Mlin. Napev naroden. Zapisal Janko Žirovnik. Besede zložil: L. Černej Veselo. \~Sh^w c ? ». k ij—f—f^ir^F^—~T ». k—k—f» fr "k I v f \> \> ' u t r frr ^^ \> & * 1. Ob bi-strem po- to - ku je mlin, a jaz sem pa mli-nar-jev 2. Le te - ci mi, vo-da, Ie - po na ve - li - ko mlin-sko ko- 3. Ko mlin - ček pri mi - ru bi stal, bi mli-nar in kmet ža - lo- 141 sin. Ko mlin-ček ro-po-če in vo - da šum-lja, sr - ce mi ve-Io! Ko ka-men vr - ti se in ži - to dro - bi, že mo-ka se val in jo - kal o-trok bi in to - žil glas-no, ka - ko je brez ^r- * » ; i J ' ** i i ¦ ^—^ se - lo i - gra, i - gra; ko - gra. v skri-njo pra - ši, pra-ši; ko -ši. kru - ha hu - do, hu - do; in - do. ¦¦¦--------- — - ------¦«¦ Mojim učenkam. Čuvaj, Gospod, temnih nezgod Deca moja, nekoliko besed v slovo in mojo deco v življenju! na pot! Cilj pred oči štiri leta smo hodile skupaj, navadno in jasnih poti lahko in veselo, nekaterikrat pa tudi težko daj ji v nevarnem vrvenju! in počasi. Anica Černejeva. Na vrhu smo. Koliko jih je še za tem prvim vrhom, vse višjih, vse bolj strmih! Ptičar in slavec. — Ne morem dalje z vami. Vaše so nove (Jan Fr. Hruška.) steze, moje je v dolini novo delo. Kaj naj vam napišem, učenke moje, da , Ptičar je zagledal y mladem hrastovju bo tako presrčno, kakor so moje želje, da ?JTavca- .kl se Pe blJ tamkaJ spomladi naselil. bo tako resnično in tako globoko, kakor Nastavi^mu je nekaj zank in kmaluje ujel je moja skrb! dobrodusnega ptica na mocnatega crva. Košček vašega življenja je kanU v ve& 7Vef ves.el je nesel ljubega pevca domov. nost, brezskrbnega, lepega, veselega Hv. Zaprl ga je v lepo kletko Preskrbel mu je jjen:a najboljse hrane ter je zeljno cakal, da bi V srcu mladost 5?6?1 Ptič Prepevati svojo imenitno pesem. in v svetu pomlad, Toda zaman. Slavec je kakor brez življenja v cvetju vsa vaša pota; posedal napalcki Nic se ni zmenil za hra* solnce in luč no' m^&T se °a bi pel! Kakor bi bu one* in v luči ves svet, mel! sama prelest in lepota... Ptičar je odprl otožnemu ptiču kletko, da je svobodno letal po sobi, mamil ga je Tako je bilo do sedaj. O, da bi bilo tudi in mu stregel na vse mogoče načine. Sla» v naprej tako, da bi vam bile lepe vsaj vec je bil krotak in vdan, peti pa nikakor ure in dolgi dnevi, vse težko pa kratki, ni maral. kratki hipi. Zato mu je ptičar neki dan še posebno Bojim se, da niste pripravljene niti za postregel in ga prijazno vprašal: »Ljubi trenutke bridkosti, in očitam si, da sem ptiček, glej, vsega imaš pri meni: lepo bis vas razvadila — namesto utrddla. šico, obilo hrane, čisto kopelj; kdaj vendar Moje prve učenke ste bile vc, dala sem zapoješ svojo prelepo pesem, ki si jo go» vam vse svoje srce... Ko bi vam ga mogla stolel v gaju?« dati v slovo kot vodnika na pot, da bi bilo »Tista pesem,« je tiho zažvrgolel slav« v viharjih z vami in v temi, kakor bi ho* ček, »je spev o svobodi; zapeti je ni mo> tela biti mpja ljubezen z vami, kadar boste goče v sužnosti niti v dobrih časih.« žalostne! Jos. Gruden. 142