona H s Učno vzgojo v Partiji, da bi mogli razširiti to vzgojo na najširše množice s trajnim pojasnjevalnim delom in da bi jih tako odtegnili vplivu vseh činiteljev, ki bi mogli u-spavati zavest in borbenost v obrambi njihovih pravic. 4. — Sirjenje in jačenje na- šega tiska, bodisi glede njegove vsebine kakor tudi z ozirom na njegova sredstva, je ena izmed nalog, ki spada v redno delovanje, ki naj bo vedno jačje, za uresničenje osnovnih ciljev v borbi za mir, delo, vzgojo in enotnost našega ljudstva. , 5. — Obsežnost naših borb, vzdušje korupcije ter politična in vojaška živahnost, ki vladata v našem mestu in po naših vaseh, morajo opomniti vsakega člana naše Partije in vsak njen organizem k zdra- vi ideološki, politični in organizacijski revolucionarni budnosti, ki jo je treba izvajati ma podlagi skupne in posamične vzgoje, v študiju temeljnih načel marxistično-leni-nistične ideologije, v praktičnem delovanju v Partiji ter z utrjevanjem trajnih vezi z ljudskimi množicami. Svetovni odbor miru bo zasedal na Dunaju DUNAJ — Od 1. do 5. novembra se bo na Dunaju sestal Svetovni odbor miru, ki mu bo prisostvoval tudi predstavnik tržaškega pokreta miru. Seja Svetovnega odbora miru na Dunaju je velike važnosti, ker se bo na njej diskutiralo o prepovedi vsega atomskega orožja, o trgovskih stikih med Vzhodom in Zahodom, o razorožitvi Nemčije in Japonske, o kolonialnem vprašanju itd. boljšega», to je ugotavljanje pc, jezikih, ki jih kdo obvlada. Po tej «iznajdbi» conskega podpredsednika dr. Schiffrerja bi vsak prebivalec cone B izjavil, da zna na pr. slovensko, italijansko, nemško, angleško; jezik, ki ga pa najbolje obvlada, bi pa podčrtal. In ti podčrtani jeziki bi bili nekako «uradno merilo» narodnosti. Odveč bi bilo poudarjati, da bi takšno ugotavljanje ne dalo žele nego odgovora glede narodnosti ljudi. Saj je znano, da mnogo tržaških Slovencev, ki so narodno zavedni, obvlada bolje italijanščino kot svoj materni jezik; to je samo nujna posledica fašizma, ki nam je odvzel naše šole. Na drugi strani pa bi. špekulirali slovenski nacionalisti, ki bi skušali prikazati vse one, ki obvladajo slovenščino, kot Tržačane slovenske narodnosti. Toda vsakemu, tudi najpreprostejšemu človeku je jasno, da tudi ta kriterij ni in ne more prikazati pravega narodnostnega razmerja tukajšnjega prebivalstva. Mnogo je Tržačanov in istrskih ezulov italijanske narodnosti, ki znajo slovenski a'i hrvatski Jasno je, da ne znanje jezike, niti občevalni jezik ne moreta biti merilo narodne pripadnosti, ki je predvsem vprašanje zavesti in navezanosti na določeno kulturno in duhovno občestvo. Zato bi bilo vsako ugotavljanje po jeziku ali drugih zunanjih znakih ne samo zelo netočno, temveč tudi škodljivo namenu, ki bi ga moralo zasledovati. Se več. Silovito bi zopet porasla šovinistična gonja in politične špekulacije z obeh brc gov tržaškega šovinizma. Zato je le ena zahteva upravičena in utemeljena, to je ona, ki smo jo postavili komunisti in demokrati, to je, naj se med rubrike vprašalnih pol za štetje vstavi tudi, kakšne narodnosti je kdo. Le tako in na noben drug način bo mogoče priti do točnih podatkov o narodni pripadnosti prebivalcev cone A. Rubrika o znanju jezikov pa bi bila lahko le rrterilo izobrazbe. Spričo odkritih vojnih priprav pri nas in okoli nas postaja vedno bolj razumljivo, da ukaz št. 141, kakor tudi vsi poskusi špekulacije z jezikom zasledujejo le en cilj: prikriti dejansko narodnostno razmerje Tržaškega ozemlja, ki bi bilo pri barantanju v veliko oviro. Zato pa molče titovci in liparji, italijanski iredentisti in «indi pendentisti»; kajti število Slovencev odn. Italijanov, ki naj bi padli pod tujčevo peto, bi bila najhujša obtožba teh sokrivcev barantanja. Pasja morala Kot grob molče vsi liparji z «Demokracijo» in obema Agnel-letoma na čelu o vseh izjavah in dogodkih, ki jasno kažejo, da so mešetarji tik pred sklenitvijo nesramnega barantanja za Tržaško ozemlje. Ne ene besede o Titovi izjavi, da Italija lahko dobi Trst, ne o Kardeljevih in Pijadovih, ki potrjujejo, da je Titova fašistična vlada pripravljena na velike žrtve na STO, samo da pride do sporazuma z De Gasperijem. Ne enega protesta proti vsem zločinskim načrtom za «etnično» ali strateško razkosanje Svobodnega ozemlja, bodisi da prihajajo iz Trumanove malhe ali pa iz bisag njegovih podrepnikov De Gasperija in Tita, Očividno so se «sto-jevski patrioti» pod dolarskimi «argumenti» le prepričali, da je nazadnje vseeno, ali ostanejo njihovi gospodarji v Trstu na podlagi barantanja ali pa na podlagi statusa quo. Glavno je da ostanejo; kajti za liparje bi bilo življenje v Trstu brez An-gloameričanov «utopija, nemogoča stvar». Pač pa zanje ni utopija in F KOREJI SO SE OBNOVILA POGAJANJA ZA PREMIRJE Ustanovljena je podkomisija za določitev razmejitvene črte - V enem letu so napadalci izgubili skoro 370.000 mož ter ogromno orožja KESONG — Po številnih razgovorih so bili končno določeni pogoji za nadaljevanje poigajanj za premirje na korejski fronti. Obe bojujoči se stranki sta se sporazumeli da se bodo pogajanja vršila v Pan Muci Dzonu ter da se razširi nevtralno ozemlje, za čigar varnost in nedotakljivost se obvezujeta obe stranki. V četrtek so se začela prava pogajanja za premirje. Ko-rejsko-kitajski delegaciji nače-Ijuje general Nam II, odposlanstvu napadalcev pa ameriški viceadmiral Joy. Glavna komisija je ustanovila poseben pododbor, ki naj preuči vprašanje razmejitvene črte med obema vojskama. Obenem je bilo določeno, da se glavna komisija mora sestati, kadar koli bi to zahtevala ena izmed strank. Američani so predlagali, naj se določi med obema vojskama štiri kilometre širok nevtralen pas, vendar doslej o tern še ni bilo odločeno. Po poročilih iz korejskega Glavnega stana so imeli napadalci v zadnjih 12 mesecih skupno 387.000 mrtvih, ranjenih in ujetih; je 176.655 Američanov, 198.324 vojakov Sing-manrijeve vojske, 9.487 Angležev, ter 2.682 ostalih vojakov. V istem času je korejska osvobodilna vojska zaplenila 10 letal, 189 tankov, 50 avtoblind, 3.489 topov, 4.382 strojnic, 55.729 pušk, 5.378 raznih vozil ter mnogo drugega vojnega materiala. Zbitih je bilo 1.454 letal im 646 poškodovanih ter uničenih 716 tankov. Bo zmagal vojni hujskač št. 1 W. Churchill? LONDON — Po podatkih do petka zjutraj so v 318 volilnih okrožjih dobili laburisti večino v 172, konservativci v 144 in liberalci v 2. S tem so od zadnjih volitev izgubili laburisti 12 sedežev, od katerih so pridobili konservativci 11, liberalci pa L Od 17 milijonov doslej preštetih glasov imajo laburisti 50 odstotkov, konservativci 48 odst. in liberalci 1.5 odst. Spričo dejstva, da so prešteti glasovi predvsem iz okrajev, kjer imajo laburisti največjo moč, je pričakovati, da bodo po ugotovitvi izidov v o-stalih okrožjih prišli konservativci do večine nemogoča stvar katera koli rešitev, ki služi vojni, bodisi barantanje, bodisi status quo, za katerega se oni že od nekdaj navdušujejo in na katerega pristajajo sedaj tudi titovci, demokristjani in vsi drugi Eisen-howerjevi častilci. «Dokler ne bo zmagala zdrava pamet, je pač «status quo» edina možnost» piše zadnja «Demokracija». Torej, so le prišli zopet enkrat z odkrito besedo na dan in povedali še enkrat to, kar si žele — tujčeve pete na vratu. Zato pa udarjajo proti vsem, ki branijo neodvisnost STO in resnične koristi Tržačanov. Niso napadli zahodnih velesil, ko so predlagale revizijo italijanske mirovne pogodbe v namenu, da se ojači doprinos Italije ati ant-' ski vojski. Pač pa so takoj padli proti ZSSR, ker je izjavila, da bi pristala na revizijo (pri čemer o STO sploh ni go-gora) le pod pogojem, da Italija izstopi iz atlantske vojn? zveze ter se tako utrdi mir. V svoji sleparski poniglavosti pa «Demokracija» hoče preslepiti svoje bralce še s tem češ da je ta zadnja nota istovetna z ono iz leta 1948, katero je ZSSR že davno in ponovno odbila S to sleparsko igro opravljajo liparji tlako svojim prekooceanskim gospodarjem, ki jim jo plačujejo s preziranjem slovenskih narodnih pravic; a liparji hvaležno ližejo roko, ki tepe Slovence Pač pasja morala! Enajsta božja zapoved Rostavili so jo, kajpak, slovenski klerikalci, ki so ne le bolj papeški kot papaž, temveč tudi skrbni čuvarji svete kolonialne posesti angleških imperialistov. V številki «Katoliškega glasa» beremo tole mično fi-ozofirnnje: «Dočim se Perzija in Egipt igrata z ognjem, ko se upirata in prelamljata mednarodne pogodbe, so najbližje sosede sovjetske Rusije veliko bolj trezne. Jugoslavija, Grčija in Turčija se čutijo neposredno ogrožene, zato pa skrbijo predvsem za svojo vojaško varnost». Torej ne pohlepni angleški kolonizatorji in fašistični sateliti, temveč perzijsko in egipčansko ljudstvo, ki se borita za narodno neodvisnost, ogrožata mir na Srednjem Vzhodu; ona dva «prelamljata pogodbe in se upirata» svojemu gospodarju, ki je dobil — po nazoru klerikalcev — od Boga svojo oblast nad kolonialnimi narodi; zato je vsak tak upor velik, morda celo neodpustljiv greh proti božjim postavam, ki pade na vse milijonske množice, ki nočejo prenašati več tujega jarma in nečloveškega izkoriščanja. Svetujemo klerikalnemu pisunu, naj da to svojo pogruntacijo patentirati kot enajsto božjo zapoved: «Ne upiraj se svojemu kolonialnemu gospodarju!» Prav gotovo si bo z njo pridobil veliko milost — pri Churchillu in Trumanu. ZANIMIVOSTI IZ «KARIERE» TITOVSKEGA «DIPLOMATA» Velebit se je predstavil gen. Horstenauu kot «dr. Petrovič» Ozadje, ki razsvetljuje razvojno pot titovskih agentov v KP Jugoslavije - Zakaj se je Tito preselil na Vis - «Šifre», ki so jih poznali tudi nacisti - Vloga Mac Leana in Randolpha Churchilla Ko je na Rajkovem procesu obtoženec tìrankov prvič u-raano omenil pogajanja med litom in nemškim poveljstvom v Jugoslaviji nia časa svetovne vojne, je bila ta vest sprejeta ■ s p. esenečenjem, čeprav je bila verjetna zaradi vseh pre-cedentov banditizma, izdajstva in zločinstva, ki so označevali delovanje titovske klike v okviru jugoslovanskega delavskega razreda. Znano je bilo pač, da je Tito dolgo v vojnem času bival v Reognadu kot gost v neki vili, ki je bila last kapetana Ribnikarja, največjega magnata jugoslovanskega tiska in povezanega z nacisti ki so mu dopuščali izdajanje lista «Politika». V nekem članku, ki je izšel januarja 1950 v «teoretski» reviji ameriških oiiciTjev «Foreign Ailairs», je bivši načelnik britanske vojaške misije pri Tutu gen. Mac Lean pisal, da je Tito v tistem času (1941-1942) redno zahajal v salone, kamor so zahajali «najboljši» predstavniki beograjske buržoazije, «cvet» tujih obveščevalnih služb in logično tudi veliko oficirjev Wehrmachta, SS in Gettai». OSS in tolpo razbojnikov, k: se je polastila KPJ, je dvignila važnost vloge Titove klike v očeh protikomunistov, ki so si kljub vojni vsestransko pomagali samo, da bi preprečili okrepitev demokratičnih sil, kot delajo v sedanji dobi. Ta tajna povezava je pri- vedla do tega da, so se izdelali načrti za preprečitev vsakega zbližanja sovjetske armade Balkanom. Toda po 1942 je začelo postajati jasno, da je samo ZSSR lahko osvobodila narode Balkana, ker je bilia edina država, ki je imela armado, ki je mogla uničiti na- Znano je tudi, da je bil Aleksander Rankovič, sedanji notranji minister Jugoslavije in tajnik titovske stranke že 1941 in 1942 agent beograjske iašistične policije in direktno odvisen od srbskega kvislinga Nediča. Zato je po vojni Nedič brez skrbi ostal v Beogradu, ker je bil golov, da se mu ne bo nič zgodilo. Toda «Intelligence Service», ki je vedela, kje se nahaja, ga je iztaknila in izročila Titu, da bi spravila s sveta neprimerno pričo, ki bi mogla osvetliti vse zveze, ki jih je imel Rankovič s fašistično policijo. Tako se je zgodilo, da so z Nedičem uprizorili «samomor», Rankovič pa je obvestil javnost, da je Nedič izvršil «samomor», češ da se je sramoval, ker je izdal ljudstvo. Kako pa se bi moral sramovati Rankovič, ki je bil leta in leta agent Nediča in preko njega v službi nacistov in je v tistem trenutku že deloval za drugega gospodarja, Anglo-američane? Na vsak na čin tudi aretacija Mihajloviča je prav take sorte kot Nedi-čeva, saj je «Intelligence Service» vedeia za kraj, kjer je bil iVlihajlovič skrit. V tej zve zi je bila 1945 izdana titovski stranki in policiji direktiva, nuj se ne bo preveč radovedni za podrobnosti Mihajlovičeve aretacije in za njegovo vlogo v času vojne. Anglo-američani so pač likvidirali tudi Mihajlo vica, ker je vedel za veliko skrivnosti, ki jih bi bilo neprimerno razširiti. 6. Spričo besne iredentistične kampanje v Italiji in Trstu je moral biti kajpak Sferza zelo previden in skromen v svojih javnih ponudbah Titu. Kljub temu pa je kot prvi nakazal možnost rešitve tržaškega vprašanja na podlagi etnične linije. «Neposredni sporazum — je med drugim izjavil italijanski zunanji minister — bi vključeval prilagoditev meje v interesu krajevnega prebivalstva, prilagoditev, ki bi imela za posledico nadaljnje, vedno koristnejše sodelovanje med obema strankama. . . Ko bi bili enkrat na poti sporazumov, bi mogli popraviti nekatere nemogoče situacije, medtem ko bi mogli biti manjši narodni kompleksi z obeh strani bolj homogeno izpopolnjeni. Titovska klika je kajpak ta predlog Sforze ogorčeno zavrnila, ker bi dobila premalo in ker bi izgubila obalna mesteca cone B. V predvolilnih govorih so titofašistični glavarji cone B in Jugoslavije, med njimi celo dva ministra, poudarjali da je «jugoslovanska cona STO nedotakljiva ini na nima Italija prav nič iskati v njej.». Regent se je zaklinjal, da «Koper, Izola, Piran itd. ne bodo nikdar več v rokah italijanske imperialistične buržoazije». Toda fašistična vlada v Beogradu kljub temu ni odstopila od svoje politike barantanja, temveč je le še naprej pritiskala na De Gasperija, naj zmanjša svoje zahteve na ono mero, ki bo sprejemljiva tudi za Titovo kliko, predvsem seveda, da odstopi od svojih zahtev po Coni B. Tako je pisala «Borba», osrednje glasilo jugoslovanskih fašistov, v odgovor na Sforzeve ponudbe: «Jugoslavija je vedno pripravljena sporazumno rešiti odprta vprašanja z Italijo, Jugoslovanska cona STO ne more postati problem Potrebno je, da je to jasno enkrat za vselej. Možnost sporazuma med Italijo in Jugoslavijo obstaja vedno, če se upoštevajo pravi interesi narodov in če se upošteva, da Jugoslavija nima namena pristati na to, da bi prišlo pod tujo oblast še drugo ozemlje, kjer prebiva po večini naše prebivalstvo in ki ni bilo dodeljeno Italiji po mirovni pogodbi.» Izid volitev, ki so jih izvedli s terorjem in goljufijo, so uporabili v svojo propagando, češ ogromna večina ljudstva cone B je za titofašistično oblast in s tem tudi za to, da ostane vse Istrsko okrožje pou Jugoslavijo. Neprestano pa je bila na delu Titova diplomacija, ki si je v Rimu, W-ashingtonu in Londonu prizadevala, da bi italijanska vlada popustila od svojih pretiranih zahtev ter tako omogočila končno izvedbo barantanja. cistične horde. Toda «zahodni-ki» (anglo-ameriški imperialisti in nacisti) niso na noben način hoteli, da bi jim bila Jugoslavija iztrgana. Zato se je v «vodilnih možganih» protisovjetskega vohunstva (Churchill v Angliji, Dul-ies v ZDA in K-altenbrunner v Nemčiji) porodila zamis-ei «nevtralizacije» B-alkanov z «nevtralizacijo» Tita. V tej zvezi so se začela na koncu 1943 leta pogajanja med uradnimi predstavniki Tita in gen. Horstenau-a, poveljnika naci-stičnih čet na Hrvatskemi. Cilj teh pogajanj je bila sestava «Titove vlade v Jugoslaviji», ki naj bi jo nacisti priznali in zaradi česar naj bi vojaško izpraznili Jugoslavijo. Anglo-američani se temu ne bi uprli. Pogajanja so trajala dolgo po prihodu nemškega agenta Karla VValterja Otta na sedež Titovega štaba. Ott je poroča! Titu o načrtu nacistov in je od njega prejel osbeno pismo za generala Glaisa von Horste-naua, ki je imel svoj sedež v Zagrebu. Malo pozneje je Tito poslal h gen. Horstenauu nekega «dr. Petroviča», ki je imel nalogo dokončati delo za sklenitev nesramne pogodbe. Ta «dr. Petrovič» -ni bil nihče drugi kot Vladimir Velebit' A. F. (dalje prihodnjič) Ustava LR Madžarske jamči manjšinam popolno enakopravnost Zagotovljen je pouk v materinščini in kulturni razvoj - V 40 občinah, kjer bivajo Južni Slovani se nadaljuje pouk v srbohrvaščini Narodne manjšine se aktivno udeležujejo javnega življenja Ustava ljudske republike jamči vsem državljanom največjo svobodo in enakopravnost. Člen 49. poudarja še posebno, da «so državljani L. R. Madžarske pred zakonom enaki in uživajo enake pravice.» Zakon strogo kaznuje vsako diskriminacijo, ki bi se izvajati na kodo državljanov bodisi glede spola, vere in etnične pripadnosti. Republiška ustava jamči vsem etničnim skupinam, ki živijo v državi pòuk v materinščini in vse možnosti, da gojijo svojo narodno kulturo. Na podlagi ustave uživajo različne etnične skupine, ki živijo v Madžarski vse civilne pravice. Za šole etničnih skupin je vlada tiskala 40 učbenikov ter dala na razpolago šolskim knjižnicam ves potrebni material. V razmerju z lanskim letom je vlada povišala za 60 odst. število razpoložljivih mest v šolskih zavodih, ki so namenjeni etničnim skupinam. Nad 200 Slovakov, južnih Slovanov in Ru-munov obiskuje višjo pedagoško šolo, kjer se vzgajajo profesorski kadri za poučevanje na drugih višjih šolah. V tem letu je bilo otvorjenih za otroke, ki pripadajo narodnim manjšinam, 30 otroških vrtcev. V 40 občinah, kjer prebivajo južni Slovani se nadaljuje pouk srbohrvaščine. V Budimpešti pa je še poseben zavod za srbohrvaščino ter šola za učiteljske kadre za srbohrvaščino. .Višja pedagoška šola v Budimpešti ima tudi poseben odsek za srbohrvaščino. V predsobi atlantskega pakta TITO: Tukaj nas pričakujejo. Oddajmo naše posetnice. V Pomazu, v bližini Budimpešte pa obstaja m.oderen zavod za dijake, ki pripadajo narodni manjšini južnih Slovanov. Nadalje ima južnoslovanska mladina v madžarski prestolnici še dva druga šolska zavoda ter vse možnosti dostopa na univerzo in liceje, kjer uživa iste pravice kot madžarska mladina, to je štipendije Za izgradnjo socializma v svoji deželi. in vse druge ugodnosti, ki jih nudi vlada državljanom madžarske narodnosti. Za visokošolce se tiskajo knjige in brošure tudi v srbohrvaščini in stanejo, kot mad-žarske, tri do štiri forinte, to ie plačo za eno delovno uro specializiranega delavca. Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem ima tudi svojo ilustrirano revijo «Naše novim», ki prinaša poročila o političnem, in gospodarskem delovanju svoje narodne manjšine. Južni Slovani se aktivno udeležujejo vsega življenja v deželi, bodisi na političnem, gospodarskem in kulturnem polju, v narodni skupščini, krajevnih in pokrajinskih odborih. Zaradi tega se narodna manjšina južnih Slovanov na Madžarskem s tem večjim ogorčenjem zgraža nad klevetniškimi napadi titofašističnega radia in tiska, ki blati L. R. Madžarsko. Na množičnih sestankih v občinah, kjer bivajo južni Slovani, slednji z ogorčenjem odbijajo vse klevete o dozdevnem zapostavljanju in preganjanju narodnih manjšin. ' Na enem izmed teh sestankov je kmet Andrija Kasapovič, član narodne skupščine, ki pripada južnoslovanski narodni manjšini in je bil celo odlikovan z redom Kosutha, poudaril v svojem govoru, da je Madžarska pravo žarišče za vse delovno ljudstvo brez vsake diskriminacije spola, vere, rase in narodnosti. Ta narodna manjšina, ki živi na Madžarskem v sreči in zadovoljstvu se je lahko na lastne oči prepričala, da je vsa klevetniška gonja titofašistov proti tej ljudski republiki naj-podlejša in nizkotna laž. Glede elementov, ki so jih oblasti izselile iz obmejnih krajev, je slednji podčrtal, da so bili to titofašistični agenti, ki so rovarili proti ljudski oblasti in so s svojim diverzantskim delovanjem stavili v nevarnost celo življenje tam živečih južnih Slovanov. Mladinka Marija Tomin pa je izjavila «Pozdravljamo jugoslovansko mladino v borbi proti izdajalski titovski kliki. Jugoslovanska mladina ne uživa danes take svobode, kot jo uživamo mi v L. R. Madžarski.» Te izjave kakor tudi nešteto drugih so najboljši odgovor narodne manjšine južnih Slovanov v Madžarski na klevetniško in podlo kampanjo titofašistične klike. Sabotaže delavcev v Jugoslaviji Jugoslovanski delavci se vedno bolj poslužujejo sabotaž in diverzij, ki sta najučinko-vitejši obliki borba proti vojnim pripravam titovske tolpe. 28. avgusta t. i. so protititov-ski bo-rci na savskem pristanišču v Beogradu povzročili požar na električnem dvigalu, ki je imelo kapaciteto 5 tisoč kilogramov. Dvigalo je bilo zaradi velikega ognja popolnoma uničeno. Nekaj dni pred tem dogodkom, t. j. 24. avgusta pa je na topčiderski železniški postaji, prav tako v bližini Beograda, zgorel tovorni vlak, ki je bil natovorjen z vojnim materialom. V Domovljevcu v bližini Bosanskega Samca pa so oropani delovni kmetje zažgali veliko skladišče «odkupljenega» žita. V iSkopju je prekinila z delovanjem tovarna, katero so titovci pred časom spremenili v tovarno za izdelavo vojnega materiala. Takoj, ko je tovarna pričela z Izdelovanjem vojnega materiala so de lavci z dobro premišljenimi ter številnimi sabotažami za več časa onesposobili najvažnejše proizvodne stroje v tovarni. To se je dogajalo v Srbiji. V ostalih federalnih republikah Jugoslavije zadržanje titovcev do nacistov in Anglo-američa-nov ni bilo različno. Djilas v Črni Gori, Vilfan v Bosni, rta Hrvatskem in končno v Sloveniji, Koliševski v Makedoniji so biii tesno povezani z nemško in ameriško obveščevalno službo z namenom, da bi storili vse, da se Jugoslavija ne bi popolnoma osvobodila. Po tej liniji so Tito, Djilas, Ran-Kovič in ostali izdelali skupno z Randolphom Churchillom in Mac Leanom številne načrte za izkrcanje «zahodnikov» v Jugoslaviji, zavirajoč tako osvoboditev s sovjetske strani Tito je celo sprejel angleške zahteve, naj se preseli na Vis in nato na angleško ladjo, kjer naj bi se nastanil partizanski vrhovni štab, da bi ga mogla «Intelligence Service» boljše voditi. Vladimir Dedijer, eden izmed voditeljev titovske propagande je že 1945 pisal, da sta angleška in ameriška misija v Jugoslaviji zahtevali od Tita, naj se uporabijo celo «šifre« za telefonske razgovore, ki naj jih poznajo tudi Anglo-američani. Te «šifre» so ostale ene iste za ves čas vojne, kljub temu da je Tito vedel, da jih poznajo tudi Nemci. Da so nacisti poznali titovske šifre, so izpovedali nemški poveljniki v Jugoslaviji. Preko teh «šifer» so bili omogočeni vnebovpijoči zločini proti jugoslovanskih narodom in njihovi partizanski vojski, ker so Titovci na ta način bili v vezi z Nemci. Tako je padlo veliko število ljudi zaradi izdajstva Tita in njegovih zločinskih pomagačev. DELO URFDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. V LUCCI SODIJO 52 BIVŠIM G ARIE ALDIN CEM RESNICA MORA PRITI NA DAN SOLIDARNOST VSEGA DELOVNEGA IN DEMOKRATIČNEGA LJUDSTVA ITALIJE Z JUNAŠKIMI PARTIZANI Na procesu v Lucci se je te dni vsa pozornost sodišča in občinstva ustavila na dogodkih v zvezi s posadko v Ravosi, ki predstavlja najboljši dokaz o sodelovanju ozopcvcev s fašisti. Ta posadka je bila v službi Nemcev, aretirala je veliko število civilnega prebivalstva in garibaldincev ter jih izročila Nemcem a zbirala je tudi mladeniče za republikinsko vojsko. Tožitelji skušajo dokazati, da je bila ta posadka ustanovljena v sporazumu z garibaldina in da so jo sestavljali i ozopovci i garibaldina. Toda že prva priča, ki je imela nalogo dokazati sodelovanje garibaldincev v tej posadki, je zapadla v protislovja in v stvari priznala, da garibaldina niso imeli nič skupnega s to posadko, ki je bila ustanovljena s pristankom fašistične komande v Vidmu. Člani posadke v Ravosi so imeli tudi posebne propustnice, ki so jih prejemali od fašistov v Vidmu in s katerimi so se svo- bodno kretali. Priča Alfredo Ber-zanti, podkomisar Glavnega šta ba «Usoppa» in komisar ezopovske brigade «Bolla» je povedal, da je sam vodil pregovore s fašisti za ustanovitev posadke v Ra-vost. Priznal je tudi, da o tem sploh ni obvestil Narodno osvo bodilnega odbora (CLN) Zanimivo je bilo tudi pričanje nekega bivšega partizana, ki je bil prvotno v bitki zajet od Nemcev in mu je pri prevozu v Nemčijo uspelo pobegniti. Našel je zvezo z ozopovci, ki so mu dali vodiča, da ga popelje do garibaldincev. Na poti sta srečala neko fašistično obhodnico in vodič se je čisto prijateljsko pogovoril z vodjo obhodnice ter priznal priči, da se oni s fašisti dobro strinjajo. Vse kaže, da se bo ta špekulacija proti osvobodilni borbi podrla in da bo vendarle prišla resnica na dan. Glavni svet delavskih zvez in sindikatov je s svojega zborovanja v Gradiški poslal junaškim SEJA OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU In Velebit? Velebit je bil od 1941 človek s «posebnimi nalogami» v partizanskem štabu. Velebit, ki ni imel nobene preteklosti v 'borbi za pravice delovnega ljudstva, je igral vlogo «Titovega svetovalca», oz. je bil, kot je bilo napisano v arhivih «Sicherheitdiensta» (t. j. nemške obveščevalne službe), «diplomatischer Berater Titos», t. j. Titov diplomatski svetovalec! Prav gotovo je SD točno vedela, kaj je Velebit, ker je bila v rokah Heydricha in pozneje Kaltenbrunnerja, ki je po letu 1943 imel stike z Alla-nom Dullesom, načelnikom a-meriške obveščevalne službe (OSS) s sedežem v Zueriehu. Tajna povezava preko nevidnih stikov med nemško Sieherheitdienst, britansko «Intelligence Service», ameriško OBOIfSKA UPRAVA II HE BRIGA ZA INTERESE REVNIH H1ET0V STEVERJAN — Prejšnji te- den je bila seja občinskega sveta v Steverjanu, na kateri so razpravljali kot prvo točko dnevnega reda o napeljavi telefona v Steverjan. Občinski svet je soglasno odobril napeljavo telefona, toda na svojem zasedanju se ni razpravljalo, kje naj bi se postavilo telefonsko kabino. V glavnem bo stroške za napeljavo krila ustanova TELVE. Nadalje je občinski svet slenil, da se bo občinski odbor sestajal le v nujnih slučajih in bo o svojih sklepih vsakokrat moral obvestiti občinske svetovalce. Nadalje je bilo govora o pismu, ki ga je poslal svetovalec Komic županu glede povračila prispekov, ki so jih koloni plačali zavarovalnici. Lastniki zemljišč so dolžni povrniti denar kolonom in bi jih morala v tej zahtevi občinska uprava vsestransko podpreti. Toda občina ni v obrambo interesov kolonov storila ničesar; le toliko, da je dejala, da koloni imajo v resnici pravico iskati svoj denar nazaj ter naj se koloni sami obrnejo na sindikat. S tem- je občinska uprava še enkrat dokazala, kako skrbi za našega revnega kmeta, ko ni smatrala za potrebno niti da bi napravila potrebne korake za čim prejšnje povračilo prispevkov, ki so jih plačali koloni kolonski zavarovalnici, katere pa bi v resnici morali plačati lastniki zemljišč. Občinska uprava je «rešila» zadevo kolonov s tem, dia je predlagala kolonom, naj se vsak posameznik obrne na kmečki sindikat. Ob zaključku seje je svetovalec Ko* mie upravičeno protestiral proti temu, da se ob pričetku seje občinskega sveta do sedaj še nikdar ni prečital zapisnik zadnje seje. > partizanom, ki danes sedijo na zatožni klopi v Lucci pozdravno pismo, v katerem jim želi, da čim prej prejmejo zadoščenje za vse storjene jim krivice in jim. zagotavlja, da so vsi delovni in pošteni ljudje z njimi solidarni. IZJAVA Od ravnateljstva srednjih šol v Gorici smo prejeli naslednjo izjavo ter jo na prošnjo v celoti objavljamo: Slovenski časopisi v Gorici so poleti mnogo pisali o slovenskih srednjih šolah na Goriškem in nekateri so jih ob tej priliki tudi napadali. Napadali so ravnateljstvo in profesorski zbor, češ da šole nimajo kvalificiranih učnih moči in da profesorji ne znajo učiti in da so zato uspehi porazni. Res je, da je med nameščenimi profesorji malo kvalificiranih, čemur pa niso krivi profesorji, temveč razmere, v katerih je živelo slovensko ljudstvo pod Italijo med obema svetovnima vojnama, ko ni bilo slovenskih šol, ki bi nam dale strokovno naobraženih ljudi, kateri bi sedaj lahko poučevali na naših šolah. Kar pa je bilo že kvalificiranih slovenskih profesorjev, so se morali skoraj vsi izseliti. Sicer pa kvalifikacija in usposobljenost še ne pomeni učne sposobnosti; zato ni utemeljena trditev, da bi profesorji brez kvalifikacije ne znali učiti. Prav tako ni utemeljena trditev, da bi bili uspehi porazni. Kar se tiče višje gimnazije z licejem, učiteljišča in nižje srednje šole, so uspehi šolskega leta 1950-51 sledeči: na gimnaziji-liceju je od 54 dijakov izdelalo 42, padlo 12; na učiteljišču je od 45 dijakov izdelalo 38, padlo 7; na nižji srednji šoli je od 125 dijakov izdelalo 99, padlo 26. Zlasti se da presoditi delo in zmožnost profesorjev po izidu obeh matur (na liceju in na uči' teljišču), ki sta se vršili pod predsedstvom in vodstvom prof. Cronia s padovske univerze, ki je splošno znan po svoji strogosti: na učiteljišču je od 9 kandida-tov izdelalo 6, padli so 3; na liceju je od 9 kandidatov iz-delalo 8, padel je 1. Na podlagi teh podatkov naj čitatelji. sami presodijo, če so bili omenjeni napadi časopisov na ravnateljstvo in na profesorje upravičeni in utemeljeni. RAVNATELJSTVO Iz predilnice v Ronkali Znižan delovni urnik V predilnici v Ronkah je bil znižan delovni urnik od 48 ur na 40 ur tedensko. Do tega je privedlo pomanjkanje bombaža zaradi zamude v pošiljatvi s strani Amerikancev. Iz dneva v dan je večje pomanjkanje dela v naši pokrajini, zaradi česar vlada med delavstvom velika zaskrbljenost. Pomanjkanje dela je posledica gospodarske politike Degasperijeve vlade, ki poleg tega, da se delovni pogoji slabšajo, omejuje vsakršno možnost razvoja. Slovenske in italijanske delavke predilnice v Ronkah se prav dobro spominjajo pom.ena borbe, ki so jo vodili delavci za obrambo dela v oljarni v Tržiču in so ravno tako tudi one pripravljene voditi odločno borbo, da tovarna prične v najkrajšem času ponovno delati ter da bodo tudi njihovi delovni pogoji izboljšani. Borba polovi na rjevv se vedno bolj zaostruje Proti trdovratnim zemljiškim magnatom se ustvarja mogočna fronta vseh polovinarjev, Slovencev in Italijanov goriške pokrajine Volitve v notranje komisije V kratkem se bodo vršile volitve v notranjo komisijo tovarne S A FGG v Gorici. Tudi v tej tovarni je bil pred kratkim omejen delovni urnik, akordno delo pa je bilo večkrat prekinjano. Tovarna SA-FGG je imela v letu 1950 nič manj kot 700.000 lir primanjkljaja Novo izvoljena notranja komisija se bo morala v bodoče veliko bolj zanimati za pravice delavcev v tovarni. V goriški pokrajini se borba polovinarjev za izboljšanje delovnih in življenjskih pogo jev ter povišanje produktivnosti obdelovane zemlje vedno bolj zaostruje. Kljub raznim grožnjam in izsiljevanjem veleposestnikov, ostajajo polovina-rji enotni in se vztrajno borijo. Po štirih dneh vzdržanja od ličkanja koruze, je zemljiške magnate vedarle zaskrbelo in so zato sprejeli pogajanja. Na Uradu za delo so se sestali predstavniki polovinarjev in predstavniki podjetja «'De Dottori». Slednji so pristali na razpravljanje -o zahtevah, ki jih postavljajo polovinarji v pogledu revalutacije niaplačila za obrabo kmečkega orodja, nagrade za oddaljene prevoze in nakupa gumijastih škornjev; nisò pa pristali na odpravo fašistične pogodbe, ki predvideva brezplačno ličkanje koruze. Se isti večer -so se zbrali na sestanek vsi polovinarji omenjenega posestva in sklenili, da ne bodo prenašali ličkane koruze v žitnice, ker je to težaško delo, za katerega morajo poskrbeti lastniki. Na Urad za- delo so bili povabljeni tudi predstavniki po- Delegacija goriških žena pri prefektu Tisoči italijanskih državljanov umirajo po titovskih taboriščih Oblasti naj se nemudona zavzamejo za italijanske državljane v Jugoslaviji V ponedeljek se je na čelu s predstavnico Zenske zveze na Goriškem -podala do prefekta skupina žena-, ki imajo sorodnike v Jugoslaviji, ter žena pokojnega Poselt Pietra, ki je pred kratkim umrl v titovskem taborišču št. 34, ter zahtevala, naj sc italijanske oblasti čim prej zavzamejo za življenjsko stanje tisočev italijanskih državljanov, ki živijo v Jugoslaviji. Iz pisem teh državljanov se je zvedelo, da tisoči in tisoči ljudi umirajo po titovskih taboriščih le- zaradi tega, ker so skušali pomagati preganjanim tovarišem, ki so ostali zvesti načelom proletarskega internacionalizm-a. Ponovno je podprefekt obljubil delegaciji, da bo storil vse potrebno; toda -bojimo se, da bo tudi tokrat ostalo le pri obljubah. Delegacija je zahtevala naj bi se tem družinam- na kakršen kol; način pomagalo, kei živijo v najhujši bedi. Posebno pa so žene zahtevale pomoč za otroke, ki s-o zaradi slabega življenjskega stanja izpostavljeni raznim boleznim. Tudi na te zahteve, upamo, bodo italijanske oblasti storile vse potrebno. Toda vemo le eno, da se bodo dosegle te zahteve edinole z enotnostjo sestva «Blasig», ki so pa zaenkrat odbili vsako razpravljanje s polovinarji. Tu je borba še bolj -živa, k-er s-o polovinarji med svoje zahteve postavili tudi nakup dveh traktorjev za oranje, katerih pa magnati niso pri-pcavljeni kupiti. Tudi na posestvu «Fonda» v Turjaku se agitacija nadaljuje. Lastnik se noče pogajati s polovinarji, ki čvrsto združeni stavkajo in so odločeni vztrajati, dokler ne bodo odpravljene vse krivične klavzule fašistične pogodbe. V tej borbi imajo ko-mkretno pomoč ostalih kategorij delovnega ljudstva. Proti trdovratnim zemljiškim magnatom se ustvarja mogočna fronta vseh polovinarjev, Slovencev in Italijanov goriške pokrajine, ki si bo ob podpori vsega delovnega ljudstva znale priboriti zmago. Bratsko združenje za pravico do dela Glavni svet delavskih zvez in sindikatov je na svojem zborovanju v Gradiški dne 21. oktobra t. 1. razpravljal o pobudi Italij-ansk-e zveze dela za stvarno 15% povišanje plač in mezd, povečanje proizvodnje, za spoštovanje delovnih pogodb in s-oci-almih zakonov in za razširjenje brezposelne podpore iz državnih sredstev na vse brezposelne in za vso dobo trajanja brezposelnosti. Zborovanje je ugotovilo, da so te zahteve pravične, možne in odgovarjajoče -potrebam- vseh delovnih kategorij ter da obenem nudijo konkretno rešitev drugih resnih problemov, kot s-o brezpo-selnost, obramba malih in srednjih proizvajalcev, trgovcev in obrtnikov. Zato je Glavni svet dal nalogo vsem pokrajinskim zvezam in sindikatom, naj ukrenejo vse potrebno zia utrditev sindikalne in akcijske enotnosti med slovenskimi in italijanskimi delavci -in naj začno borbo za dosego zgoraj navedenih ciljev. V zaključku j-e Glavni svet delavskih zvez in sindikatov bratsko pozval vse delavce, naj se združijo v tej pravični in- človeški borbi za pravico do dela, demokracijo, splošno blaginjo vsega ljudstva, za mir. Jpialiod po podeielju SA HI ATONICA Pa raznih vaseh se prebivalci in še posebno kmetje pritožujejo radi škode, ki jo povzročajo anglo-ameriške vo jaške sile z vojaškimi vajami. Mi smo bili dolgo časa veseli, ker nismo imeli teh «obiskov». Naše zadovoljstvo pa je končalo pretekli teden, ko so nas vojaški težki avtomobili obiskali in nam napravili veliko škodo. Popravljene poti z glavne državne ceste, ki so bile lepe in gladke, so danes (posebno proti Kresiji) spremenjene v hribovsko stezo.. Kolovozi so raz-orani in posebno na ovinkih je vse kamenje na vrhu Gradnja ceste S-amatorica-Salež. tako, da ni mogoče iti s kolesi in skoro niti pe-š. Ce bi se normalen promet vršil cela tri leta in brez popravila, ne bi bila cesta tako poško-aovan-a, kot je bila sedaj v dveh tednih- vojaških vaj. Šoferji avtobusnega podjetja, ki vozijo v vas se upravičeno jezijo. V-aščani pa, ki morejo z vozovi, kolesi in peš, pa so še bolj razburjeni in želijo, dn bi končno že odšle vse tuje čete z Ozemlja. Vojaška uprava je dolžna, da omenjene ceste nemudoma popravi -ali pa da nakaže občini potrebno vsoto denarja, ter naj občina sama poskrbi za popravilo. Samatorčan BOLJVNEC S -prijateljem sem obiskal stare znance v B-oljuncu. Srečava starega, toda še krepkega- kmeta in po običajnem pozdravu se pričnemo pogovarjati o zdravju, vre-m-enu, letini -itd. Žalostno je pripovedoval o slabi letini krompirja, fižola, koruze in drugih pridelkov. Pogovor pade na razne potrebe Boljunčan-ov in možakar iznese nekaj svo jih misli o načinu vsaj malega izboljšanja položaja vaščanov. Kar je -povedal, je zanimivo, zato hočem te njegove želje iznesti v tej ru briki. Boljunčani nimajo v bližini svojih hiš vrtov, v katerih bi lahko pridelovali 'zelenjavo. Radi tega so primorani -te pridelke kupovati v trgovini ali pa porabiti kos oddaljene njive. Na obre žju Rožandre pa je mnogo zapuščenega prostora, kjer raste robida, nekoristne trave ali pa služi za odlaganje smeti in nekoristnega kamenja. Vse to zemljišče je last vaške srenje. Koliko koristi bi imeli vaščani, če bi omenjeni prostor razdelil na majhne dele in dali v najem najbolj potrebnim in bližnjim družinam. Na vsakem delu zemlje bi marljive roke Bolj u-nčanov napravile lep in koristen vrt. Na vrtu pa potrebna zelenjava, kar bi bilo tem družinam v veliko korist. Omeniti treba, da je tam vedno tekoča voda, -s katero bi vrtove namakali. Pusti breg Rožandre bi postal lepši in prijetnejši, kar bi privabilo v vas še več izletnikov; mnogo družin pa bi imelo v bližini hiše svežo zelenjavo. Nasvet starega kmeta je, du se občina in -srenja sporazumeta in skupno rešita zanevo, za kar bodo vaščani brez dvoma hvaležni. stvar napredne ljudske pro- svete. Veliko število navzO' če mladine je tudi razve-seljl vo dejstvo, kar pomeni, i1 se naša mladina ne zanim1 samo za ples in drugo zab? vo, temveč, da ji je pri srd tudi kulturni dvig svojegu naroda-. Igralcem pa vse pri znanje in zahvalo, ker so nani nudili nekaj ur prav lepeg4 kulturnega užitka. Vaški ljubitelj prosvete Od Vo . V.V.- .v/'-' •' : SV. BARBARA 'en td hi, ijoi »m iz >rič ti 'm, 'ipr iro P ad v n retf tj e 'et ičj, V'j lsU ieh V kratkem času se že drli-gič oglašamo v «Delu» p<>^ rubriko «Sprehod po podežC" lju». To je razveseljivo dej' stvo, kar pomeni da se P11 nas pač nekaj dogaja in $ je o tem treba obestiti jaV' nost. Povedati namreč mora' m-o da so prejšnjo nedelj® Križani s svojim lepim i" zanimivim kulturnim spore^ dem prijetno presenetili prel' valce Sv. Barbare. Obširn8 dvorana novozgrajenega Pr°' svetnega doma pri nas je bil8 skoraj do zadnjega kotičK8 napoljnena s poslušalci, i1 so z zanimanjem sledili 1*" pemu in zanim-ivemu spore du. Se posebno smo bili ve seli, da so na prireditev pri’ šli ne Je prebivalci, iz Barbare marveč tudi ljudi® iz bližnjih slovenskih va»1. Pri nas v resnici -že dolg5 časa nismo imeli tako IbP* kulturne prireditve in ko sni® zvedeli, da bodo gostoval' Križani smo se tega prav p:" sebno veselili. Dvorano 111 vse, k-ar je bilo za priredit6' potrebno, smo .še pred časod1 skrbno uredili, tako d-a D"? naši gostje ne bi imeli K8' kritizirati. Prišla je nedel8 in prišli so končno tudi veda® veseli in zadovoljni Križata v našo vas. Ves. popoldan ie' bilo pri Sv. Barbari vse raz'’etv gibano, po vsej vasi je °h te; meval-a slovenska pesem. P1’!' sla je tudi ura nastopa in V'" deli smo naše vrle Križal1® na odru. 'Nastopili so ort®. ''tat: ‘ ton ster, harmonikarji, dekliš!‘!< v Uva 'otn Le 'ko tercet, moški pevski z-U, ter igralci s spevoigro «K®1 ška osmica». Vsako izvajali® je poslušalce zelo navdušil0, tako da je vsakokrat zahtev8!'tan lo ponovitev. V resnici se d1 tan. vedelo, komu dati prednost ''Mv izvajanju, ki je -bilo na V^Pi šku več kot diletantsl1 p tri Uda. zmogljivosti. No, saj nvsM’ da nam o zmogljivosti |0 Žanov ni treba posebno P0 j tfU, dirjati, ker so že itak zn° kot «posebni ljudje». To bil za nas res lep kuitJ'U^» dogodek, ki ne bo tako zlal^J Ju. šel v pozabo. Prebivalci D'io i Barbare «Ulj. JTICLUVUl«» ^-o i so to dokazali Jorit „ 1 „ i_:____ navdušenim ploskanjem '''jjUne, izvajanjem posameznih iC,C.j*vo sporeda. Takih prireditev -'Naš še želim-o, pridnim Kri-žad^/tas] pa najprisrčnejša hvala željo, da bi se v prav K' r*' '«ra kem času ponovno videl1' A. N. iz Sv. Barba®8 R. B. MAVHINJE V nedeljo 14. oktobra je naša- vas doživela lep kulturni dogodek. Gostovala je dramska skupina Prosvetnega društva «Zarja v svobodi» iz Sempolaja z dramo v treh dejanjih «Prevara». Nestrpno smo pričakovali ta dan, ker smo bili zelo radovedni, kako se bodo Semipo-lajdi izkazali. Takoj moram povedati, da nismo ostali razočarani. Domačini in okoličani, ki so napolnili dvorano, so s pozornostjo sledili poteku igre in ob koncu vsakega dejanja s ploskanjem dali piri znan j e igralcem za lepo izvajanje vseh vlog. Na koncu igre pa so vsi z zadoščenjem pohvalili te naše pridne kmečke in delavske prosve-tarje ter še dolgo potem v gostilni in doma govorili o tem važnem kultur* nem dnevu. Skoda, da je o-der za takšne prireditve majhen in ne dovoljuje igralcem potrebnih kretenj in gibov, kar se občuti posebno pri tako bogati in pomembni i-gri, kot je «Prevara». Kljub temu pa je igra prav lepo uspela, kar dokazuje, kaj vsega je zmožno naše ljudstvo brez milijonov, samo, če se zaveda svojih moči ter z navdušenjem in požrtvo-varnjem vzame v svoje roke carroveC ’.r s Vo, Vo; Ze večkrat je «Delo» salo o zapostavljanju slo'"' tj skegia jezika s strani oi® litve sti in raznih privatnih 9’U nov. Tudi pri nas se to ", 'i v-gaja. Električni tok, ki L ‘JV Im ' porabimo, plačujemo podi;,! iei. SELVEG. Mesečni račul® (r nam -pred časom posili3!’ jji dveh jezikih, italijanščid1^. slovenščini. Sedaj pa, ne mo iz kakšnih vzrokov, G. a mesečne račune pošiljaj0 ,3 ' mo v italijanščini. Radi se vaščani opravičeno PG-žujejo in želijo potom “V la» proti temu protestira4^,)) nasi vasi in v občini ^ Vst; %. Oi* Ki . Rr K u r Ni m. živijo samo Slovenci, OVi si v težki borbi piidobili.fL da Jcit; Ni tli pridobil* Lji( t vico, da se slovenski J jji ^ spoštuje. Naše stare žede j'’1 n možje italijanskega jezik13 p , h znajo in tudi, če bi if3' ,st lre tvrdka SELVEG kakor ^ ^ ostale dolžna pošiljati ‘ ji ^ sečne račune za porab1’;) k UL ) 01 tok kakor druga mori V1 (tasi rih. D° t h pisma v dveh jezikih. -je bilo tlačenja ’iln j« umu načenja 'mi- - jjf stavljanja slovenskega !h» Vn Vas Vei m Slovencev. Poleg tegl3 ! niška občin-a mora skoro ' fr kih osem dni menjati ÌLt)®Ntn žarnice v naši vasi. ^ -l v nasi vasi. ^,$\x. napeljava povzroči M stik in žarnice Tvrdka SELVEG, ki sinica napeljave, bi d10'. -1 ^ -j ®' p-reg°r u-j ki ie „|)l isto popravil, ker če i^ti ^ i' 1 ' V s vaščani dolžnost P,laV?TÌ porabljeni električni tok, 1 ^ t, ’ 1 jo tudi pravico zahtevah’ se električna napeljava ^ Pr3vL trn*1 K Prizadeti va,5C‘’ V|>e, Vda S j STRAN 3 >51^7. OKTOBRA 1951. D E L O RED 34 LETI SO SE SOVJETSKI NARODI OSVOBODILI OKOV KAPITALISTIČNEGA IZKORIŠČANJA Išocialistično gospodarstvo :(ie pozna kriz in brezposelnosti Od leta 1929, ko je kapitalistični svet zajela velika kriza, ni več brezposelnih v ZSSR - Neprestano naraščanje narodnega dohodka in ljudske blaginje v Deželi socializma-V ZDA stolno pada realna mezda delavcev,rastejo pa dobički trustov Od zmage Velike oktobrske volucije dalje smo priča ve-'emu dvoboju med dvema gozdarskima sistemoma — notti, socialističnim in propa-jočim kapitalističnim siste-Ipri »m. Prva leta po revoluciji U izgledal ta boj dokaj neenak ttičo velikanske sile, ki jo je [lrU.! tedaj predstavljal kapitali-‘tn, bodisi glede tehničnega ttpredka, kakor tudi spričo "romnih bogastev, ki jih je poldrugem stoletju svojega Ittdanj a nakopičil, izkorišča1 'š kolonialne narode in de-'Vno ljudstvo lastnih dežel. A reteklo je komaj dobro deset-ttje po prvi vojni, ko je ves 'H postal pozoren na vedno ttčje uveljavljanje gospodarja Sovjetske zveze, ki je te-'sljilo na načrtnem dviganju in trgovci niso mogli nikamor več prodati. Da bi ustavili padec cen, so začeli množično uničevati svoje pridelke. Milijone ton krompirja, pšenice, mleka, maščob in drugih živil so uničili s pšenico in kavo so kurili lokomotive, ostale predmete so metali v morje, jih sežgali ali porabljali za gnojilo. V istem času pa je v Indiji in na Kitajskem za lakoto umrlo več milijonov ljudi. Prav v letu, ko je kapitalistični svet trla težka gospodarska kriza, pa zaznamuje sovjetsko gospodarstvo zelo pomembne uspehe, ki so že dali slutiti vsemu svetu, da dora-šča nova velika sila, ki ji stari svet s vojim preživelim gospodarskim sistemom ne bo mogel več dolgo kljubovati. 2e so se i seh gospodarskih panog, in- kazali veiiki uspehi prve sov- in plač delavcem in nameščencem, to je 119 milijard dolarjev. Brezposelnost, ki je nedvomno niajhujše in neizogibno zlo kapitalističnega gospodarstva, je v ZSSR izginila že leta 1929 ter se ni nikdar več pojavila. Iz leta v leto sprejema sovjetska industrija milijone novih delavcev, ki so lani dosegli rekordno število 39,200.000; same v zadnjem desetletju 1940-50 je njihovo število naraslo za 7.7 milijona. Amerika pa je po «debi konjunkture», kot imenujejo ameriški monopolisti razdobje druge svetovne vojne, ko je število brezposelnih padlo na najnižjo številko b'70.000, zopet zašla v novo gospodarsko krizo; junija 1950 je bilo v ZDA 4.7 milij-onov popolnoma in 5 milijonov delno brezposelnih. Kot nujna posledica teh gospodarskih uspehov stalno narašča realna mezda sovjetskih delavcev, nameščencev in kmetov. Samo v desetih letih 1940-50 je zrasla realna mezda za 62 odst. To se odraža zlasti na vedno večji potrošnji. Tako je sovjetsko ljudstvo porabilo 1. 1950 59 odst. več masla kot leta 1940, poraba tkanin je narasla za 47 odst., čevljev za 39, maščob za 67, ur za 230, radijskih aparatov za 500. koles za 200 in motociklov za 1500 odst. To je bilo mogoče doseči predvsem s štirimi znižanji cen potrošnih predmetov v petih letih po zadnji vojni; samo v letih 1949-51 so sovjetski potrošniki prihranili na ta način 216 milijard rubljev. Obraten pojav pa vidimo v istem času v Ameriki in ostalih kapitalističnih državah, kjer se zaradi rastoče draginje in naraščajoče brezposelnosti iz dneva v dan niža realna mezda delovnih ljudi. V ZDA je danes že 73.4 odstotkov družin, katerih dohodki ne krijejo niti nujnih življenjskih potrebščin. Istočasno pa naraščajo profiti velikih trustov. Cisti dobiček jeklenega trusta je narasel od 288 milijonov dolarjev v letu 1948 na 348 milijonov v letu 1949. «General Mo-1 tors» pa je na vsakega zaposle- Izdelovianje jeklenih plošč v eni izmed metalurgičnih tovarn Zakavkazja. socializma v komunizem je sovjetsko ljudstvo uspešno dovršilo štiri petletke, ustvarilo najmodernejšo industrijo na svetu, najnaprednejše poljedelstvo, osvobodilo delovnega človeka prekomernih naporov z mehanizacijo industrije in poljedel-nega delavca zaslužil leta 1947, ^tva. Po zadnji vojni pa se je 1585 dolarjev, 1948 leta 2295 | lotilo gigantskih del, ki bodo v dol. in 1949 pa že 2990 dolarjev dobrem desetletju spremenili čistega dobička. j lice sovjetske zemlje: iz pešče- Na svoji zmagoviti poti preko n'h pustij bodo nastali travniki in vrtovi, Sibirija bo dobila milejše podnebje in postala rodovitna tudi v severnih predelih, številni plovni kanali bodo vezali notranjost prostrane dežele. Iz leta v leto se dviga blaginja sovjetskega ljudstva in se z naglimi koraki bliža cilju, ki ga je postavila Velika oktobrska revolucija — komunizmu, to je dobi, ko bo delal vsakdo po svoj-h močeh in dobival po svojih potrebah. IZ POROČIL DELEGATOV NA GOSPODARSKI KONFERENCI E.S. Tovarna ILVÀ obratuje s 45 odsf. svoje zmogljivosti Ce analiziramo notranje stanje tovarne 1LLVA, opazimo predvsem, da se tehnične naprave nikakor ne morejo prištevati med najmodernejše. Toda vse te pomanjkljivosti bi se lahko odpravile s primernimi preureditvami. Nasprotno pa vidimo, da je tovarna, kar se tiče tehničnega vodstva, docela zanemarjena. Dela za vzdrževanje naprav se vršijo s pomanjkanjem sredstev in materiala tako, da morajo delavci večkrat iskati material za popravila naprav in strojev med odpadki, ki služijo za nalaganje Martinovih peči in med starim železjem. Večina delavcev mora delati v neprimernih, pretesnih in nezdravih delavnicah, z nezadostnim orodjem in v pogojih tehnične dezorganizacije. Kljub temu, da se je proizvodnja v razmerju z letom 1950 znižala, se naprave izkoriščajo le s 45 odst. zmogljivosti. Od dveh visokih peči je v obratu samo ena, ki bi lahko proizvajala v letu 1950 96.000 ton litega železa, dočim je dala le 56.000. Koksarna ima 33 peči, od teh je v obratu le 22, ki bi morale proizvajati 135.000 ton koksa, dočim je znašala proizvodnja samo 90 tisoč ton. Mesto 46 milijonov kubičnih metrov svetilnega KAKO TRŽAŠKA OBČINA SKRBI ZA GORNJO OKOLICO raZ'?-etven:0-mlatilni stroj «Stalinec 6». Vozač N. Klimenikp je tem strojem letos do 25. julija požel 350 hektarjev polja Pri' in omlatil 6.500 kvintalov žita l vi- ža»' rV liš&f zb»' fO1 ai# šil»' evf e 01 litstrije, poljedelstva, obrti, '•'ometa in dr. Istočasno pa se v vseh kapitalističnih dr-avah pojavila strahovita eko-'tttnska kriza, kakršne dotlej Leto 1929 pomenja prelomno v zgodovini dvoboja med ’t'ema sistemoma. To leto podenja na eni strani začetek ,st ^ N večje krize v gospodarstvu v:' 'Spitalističnega sveta. Sto tiso-tsH8 « malih in srednjih podjetij je •daj propadlo v Združenih I tavali, številne tovarne so ' ^ Prie svoje obrate, velika in-Astrijska podjetja so morala 'krčiti svojo proizvodnjo na kovico ali še več. Brezposelni bst, ki je bila že itak stalna ttremljevalka kapitalizma v ttbi njegovega propadanja, je letih krize zajela v desetine 'ilijonov ljudi. Zaradi nepre-[ttnega nižanja realne mezde [tokih plasti delovnega Ijud-*va je vzporedno padala tudi bt ošnja življenjskih potreb-"in. Na ta način so se v skla-jlščih nabrale velikanske ko- jetske petletke za izgradnjo težke industrije. Sovjetski ljudje so z dotlej še ne videnim zanosom začeli načrtno izgrajevati svojo industrijo, promet in poljedelstvo, katero' se je začelo usmerjati v socialistično-kolektivno obdelovanje zemlje. Uspešen zaključek prve petletke je z ustvaritvijo težke industrije postavil temelj vsem nadaljnjim, vedno večjim gospodarskim zmagam Dežele socializma. Narodni dohodek se je dvignil od 21 milijard rubljev v letu 1913 na 45.5 milijard rubljev ob koncu prve petletke, ob zaključku druge petletke j se^no še> ko je’deževno vreme, je znašal že 96.3 milijard, leta ! s/coraj nemogoče hoditi. Ne ve se rižu je treba popraviti ceste zgraditi nova stanovanja in še mnogo drugega Ceste so v obupnem stanju - Tudi ribiška pot, ki gre proti luki je potrebna popravila - Občina ne skrbi za kulturni razvoj prebivalstva - Križ bi lahko postal privlačna turistična točka na našem Ozemlju Tudi v tem članku ne bomo mogli zajeti vseh občinskih problemov, ki zadevajo Kril, marveč se bomo omejili le na najvažnejše, ki jih vaščani najbolj občutijo. Tako obstaja v Križu velik problem cest. Od glavne ceste pa do zadnje stranske poti je lahko rečemo, skoraj vsaka potrebna nujnega popravila. Ker so ceste zelo zanemarjene, je po njih, po- 1940 je poraste! na 138.3 mili jard, v letu 1950 je dosegel 177 milijard rubljev, torej skoro devetkrat več kot leta 1913. Nasprotno temu pa vidimo, da je narodni dohodek Združenih držav padel v razdobju od 1. 1929 do 1938 z,a 132.6 milijard dolarjev; večji del tega zmanj- ®ine blaga, ki ga proizvajalci Ì sanja je šel na račun, mezd 1 n»; 2HVA NASA PRIREDITI IV lVEZONE V AVDITORIJU ‘^v, Jutri v nedeljo 28. t. m. ho-.2^0 imeli v Avditoriju prvo ot-‘ loritveno predstavo nove se- »55 I ......... nl 'ttne. Uprizorili bomo Finžgar-Jvo dramo v štirih dejanjih flIjAaša kri» s sodelovanjem o- / Jenskih igralcev in orkestra. ',a! 'ra je skrbno pripravljena in ^femljena ter zasluži vso paž-'lo občinstva, ki ljubi resno Vmijen e napredne slovenit ljudske prosvete. Finžgarja «Naša kri» je skorajda po-cfltj ^rodelo slovensko deio, ki v p Nogcčem še danes odgovarja jši'jjudski miselnosti ter prav f ^to — in ker ga tako dostojno 'Odstavljajo naši ljudski igral- je bila izbrana za otvo- .[>■ 'tveno predstavo sezone 'N Začetek ob 16. uri. Vstop pro-f 1 vabilu, ki ga dobite na se-„tjii ežu SHPZ — Ponterosso 6, II. f|. 60-40, pri vratarju Doma ;r*staniških delavcev in pri ,>s6h naših prosvetnih društvih. * * * Pionirska prireditev eis Križu Ukazali, kaj zmorejo na po- ^ Kriški pionirji bodo znova 1# , ,lu prosvetnega snovanja. Na-O [Sili bodo jutri v nedeljo 28. ;U i1 rn- popoldne v domači dvo-’ >i z igrico «Dva tovariša», .^citacijami in solotočkami, ,lrinirskim kolom, harmonika-^i in pevskim zborom. Obeta ' i’ .. 1 '[f [6 lepa in zanimiva otroška e ‘‘ireditev. V5 * * * fl>f Aaji slovenščine je» . SHPZ namerava v tekoči delt»9 .“vni dobi prirediti tečaje slo-v»11 f>skega jezika v Trstu, Boži-,j)č' in pri sv. Barbari. V ta na-,iX'" poziva vse, mladino in ]/' 'jasle, naj se prijavijo do 15. 'Sembra t. 1. na sedežu SHPZ vi-za tono. Na ta način se je v j vostio 135.000 ton proizvodnje enem letu zvišal -dobiček za in 46 milijonov kub. m svetil-17 odst. na prodaji litega že-1 nega plina. Popraviti je treba V osnovnih, srednjih in strokovnih šolah SZ se je števU > učencev zvišalo v dobi petih let za 8 milijonov ter na ta način doseglo število 37 milijonov učencev. Dela za napeljavo vodovoda v Križu. leza in za 41 odst. na valjanem. torej skupino neaktivnih peči. železu. Pripomniti je treba še,Is tem bi prišla proizvodnja na da je v gornjih podatkih gl e- j 200.000 ton koksa in 69 milici e proizvodnega stroška že I jonev kub m plina, ki bi po-vkliučena znana postavka stro-j polnoma krila potrebe našega škov tovarniškega sedeža, s mesta. Koks pa bi kril skoro katero se realni proizvodni ! v polni meri potrebe za obrat strošek pomnoži z 2, strošek j obeh visokih peči. V oddelku za delovno silo pa bremeni le ' visokih peči bi treba spraviti od 4 do 9 odst. na proizvodnih ! v obrat tudi visoko peč št. 2 stroških litega železa ter na- ter obnoviti njene naprave, raste do največ 12 odst. pri ! da se tako znižajo proizvodni dovršenih proizvodih jekla. j stroški. Na podlagi načrta inž. Izkoriščanje delavcev pa "jè Seniglia bi morala jeklarna 'z dneva v dan večje. Dovolj ! prenehati s proizvodnjo. Dej-je. da-pogledamo razliko v šte-' stvo pa je, da je obratovanje vilu zaposlenega osebja v to-■ obeh Martinovih peči v izme-varni. Na 31. decembra 1938 n-h docela možno in to z isto-jc bilo zaposlenih 1736 name- časnim izboljšanjem pomožnih ščencev, 31. avgusta 1951 pa ‘ služb. S tem se bo letna pro-1.288, to je 448 delavcev manj j izvodnja jekla dvignila na kot 1938. leta. i 45.000 ■ ton, mesto sedanjih V obračunu družbe za leto ' 30-000’ ki. jih daie ena 1950 sta se upravni svet in i I-tetako je možno nadaljnje ravnateljstvo kompleksa ILVE i :)*:,r,i^)van^e 0'd'^e^a za valja-, ... ni železo. V oddelku pomožnih pohvalila, da se je v zadnjih , _ , , . letih potrosilo 10 milijard za obnovo. Delavci pa v resnici ne vedo, čemu je služtilo teh 10 milijard. Razvidno je le, da je nosila družba breme v ane treban? tovarniške proizvodnje. služb (dobava električne energije, pare, plina, zraka, vode) je treba prilagoditi naprave, da bodo lahko odgovarjale po- Za dobro vzdrževanje tovarne je treba poskrbeti za boljšo sku preko 6 milijard lir za odpuste 5.000 delavcev, njihove borbe (demobilizacije, stavke,, ■-«P^edUev delavnic m po-, , Irebno orodje, zapore, odpuste z nagrado, znižana proizvodnja, itd.). Dej- Na podlagi predlaganih u-stvo je torej, da se je teh 10 j kreonv bi se proizvodnja IL-milijard uporabilo, ne morda VE povečala, kakor sledi; Sedanja proizvodnja lito železo ton. 96.000 jeklo » 30.000 valjano železo » 30.000 koks » 135.000 plin kub. m. 48 milijonov Predvidena proizvodnja ton. 176.000 » 45.000 » 45.000 » 200.000 kub. m 69 miiijrnav V zaključku pristavljamo, i tega programa, ki odvrača ne-da je naš program proizvodnje ' c rn i-t prenehanja obratov-a-sestavlien s kriterijem mak.-i- jeklarne in oddelka za lito i • • - - - •, -l ,i, • ! železo. Zavedajo se v polni malnegc izkoriščanja obst-i.,e- . , . meri, da je razvoj siderurgije cega proizvodnega potenciala. I )benem p!)dl3ga za mehanično gradnje novih naprav in «bno-1 in ladledelniško industrijo ns-vitev obstoječih. Delavci IL- j šega mesta in Ozemlja. VE se bodo borili za izvedbo } KONEC 5. REPORTAŽA O MLADINSKEM FESTIVALU V BERLINU Nsz m Hikmet, pesnik, je poslai festivalu tele besede: «Pozdravljam Svetovni festival mladine z ljubeznijo in občudovanjem. Ta festival je zmagoslavna pesem miru in življenja, ki jo pojejo milijoni mladine v naj-lazličnejših jezikih. Ponesite to pesem v svoje domovine, opevajoč svoje trdno načelo, da ne sme biti vojne nikoli več!» Po govorih so delegacije zapustile areno in se razmestile po tribunah. Medtem pa so godbe svirale razne himne in pesmi miru. Areno so zavzeli telovadci in športniki. Prvi so nastopili pionirji z raznimi zelo posrečenimi skupnimi nastopi. Tem so sledile skupine delovnega ljudstva, prikazujoč najprej kmeta v svoji delovni noši. Kovači so prikazali svoja udejstvovanja, a zaostajali niso niti mnogi drugi delavci in obrtniki. Vsi skupaj so pa na koncu pokazali krasno sliko, predstavljajočo petletko. Kaj zanimiva je bila slika, prikazujoča socialno zgodovino posameznih človeških P'6' men; označevala jih je obleka, primerna njihovi kožni barvi: ti so bili oblečeni belo, r.ni rumeno, tretji zopet črno in nas v svojih izvajanjih povedli skozi svojo zgodovino iz suženjske dobe v današnje dni. Niso pozabili prikazati tudi medsebojne pomoči narodov in p'emen v svoji borbi za svobodo. Da velja mladina po vsem svetu kot porok bodočnosti narodov in človeštva sploh, je pokazala sklepna skupna slika, ki so jo tvorili vsi prisotni in ki je predstavila — grb mladine. Ali naj vam še popišem skupno telovadbo, katere se je udeležilo toliko mladine, da je je bila polna vsa arena? Res, predaleč bi zašla in tudi — preveč je bilo vtisov! Samo še to: Zaključek je tvorila nogometna tekma 1000 prireditev v 14 dneh med moštvom «Dynama» in raprezentanco «Nemške demokratske republike», pri kateri je prva zmagala s 5:1. Domov grede so nas povsod spremljali zvoki mnogih godb in pozdravljanje nepreglednih množic ljudstva. Ze sama otvoritvena svečanost mladinskega festivala v Berlinu je morala zapustiti najgloblji dojem v slehernem človeku, ki je bil prisoten, pa naj bi bil tudi iz drugega tabora. Toda to je bil šele prvi dan, prva prireditev, a temu prvemu dnevu je sledilo še štirinajst naslednjih dni, od katerih vsak Sovj-etska mladinska delegacija v Berlinu izvaja ukrajinski narodni ples. je bil izpolnjen z nekako sedemdesetimi prireditvami, kar bi torej dalo tekom štirinajstih dni — malone tisoč prireditev. .. Da bi vam mogla podati vsaj približno sliko vseh teh prireditev, je docela nemogoče, saj se jih posameznik niti ni mogel vseh udeležiti. Zato se morate zadovoljiti le s tem, kar vam morem nuditi, to je z zelo siromašno sliko vsega. Poleg tega; vse prireditve so bile takega značaja, tako 'organizirane, nastopi tako izvajani, da bi vam pri najboljši volji ne mogla reči, katero od onih redkih, ki sem jim mogla prisostvovati, hi mogla označiti kot najboljšo. Drugi dan festivala smo šli v Potsdam, kjer smo se udeležili velike prireditve, prirejene na prostem od saksonskih Nemcev. Oder -- brez kulis! Pa čemu tudi kulise, ko je biio ozadje pravi pravcati gozd, iz katerega so nastopajoči prihajali in v katerega so po nastopu zopet izginjali. Tu. so nam Saksonci prikazovali svoje narodne plese, peli nam svoje pesmi, program je izpolnjevala odlična godba, vse to v posebno počastitev delegatov iz tujih dežel. Iskren in veličasten je bil konec: vsi delegati smo se zbrali na «odru» in skupno zapeli pesem mladine, a med petjem smo se povezali še s tem, da smo si drug drugemu podali roke. Freundschaft... Poseben poudarek je bil dan narodnim mo-, tivom: pestrost najrazličnejših narodnih noš, značilnosti ljudskih plesov posameznih skupin poleg zelo zanimivih značilnosti, uprizorjenih po zastopnikih iz vsega sveta, so kakor bežna filmska slika na platnu šli mimo nas. Kaj mi je najbolj ugajalo? Pri najboljši volji vam ne morem povedati! Mar odlični nastopi ruskih ljudi? Morda čudovito goslanie Madžarov? Mar naj vam povem, kako me je dimilo, ko sem gledala skupen nastop Francozov in Vietnamcev, čeprav se njihove dežele zaradi pohlepa njihovih nenasitnih mogotcev med seboj uničujejo z ognjem in mečem? In potem še dolga vrsta: Kitajci, Italijani, Argentinci, Sudanci —- kdo bi jih mogel vse našteti! Nekaj pa le povem: to, kar so dali poljski pionirji, je pač prekosilo vsako še tako zahtevno pričakovanje. Tu je bilo združeno vse: pestiost narodnih noš, lepota izvajanih programov, točnost, da brezhibnost v izvajanju posameznih točk, skratka —.nekaj nepopisnega. , Da. da tudi kitajsko opero sem mogla gledat'. in rumunski balet, pa koncerti in razni godbeni nastopi, pa zopet. . . res, kar mrgoli mi pred očmi! Dan za dnem smo hiteli od prireditve na p. Ireditev; operi je sledi! koncert, temu zopet baleti in narodni plesi itd. Mogla bi reči, da so si programi na zunaj vsi sličili, toda vsak nastop ti je nudil čisto posebne užitke, posebne slike, saj so nastopali vedno drugi ljudje, drugi narodi, ki so dajali od svojega najznačilnejšega le najznačilnejše, od svojega najboljšega le svoje najboljše! In pri vsem tem mi je le enega žal: jorav vse je bilo tako zanimivo po svoji vsebini in po svoji izvedbi, da bi bila iskreno rada videla prav vse, da bi si vso to raznovrstnost užitkov mogla usvojiti in si vse te zaklade oh.aniti v polni meri. Zal. kaj takega je bilo nemogoče, saj bi za to potrebovala ne štirinajst dni, temveč štirinajst mesecev. . . (Se nadaljuje) 27. OKTOBRA 1951 IP TAM. ALI SI ŽELIJO KOMISARJA — Velik krik in vik so zagnali titofašisti in njihovi «indipen-dentistični» priveski, tim so zvedeli, da se komunistični svetovalci ne bodo umaknili iz tržaškega obiinskega sveta. Po njihovem «mnenju» bi se torej komunisti ne smeli več udeležiti občinskih sej in bi morali prepustiti ostalim skupinam, med temi tudi titojašistom, da bi zgagarili v občinskem svetu, not bi se jim najbolj zljubilo. To je eno. Po drugi strani pa bi verjetno najrajši videli, da bi VU imenovala komisarja. Pod komisarjevim plaščem bi se počutili i titofašisti i tito-penaentisti kot pri domačem ognjišču. Saj bi jim iz same Iju-oeznjivosti brez dvoma rezerviral še kako toplo mestece v krogu svojih «svetovalcev». Tokrat bi se prav gotovo ne upirali sodelovati, kot so to storili 1945. leta. Sedaj piha za titovce povsem drug veter, ki prihaja iz Zahoda. Najbrže pa upajo titojašisti še nekaj drugega. Od komisarja ua občini pa do štiristranske anglo - amero - Uto - demokri-stjanske uprave ozemlja, korak ni prav tako dolg. Se spodnje 'hlače bi slekli titofašisti le, da bi ti «vražji» komunisti ne sedeli v občinskem svetu in še dalje motili atlantske idile med Titom in De Gasperijem. Končno pa smo vendar zelo radovenni ali bodo v ponedeljek sedeli v občinskem svetu Dekleva, Gianpiccoli, Stocca in njihovi pajdaši, Ker so že tako «dosledni» in toliko gobezdajo, aa «komunisti podpirajo italijanske šoviniste», bi morali pač oni pokazati svojo «doslednost». Toda vse do danes se niso oglasili. Tudi vsa njihova «borba» proti enojezičnim osebnim izkaznicam je bila zelo «dosledna», kljub temu, pa so prav njihovi funkcionarji med prvimi dvigali enojezične izkaznice. VUJA pa ni črhnila niti besedice, čeprav je bila od nje odvisna veljavnost izkaznic. TITOVSKE DLAKE V JAJCU — Najmanj kvintal svinca so uporabili titofašistični mazači papirja za pisarjenje proti demokratični upravi dolinske občine. Za vsako crknjeno mačko, ki so jo našli v kakem jarku te občine, so bili krivi vedno. . . komunisti. V zadnjem času so, kar se tiče dolinske občine, nekoliko odnehali. Verjetno so že prebrskali prav do zadnje dlake v jajcu. S tem večjo vnemo so se pa spravili nd miljsko občinsko upravo, ki jo še posebno «obdeluje» nedeljsko titovsko papirnato trobilo. «Glas ljudstva» prihaja tokrat iz Flavij, kjer je — po besedah «Primorskega» — prava Sodoma in Gomora. Vse je v neredu odkar so na občini komunisti. Ceste so v tako «o-bupnem» stanju, da si bodo morali Plavčani nabaviti helikopterje, ker drugače sploh ne bodo mogli iz vasi. Z eno besedo povedano, sedanja občinska uprava ni napravila za okoliške vasi te občine skoro nič. Tako piše «domačin» iz Flavij, ki seveda ne pozabi poljubiti roko vojaški oblasti za njeno «veliko radodarnost» z milijoni, ki jih je dala za občino. Kot da bi dala ta denar iz lastnega žepa. Noče pa povedati, kdo je kriv, da so se dela za postavitev vodovoda do Badihe zavlekla. Namreč in kljub temu, da «občinska uprava se prav malo zanima za okolico» — kot trobi «domačin» — bodo celo na Badili! imeli vodo. Vsakdo, ki gre pogledat v mtljske hribe se lahko prepriča, da se «kominformisti prav malo zanimajo — tako natolcuje «Primorski». Torej nova šola v Božičih, vodne pipe, pralnice in luč po drugih vaseh — to je vse «nič» in popravila šole v Plavjah in drugod, pojačane avtobusne zveze z Miljami in mestom, da gre lahko «domačin» vsako uro do «Primorskega» s svojimi časnikarskimi «senzacijami» — to je za Utojašiste pa kar. . . dvakrat «nič». Ni hujšega slepca od tistega, ki noče videti. Čudno, da se v «kominjor-mističnih» občinah najde vedno kak «domačin», ki išče dlako v jajcu, le iz repentabr-ske ni na spregled niti žive duše. Kako to? Vsekakor pa je za titofašiste poglavitno, da «uživajo ugled oblasti». Ze iz tega lahko vsak razsoden človek presodi, v kakšni meri jim po drugi strani lahko zaupajo kmetje. OBVEŠČEN JE TUDI GENERALNI TAJNIK OZN MEDNARODNA SOLIDARNOST Z ES da se prepreči izgon iz ulice Montfort Dvoumen odgovor VU na ponovno pismo Enotnih sindikatov - Sindikati si niso hoteli prilastiti sporne stavbe Vest o nečuvenem postopku VU proti Zvezi enotnih sindikatov za izpraznitev sedeža v ul. Montfort 3, je imela svoj odmev ne samo na našem O-zemlju, marveč je naglo prodrla širom v svet. O grohena kršenju sindikalnih svoboščin je bila že obveščena tudi Svetovna sindikalna zveza, ki je takoj podprla upravičene proteste tukajšnje razredne organizacije. Prav te dni je namreč Svetovna sindikalna zveza obvestila BS, da je predložila zadevo glede sodnijskega izgona generalnemu tajniku Organizacije združenih narodov ter istočasno Odboru za zaščito človečanskih pravic in Odboru za obrambo sindikalnih pravic. V tej zadevi pa je dala VU zopet nov dokaz nedemokratičnosti in tolmačenja delavskih problemov na način, ki je v kričečem protislovju s pravim pojmovanjem demokracije in pravice. V odgovoru, ki ga je poslala Enotnim sindikatom, skuša z zavijanjem konkretnih dejstev, ki so jih predočili BS, prikazati stvar, kat da bi si ES hoteli prisvajati lastnino stavbe v ul. Montfort. S tem se pa postavlja na docela dvoumno stališče, ki dokazuje, kje tiči jedro cele zadeve. V nadaljnjem pismu, ki ga je ZElS poslala VU v odgovor, sindikalna organizacija odločno zavrača trditve VU. ES so namreč že z dopisom od 28. sept. zahtevali, naj VU posreduje za ukinitev postopka za izgon iz stavbe v ul. Montfort. Ob tej priliki so tudi vztrajali na stališču, da se stavba še nadalje prepusti ES v uporabo za sindikalni sedež. V tem smislu so bile postavljene zahteve tudi ob priliki nadaljnjih razgo- vorov na VU. Jasno je torej, da ne gre v danem primeru za sporno vprašanje glede lastnine stavbe, marveč za nadaljnjo uporabo stavbe za sindikalni sedež. Zaman je torej, da skuša sedaj VU postaviti ves problem v povsem drugo luč. Delovno ljudstvo se dobro zaveda, da gre v danem primeru za težko kršenje sindikalnih svoboščin in je zaradi tega dalo na veličastnem zborovanju prejšnjega tedna svoj prvi odločnejši odgovor, ki mu bodo po potrebi siedili še drugi. Za pomoč prizadetim od suše Sestanek kmetov v Dolini NA OPČINAH JE PRIZADETO 22 KMETOV Z odkupom zemljišč bo VU lahko rešila problem 10. septembra se je vršil na Opčinah sestanek Kmetijske strokovne zveze E. S. s kmeti, ki so jim ameriške vojaške oblasti rekvirirale zemljišča za gradnjo vojaškega športnega igrišča. Gre za 22 malih posestnikov. Rekvirirana zemljišča so bila nekdaj pusta kamenita kra-ška gmajna in so po dolgoletnem delu, z izkoreninjenjem grmičevja, izkopavanjem kamenja ter dovozom zemlje in naravnega gnojila postali izvrstni travniki, ki so po tolikem trudu dajali lastnikom potrebno krmo za rejo ;živl>-ne. Razumljivo je torej, da so z rekvizicijo teh travnikov njihovi lastniki izgubili vir preskrbe s senom in so zato morali prodati svojo živino, na veliko škodo gospodarstva lastnih družin in tudi področja fn ne samo to: izpreminjanje zemljišč v športno igrišče je odvzelo lastnikom možnost nadaljnjega obdelovanja in pridobivanja drugih pridelkov, da v zameno dobijo od ZVU smešno nizko najemnino, ki ni- kakor ne nadomešča kmetom prizadete škode. Spričo tega stanja in v pomanjkanju druge rešitve so prizadeti poljedelci dali nalogo Kmetijski strokovni zvezi E. S., naj zahteva, da ZVU kupi omenjana zemljišča. Po tozadevni intervenciji Zveze je strokovnjak krajevnega Kmetijskega inšpektorata prejel nalog, naj se prepriča o stanju 13. oktobra je na povabilo umen j enega Inšpektorata tajnik naše Kmetijske zveze podrobno objasnil zahteve priza detih kmetov. 15. oktobra se je ponovno vršilo zborovanje lastnikov, ki so po obširnem po ročilu o poteku pogajanj pooblastili sindikalno organizacijo, da nadaljuje s pogajanji Želeti je, da bo ZVU razumela težki položaj, v katerem so se znašli prizadeti kmetje zaradi rekvizicije zemljišč, in da bo zaradi tega zadevo u-godno rešila. ribiči in kmetje in zaradi tega Devinčani upravičeno smatrajo, da je šolsko poslopje last vseh domačinov. Vprašamo šolske oblasti, zakaj se v šolskem poslopju v Devinu ne bi od časa do časa vršila kakšna kulturna prireditev, Devin je smatran za «vojaško cono» in tudi zaradi tega Devinčani ne morejo biti deležni niti kulturnih prireditev. V Devinu ne sme gostovati nobena kulturna skupina iz naših vasi, ne smejo gostovati niti kriški otroci s svojim lepim in zanimivim sporedom, Devinčani pa bodo še vedno vztrajali v svoji zahtevi, naj se šolsko poslopje da na razpolago kulturnim skupinam, ki bi hotele gostovati v naši vasi in katerih si želimo tudi mi sami. Od merodajnih oblasti zahtevamo, naj se šolsko poslopje stavi na razpolago ljudstvu, kjer bo lahko od časa do časa videlo nekaj, kar ne bo spominjalo na vojno — nekaj lepega in kulturnega. V dvorani P.D. «Tomažiču, ul. dei Leo 7 bo danes, 27. t.m. ob 20. uri PRAZNIK in rozdelitev nagrad raznašalcem «Unità" ki ga organizira Center za širjenje tiska s sodelovanjem centralne agitprop komisije. Na družabnem slavju bodo razdeljene nagrade raznašalcem, ki so se dobro izkazali v kampanji za demokratični tisk. Na praznik so vabljeni po-ieg najboljših raznašalcev tudi vsi prijatelji in simpatizerji demokratičnega tiska. Prisoten bo tudi tov. VITTORIO VIDAH, ki bo spregovoril o važnosti in nalogah našega tiska. Vandalizem proti slovenski šoli V ponedeljek popoldne so se sestali v Dolini zastopniki vseh vasi dolinske občine, ki je bila, kakor smo poročali v zadnji številki, najbolj prizadeta od suše. Sestanek, ki se ga je udeležil tudi dolinski žu pan tov. Lovriha je bil sklican v cilju, da se izvede konkretna akcija za pomoč od suše prizadetim kmetovalcem. Iz podatkov, ki so jih prinesli posamezni zastopniki vasi, izhaja, da je bil v Dolini pridelek vina slabši od lanskega. Prva košnja sena je bila dobra, vse ostale pa je suša popolnoma uničila. Suša je nadalje uničila ves pridelek krompirja, fižola in koruze kakor tudi ves jesenski pridelek. Kar se tiče Boršta im Mačkovelj je bil zaradi suše pridelek vina za prilično 30 odst. manjši od lanskega. Na tem sestanku so soglasno odobrili resolucijo naslovljeno na VU, v kateri prosijo, naj bi slednja nabavila v Furlaniji potrebno količino sena, ki bi ga razdelila med prizadete po znižanih cenah. Nadalje, da poskrbi potrebno količino otrobov, koruze za krmo in drugih krmil, ki bi se morala odstopiti od suše prizadetim po znižanih cenah, kar velja tudi za umetna gnojila in škropila. Prizadeti kmetovalci prosijo tudi, dia jim VU dovoli žganjekuho in da se istočasno zniža zadevni davek, ki predstavlja še posebno v sedanjih razmerah nemalo breme. Konferenca tov. Slavca v Dolini Danes, v soboto 27. oktobra bo v dvorani gostilne Strain v Dolini član Izvršnega odbora Tržaškega pokreta Airu Ado Slavec, ki se je pred kratkim vrnil iz Salzburga, kjer je prisostvoval sestanku vseh odborov miru alpskega področja^ govoril o «Trstu kot strateškem J oporišču Bethouartovega načrta». Kakor zgleda, je postalo šolsko poslopje v ul. Lazzaretto Vecchio, kjer imajo sedež slovenske srednje šole, tarča za nebrzdane šovinistične izbruhe, ki so posebno nam Slovencem še predobro znani izza časa proslulega režima. Pred par dnevi je bilo vrženo kamenje v eno izmed oken slovenske učilnice. To vandalsko dejanje pa ni prvo, ker je neznana roka vrgla par kamnov v isto okno nekaj dni pred zaključkom preteklega šolskega leta. Brez dvoma je hotel dati neznani, fašistično nastrojeni šovinistični zlikovec s to svojo podlostjo duška sovraštvu do slovenskih otrok. Nikakor ni verjetno, da gre v danem primeru za nepremišljeno dejanje kakega cestnega pobalina, ki bi si gotovo ne izbral dvakrat ene in iste tarče. Vandalsko dejanje se označi lahko edino le kot posledico strupene kampanje in ustvarjanja vzdušja besnega sovraštva proti Slovehcem in njihovemu kulturnemu izživljanju. Ni nam znano ali je šolsko ravnateljstvo prijavilo dogodka civilni policiji. Vsekakor pa smatramo, da je v Trstu več kot dovolj policijskega kadra, ki bi lahko boljše skrbel za javni red in varnost prebivalstva Titovec Bolš-Tomaž toži “Delo,, in tov. Katro V ponedeljek 22. t. m. je bila razprava “Primorski,, je prikril pravo bistvo dogodka, ki je dal Boletu povod za tožarjenje V ponedeljek zjutraj se je vršila pred V. oddelkom tukajšnjega sodišča kazenska razprava proti tov. Rudolfu Blažiču, kot odgovornemu uredniku «Dela» in tov. Slavi Ce-bulec-Katri z Opčin. Kaša dva tovariša je tožil znani titovski funkcionar Bole Stanislav-To-maiž in sicer, našega odgovornega urednika zaradi «obrekovanja potom tiska» ter tov. Katro tudi še za «žalitve» na podlagi članka, ki ga je poslala tov. Katra našemu listu in ki je bil objavljen 21. julija t. i, V navedenem članku, ki je dial titovcem povod, da so sprožili proti našemu listu in tov. Katri kazensko ovadbo, je naša tovarišica podrobno opisala potek srečanja -s titovskima funkcionarjema Boletom in Nado Kapun na Opčinah. Ostre besede, s katerimi je ob tem srečanju ožigosala titofašisti-čno kliko, pa je smatral Bole kot naslovljene njemu osebno in tako je napravil ovadbo za «obrekovanje» in «žalitev». Pravo ozadje navedenega do- PONOČNI NAPADI na žene v Barkovljah Neznani napadalec je nosil vojaško uniformo - V treh tednih je bilo napadenih več žena - Policija naj poskrbi za javni red in varnost prebivalstva Povišanje plač je pogoj za dvig življenjske ravni delavca Danes se sestane Glavni svet ZES, ki bo razpravljal o vprašanju povišanja plač - Potreba enotne borbe z delovnim ljudstvom Italijanske republike Pred vse delovno ljudstvo in splošno javno mnenje se postavlja prav posebno v današnjih razmerah nujno in pereče vprašanje potrebe povišanja plač. Stalno naraščajoča draginja življenjskih potrebščin in vidna gospodarska kriza sta povzročili . neizbežen padec kupne moči delavskih prejemkov. Zaradi tega je tudi življenjska raven delovnega človeka in njegove družine vedno nižja in skromni prejemki niti zdaleka ne zadostujejo za kritje njegovih osnovnih potreb. Le s primernim povišanjem plač se bo lahko dviginilia kupna moč prejemkov. Od tega bodo imeli svoje koristi ne samo delavci v tovarnah in podjetjih, marveč tudi mali obrtniki in trgovci, ki so zaradi težkega položaja, v katerem životari delovni človek, neposredno prizadeti. Vprašanje povišanja plač pa je istočasno vprašanje znižanja neizmernih dobičkov industrijskih ih drugih monopolistov. Povišanje plač ne sme na noben način privesti do vzporednega povišanja cen, ker bi s tem ostal ves problem na isti točki. LEPO SPRIČEVALO — Torej «kmečka zveza uživa zaupanje kmetov in ugled oblasti» — tako se pridušajo titofašisti. Kar se tiče «ugleda oblasti», jim prav radi verjamemo in je povsem naravno, da so titofašisti na to zelo ponosni. Svoji k svojim. Naše demokratične organizacije se 's takim «ugledom» gotovo ne morejo ponašati in tudi jim ni do tega. Najboljši dokaz imamo prav v tem, da hočejo vzeti Enotnim sindikatom že tretji sedež. Ti-lo/ašističnim «razrednim» sindikatom in njihovi «zvezi» se kaj takega prav gotovo ne bo nikdar pripetilo. Kar se tiče «zaupanja» kmetov pa imamo svoje upravičene dvome, posebno glede dvolastnikov, ki jih je prav ta njihova «zveza» vlekla za nos mesece in mesece, pre-dno so prišli do dovoljenja. Ne vemo, kakšno «zaupanje» morajo imeti tisti dvolastniki, ki so prišli ob ves pridelek v coni B. Upravičen protest iz Devina Šolskega poslopja nočejo dati za kulturne prireditve Na željo prebivalstva iz Devina je SHPZ kakor tudi samo domače prosvetno društvo «Jadran» že večkrat zaprosilo tako šolsko ravnateljstvo v Nabrežini kakor tudi šolsko nadzorništvo osnovnih šol v Trstu za začasno od-stopitev šolske dvorane in v poletnem času šolskega dvorišča zc, uprizoritev kulturne prireditve v vasi. Dosedaj je bila vsaka prošnja SHPZ kakor tudi domačega PD «Jadran» vedno odbita z raznimi izgovori. Vprašali bi šolske oblasti ali mislijo, da so morda s tem pomagale kulturnemu razvoju devinskega prebivalstva, če so tako odločno zavračale vsako prošnjo SHPZ? Devinčani vedo, da so se v šolskih prostorih vršili celo politični sestanki, medtem ko so za kulturne prireditve nedostopni. Toliko v vednost, da so šolsko poslopje zgradili devinski Kljub dejstvu, da je v Trstu na tisoče civilnih in vojaških policajev, se vendar žal prepo-gostoma dogajajo čudne in nepojmljive reči. Da si o vsem tem ustvarimo vsaj primerno sliko, je dovolj ako zasledujemo vsakdanjo časopisno kronika, ki je večkrat prepletena z najrazličnejšimi senzacionalnimi dogodivščinami. V zadnjem času .so postale tarča takih «senzacij» nekdaj mirne Barkovlje. Pred približno tremi tedni je nekega večera neznanec napadel 60 letno domačinko Antonijo Pertot. Neznanec je bil oblečen zelo podobno ameriškim vojakom. Bil je visok, vitke postave in svetlih las. Pred dobrimi 14 dnevi je podoben neznanec napadel pod železniškim mostom, v bližini gostilne «Ai marittimi», g. Paolino Prisco, iki se je vračala proti svojemu domu. Neznanec jo je zgrabil za vrat, hoteč ji iztrgati ogrlico, kar pa se mu ni posrečilo zaradi močnega odpora napadene žene. Vendar pa se je Priscova vrnila domov krvaveča in z močnimi živčnim napadom. Tretja napadenka je dvajsetletna Lenka Pertot, katero je neki neznanec napadel za nekim vogalom v ul. Panzera. Tudi ta napadalec je po' opisu prizadetega dekleta zelo podoben napadalcu prvih dveh žena. Poskušal ji je iztrgati torbico, kar pa se mu ni posrečilo zaradi kričanja prizadete. Baje je bila v istih dlneh napadena tudi neka Justina Gustinčič. Vse to se je zgodilo v zadnjih Tečaj vezenja v Camporah, ki so se ga udeležile mladinke in žene iz Campor, Elerjev in Sv. Barbare. treh tednih. Zaradi tega so Barkovljani zelo ogorčeni in se sprašujejo, kaj neki delajo oblasti ,da ne preprečijo, da bi se slični dogodki ne ponavljali. Ako se bodo taki in podobni dogodki še nadaljevali, ne bo sploh več nihče varen v večernih urah po zakotnih barkov-ijanskih in okoličanskih ulicah. 'Dan pionirja,, v Križu Jutri, v nedeljo 28. t. m. ob 15. uri bo v kino dvorani v Križu «Dan pionirja», ki ga organizira Udruženje pionirjev s sodelovanjem Zveze demokratičnih žena STO. Na sporedu je lepa pionirska kulturna prireditev. Nastopijo baleti, recitacije in pionirski pevski zbor. Žene in matere, udeležite se polnoštevilno te lepe prireditve naših malčkov! Vprašanje nujne potrebe povišanja plač za prilično 15 odstotkov je v Italijanski republiki prav v zadnjem času sprožila Splošna italijanska zveza dela (OGIL), ki bo mobilizirala okrog tega problema vse italijansko delovno ljudstvo. Kot za italijanske tovariše pa je to vprašanje sodobno tudi za vse tržaške delavce, ki so podvrženi nečloveškemu izkoriščanju istih monopolistov, ki imajo v svojih rokah skoro vso ključno industrijo pri nas kakor tudi v Italiji. Zaradi tega se postavlja tudi pri nas potreba enotne in vztrajne borbe skupno s sotrpini bližnje republike za dosego zvišanja življenjske ravni delovnega človeka. Ta problem je tudi osrednja točka dnevnega reda na sestanku Glavnega sveta Zveze enotnih sindikatov, ki se sestane danes popoldne na sedežu v ul. Montfort. Nedvomno bo postala tudi borba tržaškega delovnega ljudstva za povišanje pliač eden izmed najvaženjših problemov sindikalnega življenja, okrog katerega se mora nujno mobilizirati ne samo delovno ljudstvo, marveč najširša javnost. Kakor smo že poudarili, so pri tem vprašanju nepoisredno zainteresirani najširši sloji prebivalstva, ki bodo morali po potrebi odločno podpreti ves delavski razred v nelahki borbi za življenjski obstoj. Spored proslav Oktobrske revolucije V prihodnjem tednu bodo proslave 34. obletnice Oktobrske revolucije v naslednjih vaseh: V GROPADI, v torek 30. t.m. ob 20. uri. Govoril bo tov Markovič Alojz-Zvonko. V MEDJI VASI, v sredo 31. t.m. ob 20. uri. Govorila bo tov. Mira Rijavec. V BOLJUNCU, v sredo 31. oktobra ob 20. uri. Govoril bo tov. Riko Malalan. Tako bo naše ljudstvo tudi letos svečano proslavilo ta, za delovno ljudstvo vsega sveta zgodovinski dan, ki je postavil trdne temelje za boljšo ir srečnejšo bodočnost človeštva. Z našimi proslavami bomo po novno potrdili svojo ljubezen in zvestobo veliki Sovjetski zvezi, prvi deželi socializma ki se danes kot pred 34 'eti vztrajno bori, da bi ohranila človeštvu mir in da bi rešila narode vsega sveta pred . no- vim prelivanjem krvi in dejanjem. Lirični koncert v «Kraljiču» V torek 30. t.m. ob 20. uri bo v dvorani krožka «Kraljič» lirični koncert. Nastopili bodo lirični solisti navedenega društva z odlomki iz opere «Cavalleria Rusticana» ter pevski zbor «Tomažiča». godka, iz katerega se je izcimila ta ovadba, pa je povsem drugo. O tem «Primorski» v svojem poročilu o poteku prve razprave seveda noče ziniti besedice. Dejstvo je — kat je pojasnil branilec naših tovarišev v začetku razprave — da je titofašistična UDBa umorila v zaporu v Ilirski Bistrici sestro tov. Katre in to kat rapresnlijo zaradi neustrašnega delovanja tov. Katre v naših vrstah in, ker ni klonila pred raznimi političnimi izsiljevanji in grožnjami, temveč je takoj ob objavi resolucije I. U. dokazala svojo zvestobo delavskemu razredu. Povsem razumljivo je torej, da je prišlo ob srečanju s titovskima funkcionarjema do navedenega incidenta in tembolj razumljivo je še, da je tov. Katra ob tej priliki ožigosala1 z inkriminiranimi besedami «pro-kleti morilci!» titofašistično kliko, ne pa Boleta osebno. To je tudi v glavnem pojasnil sodišču branilec naših tovarišev v odgovor na posredovanje predsednika sodišča glede po- ravnave. Ker ni bilo trenutno Za teden dni Sobota 27 - Frumencij Nedelja 28 - Simon in Juda Ponedeljek 29 - Narcis Torek 30 - Alfonz (mlaj) Sreda 31 - Krištof Četrtek 1 november - Vsi svet' Petek 2 - Dan mrtvih. ZGODOVINSKI DNEVI: 27. 1835. se je rodil v Podreči 11 Sorškem polju pesnik Sim® Jenko. Med drugim je sp1 snil himno «Naprej zasta*' Slave». Umrl je leta 1869. 28. 1918. je bilo proglašeno Ljubljani in Zagrebu zdru» nje vseh avstrijskih Jugosif vanov v samostojno državo. 28. oktobra praznujeta bratski C ški in slovaški narod oble!11.® co osvoboditve. Na ta dan ! bila proglašena samostoj11' Češkoslovaška republika. 29. oktobra je dan Komsomola. 29. 1M7 je sklenil CK KPR-b, 1 začne z oboroženo vstajo. 1. 11. 1813 se je rodil Peter . Njegoš, črnogorski pesnik. " mrl je leta 1851, etn TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Šramel kvintet'L ženski duet - 19. Kralji in ljudjU. \ 21. Chopin: Koncert št. 2 - i Franck: Simfonične variacije jt vs konkretnih izgledov za poravnavo, sta se. branilca sporazumela za odložitev razprave. Sodišče je pristalo na ta predlog ter odložilo razpravo na 14. november. Predsednik sodišča Zulmih. javni tožilec G.rubissi, kanclist Neri. Odgovornega urednika «Dela» in tov. Slavo Cebulec brani odv. Gennaro Tammaro. Boleta zastopa odv. dr. Angel Kukanja. Tudi ta novi proces proti našemu listu in tov. Katri, ki je posebno openskim titovcem pravi trn v peti, nam kaže, da so se začeli v pomanjkanju solidnih političnih argumentov, zatekali s posebno vnemo do sodišč. Vsak, še tako .spolzek oprijem jim je dobrodošel za ofenzivo proti demokratičnemu tisku in našim tovarišem. Od svoje strani je «Primorski» premišljeno zamolčal vse glavne okoliščine, zaradi katerih je prišlo do incidenta med tov. Katro in titovskima funkcionarjema. Brez dvoma bi bilo za titofašiste zelo nerodno Sploh omeniti zločinski umor Pepce Oprešnikove, sestre tov. Katre, nad katerim se je zgražala vsa javnost in katerega je obsodilo vse časopisje ter ga nii-hovi listi niso niti skušali demantirati. 22.30 Pestra operetqìnju Uve željajjl . diiuts.. lDIIU • uiin-uc v ai la/cijv-. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaji - 11.30 Oddaja “za najmlajše - IT - soč in ena noč: Leteči konj - JHkhje Od melodije do melodije -Glasba po žeijah - 18. Novice' delavskega sveta - 20. SlovenSJj pesmi - 21. Književnost in uffU nost - 22. Čajkovski: SimfonU] št. 6. J PONEDELJEK: 13. SlovenS*] motivi - 19. Iz filmskega sveta. I 21. VVieniavski: Koncert za vaj lino št. 2. ------- glasba. TOREK: 13. Glasba po 19. Mamica pripoveduje - 20. Selene venski motivi - 20.30 Aktualnos,iicja] - 21. Koncert sopranistke Slav'1! , . Battistute - 21.30 Munthe: «S>|: 01 Michele», 9. nadalj. , J1 m SREDA: 19. Zdravniški ved4tolko 20.30 Sola in vzgoja - 21. Voka'M.,. kvartet - 22. Koncert čelista 11K va Golahovskega. -Pbd ČETRTEK: 10. Slovenski zMllarie in kvarteti - 13. Pevski duet J . harmonika - 16. Pravljica o ,jDai roti Jerici - 19. Slovenščina K . Slovence - 21. Radijski oder ,al Tolstoj: Ana Karenina. , 'rav PETEK: 13. Glasba po željatJMjc* 19: Pogovor z ženo - 20.30 Tiki. ški kulturni razgledi -Munthe: «San Michele». 10. npd3'"ltve - 22.45 Večerne melodije. « Žil -flloč «liki K NEDELJSKEMU ČLANKU «PRIMORSKEGA» Nočemo da bi se titovci šopirili v Delavskih zadrugah Kdor je prečita! članek o Delavskih zadrugah, ki ga je priobčil «Primorski dnevnik» v svoji nedeljski številki, je z lahkoto ugotovil, da so se titovski volkovi pokrili z ovčjo kožo zato, da bi se čim bolje in sigurne j e zakrinkali pred javnostjo. V omenjenem članku namreč trde in celo prisegajo, da se VUJA nikoli ni vmešavala v zadeve Delavskih zadrug in da torej obstajajo nepretrgani poslovni stiki podružnic, ki se -nahajajo v coni B z glavno direkcijo v Trstu. V oporo svojih trditev so omenjeni poklicni lažnivci celo napisali, da so podružnice v comi B naravnost «vzorno» u-pravljane in da niso bile nikoli «kritizirane» s strani glavne direkcije. Vsem je znano, da glavna direkcija nima nobene možnosti. da bi -nadzorovala ali kakor koli upravljala podružnice v coni B. To je potrdil tudi članek, ki ga je svoj -čas priobčilo vse lokalno časopisje in ki trdi da omenjena direkcija nima nikaike kontrole nad podružnicami v coni B. Tudi izjave nekaterih komisarjev potrjujejo to, kar mi trdimo. Znano je namreč da obstaja iz leta 1946 neki sklep nadzornega sveta zadrug, ki zanika imenovanje Ferdinanda Ferjančiča za komisarja pri VUJA. S tem nadzorni svet konkretno potrjuje, da ne obstajajo nikaki uradni odnosi med -glavno -direkcijo Delavskih zadrug in njenimi podružnicami v coni B. Toda to ni dovolj. Komisarji bi se morali končno le odločiti in javno povedati, kaj je z odnosi s titovci. To bi morali povedati jasno in nedvoumno. In to bi morali storiti čimprej; kajti Tržačani nočejo, da bi v Delavskih zadrugah rovarili ljudje, ki so v resnici nasprotni omenjenim zadrugam. Ze pred časom smo zahtevali od komisarjev Delavskih zadrug, naj razveljavijo odločitev sodišča, ki ne odgovarja obstoječemu pravnemu položaju članov zadrug obeh con. Komisarji so na žalost molčali, kar da slutiti, da obstaja med njimi in titovci kaka tajna zveza po receptu atlantskega pakta in barantanja s Tržaškim o-zemljem. Toda vsi ti gospodje kakor tudi .titovski «volkovi v ovčji koži» naj vedo, da tržaški za-drugarji katere koli politične pripadnosti ne bodo nikoli dovolili, da bi se kdor koli vmešaval v njihove zadeve in da bodo znali braniti svojo zadrugo in s tem lastne interese. g OS1 NOGOMET Nši Prvi dan prvenstva STO. Nci Spored tekem za jutri 28. tn tetj« I. Kategorija: Vesna - S. Marko na igrišč1® A Nabrežini ob 15.: Rojan - Skednji na igrišču v Boljuncu ob 8.30; varna Strojev - Rozandra, v 1 ljuncu ob 14.30: Kolonja - S. VcIJ" kob. na istem igrišču ob Pristaniščniki - Arzenal, v “ J»bit ljuncu ob 10.30; Primorje P- ihdHrai Frausin. na igrišču v NabreP , ' ob 1.0. pns KOŠARKA J r 1. Kategorija - moška skupi11 Vrdela - Magdalena, na ifl šču v Miljah ob 15.45: Intcrj Frausin, na igrišču v Skednju u. 10.; Skedenj - Arzenal, na šču v Milijah ob 14.30; Sv. A'ta - Skoljet, na igrišču Skoljeta 8.30. II. Kategorija: J Inter - Tovarna strojev, na ■?„} šču Skoljeta ob 9.45; Šv. Mariji Skeden j, na igrišču v Skednju J, 11 46: Pristaniščniki - Aquileia-igrišču Aquileia ob 16. Ženska skupina: Tnter - Skoljet, lieta o-b n.: Àqù i lei a'S-r'Prlst^V ? I šče, na igrišču Aquileia ob , v',"1g pri Sv. Andreju 10.727, France5^-1 Prijatelj Berto, lastnik bara «Guglielmo» v ul. S. Marco št. 2, javlja, da je obdržal ceno kave neispremenjeno. Skodelica kave stane kot doslej 30 lir. V tednu so se začeli v mestu in na podeželju plenumi posameznih sekcij KP, kjer so bila podana obširna in izčrpna politična poročila z ozirom na razvoj mednarodnih dogodkov in mrzličnih priprav imperialistov za sprožitev nove vojne. Razčlenjene so bile nadalje naloge, ki se z ozirom na naraščajočo nevarnost vojne in barantanja z našim O-zemljem postavljajo pred vso Partijo in ki so bile začrtane v resoluciji zadnjega zasedanja Centralnega komiteja naše Partije. Iz vsega poteka posameznih plenumov, diskusije kakor tudi šte-line udeležbe izhaja, da se tova riši zavedajo velike važnosti bodočih nalog za ohranitev miru in preprečitev barantanja z življenjem in imovino prebivalstev o-beh con. ŽIVLJENJE PARTIJE PLENUM CELICE NA PROSEKU V ponedeljek je bil na Proseku plenum krajevne celice. Za tovariše s Kontovela pa bo plenum prihodnji teden. Ta sklep je bil sprejet zaradi boljše porazdelitve in uspešnejše izvedbe bodočih nalog, ki se postavljajo pred tovariše. Na ponedeljkovem plenumu je podala politično poročilo tov. Vera Husu, Razvila se je nato precej obširna diskusija, posebno o vprašanju miru ter o nevarnosti nove vojne. Tovariši so si v zaključku zadali nalogo, da bodo v najkrajšem času dokončali akcijo za nabiranje podpisov za berlinski poziv. PLENUM SEKCIJE barriera Velika udeležba na plenumu, ki je bil v torek, nam dokazuje visoko razredno zavest tovarišev te sekcije in njihovo predanost Partiji in delavskemu razredu. Navdušenje, s katerim so bile sprejete obveze za uspešno izvedbo nalog, pa so istočasno najboljše jamstvo za še večje nadaljnje uspehe, ki prav gotovo ne bodo izostali. Izčrpnemu poročilu generalnega sekretarja naše Partije je sledila plodna diskusija, ki predstavlja znaten doprinos k izvedbi bodočega dela. Med drugimi naj omenimo važno intervencijo tov. Boccolija o pozitivnem delovanju celice Derosa v nabijanju podpisov za berlinski poziv. Nadalje so tovariši te celice nabrali za tisk in volilni sklad cisoko vsoto 52.900 Ur. Da bodo čim boljše proslavili obletnico Oktobrske revolucije so se tovariši obvezali, da bodo razširili in utrdil partijske vrste s spreje- mom novih članov ter da bodo do tega dne stoodstotno pobrali zaostalo članarino. V diskusiji so tovariši ostro obsodili titojaši-sticne klevete o neki dozdevni krizi v partijskih vrstah, ki obstaja le v željah in domišljiji ti-tojašistov. Kot odgovor na te klevete so tovariši še tesneje strnili svoje vrste okrog Partije in njenih voditeljev. Tov. Morelli je poročal, da so v zadnjem času zvišali razprodajo našega tiska za 300 odst. Tov. Gigliola Destradi je govorila o izkušnjah dela med srednjimi sloji za zaščito njihovih koristi. Poudarila je, da obstajajo še vedno široke možnosti za pojačanje akcije v nabiranju podpisov za pakt petih velesil. Tudi vpliv drugih strank se pri njihovih pristaših postopoma krha. Tako je prišlo n. pr. na nek sestanek, ki ga je sklicala D. C. v krajevnem merilu le 6 ali 7 oseb in so morali zaradi tega sestanek odložiti. PLENUM NA GRETI V sredo so se sestali tovariši iz vseh celic z Grete in Rojana. Po političnem poročilu, ki ga je podal tov. Gašperini, se je vnela dobra diskusija. Obravnavali so tudi vprašanja organizacijskega značaja ter med drugim sklenili, da se sekciji Grete in Rojana združita. Sledile so nato volitve novega sekcijskega komiteja. PRI SV. IVANU Istega dne je bil tudi plenum svetoivanske sekcije, kjer je podal obširno politično poročilo tov. Siškovič Karel-Mitko. Po referatu je sledila razprava o sklepih zasedanja CK. Med najvažnejše naloge so tovariši uvrstili izboljšanje delovanja sekcijskega komiteja, učvrstitev povezave, med celičnimi kolektorji in sekcijo ter pojačenje akcije v nabiranju podpisov za pakt petih velesil in širjenja našega tiska. V.O.M. in PISONI V okviru sekcijskega plenuma za Skoljet sta se v sredo sestali celici VOM in Pisani. V celici VOM je podal politični referat tov. Čermelj. Tovariši so pokazali veliko zanimanje bodisi za politične kakor tudi za organizacijske probleme. Iznešene so bi-j le tudi konstruktivne kritike za | izboljšanje delovanja nekaterih celic in načrtne razdelitve nalog med posamezne tovariše. Vsi prisotni so si zadali nalogo, da bodo izboljšali širjenje tiska ter po- ; spešili akcijo za berlinski poziv ter pri tem mobilizirali vse ostale tovariše. V celici Pisani je podala politični referat tov. Laura Weisso-va. Razen splošnega položaja so tovariši obravnavali še posebej politični položaj kraja, v katerem. deluje celica, ter si postavili kot prvo nalogo reorganizacijo celičnega komiteja in razdelitev konkretnega dela. Obvezali so se, da bodo aktivizirali odsotne tovariše ter da bodo v tem tednu izpolnili akcijo za nabiranje podpisov za berlinski poziv. Končno je bil v sredo obenem plenum sekcije Sv. Vida, kjer je podal izčrpen politični referat tov. Pagassi. Po plodoviti diskusiji so si tovariši začrtali smernice za uspešno udejstvitev vseh nalog, ki se postavljajo, posebno v zvezi s pojačanjem borbe za mir in proti barantanju. V četrtek in včeraj so se vrstili plenumi okoliških in podeželskih sekcij. O poteku plenumov v Ricmanjih, Lonjerju, Dolini in Boljuncu bomo poročali v prihodnji številki. Danes, 27. t. m. bo plenum celic iz ladjedelnice Sv. Marka. V torek 30. t. m. sekcija Sv. Alojzija, kjer bo govoril tov. Lino Crevatin, ter sekcija Curiel, kjer bo podal referat tov. Valentinis. Istega dne bo tudi plenum sekcije Podlonjer, Magdalena in celice na Kontovelu, v sredo 31. t. m. pa sekcije Tomažič. Andreju 10.727, Fran-cgNa-j1 150, Janežič 300, I. cel. Pf izN niščnikov 1850. delavci skUP- «ciij,, de,gK r.-nog Mi, Bill 400 ‘ji tovarjalcev 4926. luški de' družbe za oglje in premog, 'to!;'1«. » cel. 8. Marec 3000, ^ Pinter 250, Cherici 250, 100, Bostner 100, Gaiardo i-poirA, m Tosca 500, Lenassi 1000, letti 250, Sluga 600, Nessi SL J Toffanin 1500, Stubelj 550. vič 1700, Likar 500, Burolo/aK'^Ct Castellan 550, Maffioli 500. sida 50, Collanzi 500, Domj0.,,j:Ve Gen 500, Pettener 1000, N»60,!' Nino 40°, Kurassier 300, 'Nni'fStl 200. Palombit 350, PastroVlcj»L.J 1080, Mauri 1000, Bodroghi ffi'i,,,13 Pastroviechio 2080; X. cel. PrvV,tej niščnikov 4150, N. N. 100, zJiCeKi mmi pobudami III. in V. 34.143. nabrano med pleniULir 'a 1560, tov. celice Cocon 2775, Jita'l t, žek Kraljič 1024. skupina niščnikov 3565, Sessa 1500, . Luxemburg: cel, prevozu1 ga'1, 2100, cel. Oronte 5700, cel^gi-kT badi n deršič Ò800, Selce. . ____ Sv. vr »'l 20.604, sekc. Skoljet 240, N t»'‘ W. 175, Lussi Mateo 500, skuP'n,#L ‘ varišev 450, Cordini Giusto ^ ; h H Odgovorni urednik l— RUDOLF BLAŽIČ (Biag11 Nje Založništvo «DELA» ,. M«. Tiska tip. Adriatica, Rismou* iv^ Dovoljenje AIS . ‘ ' -ifkt Vabijo se člani NabaV11 Uplo. prodajne zadruge, zadl1 družbe z o. z. s sedele111 G'Sg: Opčinah, da se udeležijo ..nO-iK z&'V111: nega in izrednega obč-neg3. tjN'Vei P .A V- ra omenjene zadruge, 141 / JOji dne 31. oktobra 1951 ob 2 ^juNlii na sedežu Kulturnega d011’ J1'K Opčinah v prvem sklicani ob isti uri in v istem UeWkj naslednjega dne v d1'1 sklicanju, da sklepajo ° i K. slednjem dnevnem redu: 1. Sprememba členov z3 K nih pravil. 'žit. Redni del: .poffrej Poročilo upravnega »a poročilo nadzornega bora; witT0 razpravljanje in 0CvU J te računskega za-kljuc [.j 2. 3. poslovno razn-a. leto 1950;