L 15.000. 20 21 3» I 4» j ra- [ „Štajerc" izhaja vsaki pe.ck. datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 5 kron, za Ogrsko 0 kron 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 7 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z oziSi rom na visokost poštnina. Naročnino je plačati naprej. Posamezne št. se prodajajo po 12 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dob-odošli ins. sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za »/« strani" K 40 — za '/« strani K 20 — za Vb strani K 10— za Vie 'strani K za '/s! strani K za Ve. strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno znižaj 5 — 250 I.— Stev. 46. V Ptuju, v nedeljo dne 18. novembra 1917 XTIII. letnik Naš cesai faroosti. Naše in nemške armade korakajo zmagovitcfv Italiji naprej. — Število vjetih in plena narašča z vsakim dnevom. — V Rusiji nove revolucije. Pretresljivi so bili zadnji dnevi, tako pretresljivi, da je vsa Avstrija od strahu in veselja solze prelivala. Od strahu, ker se je izvedelo poročilo o strašni nezgodi, pri kateri bi krasni naš mladi cesar kmalu svoje dragoceno življenje izgubil. Kakor da bi bila naša Soča pijana krvi, hotela je uničiti še življenje poveljnika zmagovitih naših armad, vladarja in cesarja našega . .. Ali zopet je bilo tako, kakor da bi bila Soča živo bitje, kakor da bi njeno valovje razumelo težave človeštva, kakor da bi imela usmiljenje z narodi, — izpustila je svojo žrtev, — naš ljubljeni cesar je bil rešen! In v vsej čilosti svoje krasne mladosti premagal je smrt in hiti od zmage do zmage naprej . . . Ali v zadnjih dneh je avstrijsko srce tudi zavriskalo veselja. Kajti naše in nemške armade so premagale največjega izdajalca svetovne zgodovine in udarec za udarcem pada na grešno glavo italijanskega Efjjalta! Noben odpor ne pomaga sovražniku, nobena jeza, nobene kalabreške tirade, s katerimi se je gnalo to zapeljano laško ljudstvo v krvavo nesrečo te vojne. Udarec za udarcem pada po laški glavi... Na Ruskem pa je obenem zapričela nova burja. Vzdignila so je nova revolucija s soci-jali8tom Leninom na čelu. Ta revolucija je najprve angleškega agenta Kerenskega premagala, mu je iztrgala iz rok rusko presto-lico Petersburg. Sovražna poročila pravijo sicer, da je bil Lenin zopet premagan, da se je bila med vojaki in socijalisti pred Peters-burgom krvava bitka, — ali gotovo je na vsak način, da se razmesarja ruski narod sam, da trepeče vsa ta velikanska država in da vsled tega ne more biti več resna nevarnost za osrednje sile. Že ta dejstva dokazujejo, da je nam in našim zaveznikom, zlasti do smrti zvesti Nemčiji, zmaga gotova. Na podlagi te zmage proti polovici sveta pa se približuje tudi od vsega trpečega človeštva zaželjeni m i r. Ta mir bode jamstvo za srečno in pošteno bodočnost ljubljene naše domovine! Naš cesar Kari v smrtni nevarnosti. Strahovita vest je razburila te dni vso avstro-ogrsko monarhijo, gotovo pa tudi vso inozemstvo. Mladi in ljubljeni naš cesar Kari je v neumornem svojem delovanju zopet obiskal zmagovite naše čete ob italijanski fronti. Vojak od glave do pete se cesar Kari nikdar tiE svoje dragoceno živ-:S>r navadni vojak vsem ne vstraši nevarn ljenje izpostavlja težavam vojne. In Rpalu bi bilo prišlo zdaj tudi do grozovite nesreče, ki bi ne zadela samo ljubljeno cesarsko družino, marveč vse avstrijske narode tor zvezne države. V neki postranski potok krvave Soče je padel naš vladar in le požrtvovalni pomoči njegovega svaka ter ostalih oficirjev in mož je zahvaliti, da se je živi jen i nega cesarja rešilo. Mednem,- ko je prva vest. vso omamila, za-vriskala je zdaj zopet avstrijskd duša: cesarje rešen, rešen iz valovja razdivjanih potokov Soče, rešen svoji družini in rešen nam vsem ... Grozovito nesrečo je zavrnila božanska usoda od nas! Ali cesar je rešen! In zato so zopet zaplapolale avstrijske zastave v neskončni hvaležnosti do usode, ki nam je rešila cesarja... Ti pa, blagi, krasni naš cesar Kari, izpolni željo zvestih tvojih podanikov: ne izpostavljaj se največji nevarnosti! Kajti tvoje življenje je naše življenje, tvoja bodočnost je naša bodočnost! K.-B. Gorica, 10. novembra. Cesar se je mudil danes z bolgarskim carjem v Gorici in Palmanovi. Vožnje so se udeležili tudi princa Boris in Ciril bolgarski ter princ Feliks Parrnski. V glavni cerkvi v Gorici sta se udeležila oba zavezniška vladarja zelo izrazite božje službe. Iz Palmanove se je peljal car Ferdinand po posebnem programu na fronto, cesar Kari pa je v prostoru pri Stra-ssoldu in Cervignanu inspiciral tam skozi prihajajoče čete. Na povratku so v bližini Rude poskusili priti preko Soči vzporednega hudournika, ki je bil še pred par dnevi suh. Cesarjev avtomobil je pri tem zavozil neposredno nad nekim malim jezom v globoko vodo, vsled česar se je motor ustavil. Za njim prihajajoč tovorni avtomobil naj bi bil potegnil cesarjev avtomobil iz vode. Tudi ta avtomobil se je ustavil vsled kratkega stitka. Telesni lovec Reisenbichler in narednik telesne gardne pehotne stotnije Timek sta šla v vodo, da poneseta cesarja na breg. Pri tem se je zgodila nesreča, ki so jo ravno s sledečim avtomobilom k hudourniku dospele osebe cesarjevega spremstva z grozo opazovale. Pod telesnim lovcem so se odkrhnili kamni jezu. V tem trenutku so zagrnili valovi telesnega lovca ter ga potegnili v vrtince po silnih nalivih visoko narastle reke. Cesar, ki je videl svojega telesnega lovca v smrtni nevarnosti, ga v brezprimerni zvestobi do svojega sluge ni izpustil, ravnotako malo pa tudi gardni narednik Tomek cesarja. Tako je .zaneslo cesarja s telesnim lovcem in gardistom v deroče valove preku jezu. Princ Feliks Parrnski, cesarjev svak, čigar avtomobil je v tem obupnem trenutku d spel na breg, je skočil prvi, zavit v kožuh in s polno obremo v vodo, da pride vladarju na pomoč. Vsled tega heroičnega sklepa in brez-primerno požrtvovalnega dela spremstva se je posrečilo cesarja po težkem naporu potegniti iz vode. Cesar Kari, princ Feliks Parrnski, telesni lovec Reisenbichler in gardni narednik Tomek drug drugega niso izpustili. Tudi častnik, ki je ta dan vodil cesarjev telesni avtomobil, je skočil v vodo. Vse te je končno zaneslo do neke breze v strugi, ob katero so se za silo oprijeli. Med tem sta pohitela dva častnika ob reki navzdol, da sprejmeta cesarja in njegovo spremstvo, ki so jih valovi odnašali. Prvi drog, ki so ga pomolili v derečo reko, je bil prekratek. Končno so našli na močvirnem bregu težko bruno, ki so jo položili s težavo v vodo. kakovost brega je silno uvirala poskuse, rešiti cesarja. S težkimi, metre dolgimi hlodi so lomili rušilci vedno iznova krhajoče se skale. Že en korak od brega je zmanjkalo tal. Voda je drvela v vrtnicah in grozno šumela. Kljub temu je skočilo več šoferjev, ne da bi si le trenutek pomišljali, v vodo, da napravijo skupaj s častniki zvezo med bregom in krajem, kjer je stal cesar. Cesar, ki je našel ob brezi, ki se je pod deročimi valovimi vedno vpogibala, slabotno uporo in ki ga je voda vedno iznova preplavljala, ni izgubil niti za trenutek prisotnosti duha. Odgovarjal je na klice svojih rešilcev mimo določno. Ko je bila po težkih minutah napravljena zveza med bregom in brezo in so hoteli cesarja spraviti na suho, je. bila prva njegova misel njegov svak in njegovi služabniki, ki so se borili kakor on z valovi. Treba je bilo poziva, ki ni poznal nobenih mej pokorščine, da je cesar, držeč se hloda, splaval kot prvi na breg. Ko je dospel na breg, je ostal tam tako dolgo, da so potegnili iz valov tudi zadnjega moža. Solnce je bilo že zašlo, ko se je posrečilo težavno rešilno delo. „To ravno je vojna, ki mnogo zahteva"' taka je bila sodba vladarjeva, ki je stopil zopet v avtomobil, popolnoma premočen, da se vrne v svoje bivališče. Cesar se počuti dobro. Ponoči po svoji rešitvi iz življenske nevarnosti je že sprejemal poročila. Spremstvo njegovega Veličanstva je imelo težko nalogo, da obvesti cesarico o nezgodi. Ona je pričakovala kakor vedno cesarja pri povratku. Cesarica jo izrekla globoko zahvalo vsem, ki so pomagali pri rešitvi, ko je bila polagoma obveščena o nezgodi. Da v financijelnem oziru ne zaostanemo za krasnimi uspehi na bojnem polju in da dostojanstveno dokažemo skupno silo naše krasne Avstrije, je dolžnost vsacega, da podpiše 7. tojno posojilo! 2 — STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave zdrZLVllllifa je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših ^^ ^^ awiz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjav **"* vsled tega priznano najboljši ŽtlOtUC 0krtpČU|8Či prebavni liker. Doslej 250.000 Italijanov vjetih. 2300 kanonov zaplenjenih. Avstrijsko uradno poročilo od 6 e t rt k a. K.-B. Dunaj, 8. novembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko b o j išče. Zvezne armade nadvojvode E v g e n a so včeraj v nevtrudljivem zasledovanju sunile do Live n z e. Sovražnik se je prekoračenju reke povsod ljuto upiral; bil je pa na večin točkah od avstro-ogrskih in nemških čet vržen in k nadaljnemu umikanju prisiljen. Tudi v gorovju se Italijani na mnogoštevilnih točkah ljuto upirajo. Južno od T o 1 m e z z a, za našo fronto, zamogla se je, oprta na trdnjavo San Simeone, neka hrabra italijanska skupina pod poveljnikom 3G. divizije več dni proti obsegajočim napadom naših pogors-kih čet in nemških lovcev držati. Od vče-rajnega večera sem so italijanski topovi svoj ogenj vstavili. Včeraj razstrelil je popolnoma odrezani sovražnik utrdbe. Njegovi poskusi, priti skozi naše vrste, so se izjalovili. Po Častnemu boju odložil je nasprotnik, močan nekaj tisoč mož, orožje. Tudi v obrobnem gorovju C a d o r e in v P r i m o r u prišlo je do ljutih bojev. Naše čete polastile so se važnih točk. Na vjetih in plenu padlo je včeraj v roke zaveznikov : 1 general, 1 di-vizijski štab, 2 obersta, 170 oficirjev, 17.000 mož, 80 kanonov in 6 letal. Skupno število vjetih je narastlo na 250.000 mož, zaplenjenih kanonov pa na 2300. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 7. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. Povsod manjši, za Nemce uspešni boji. Od 3. novembra sem so izgubili nasprotniki v zračnem boju in po odpornem ognju 24 letal. Južno-zapadno bojišče. Pri B r o d y in ob M o 1 d a w i se je ogenj mestoma oživel. Makedonska fronta. Ob Čemi se je artilerijsko delovanje zopet povišalo. Italijanska fronta. Naši na po-gorskih cestah prodirajoči oddelki zlomili so odpor sovražnih zadnjih čet. Ob srednjem Tagliamentu med Tolmezzom in G- e m o n o in ob stalnih trdnjavah Monta San Simeone vztrajajočemu sovražniku preložile so obsegajoče napadalne kolone nazadovanje. Doslej se je moralo .vdati nad 17.000 Italijanov, med njimi 1 general, z 80 topovi. V ravnini razvili so se ob L i v e n z i boji. V svežem napadu priborile so si nemške in avstro-ogrske divizije,vkljub uničenim mostovom prehod in so vrgle sovražnika za-padno nazaj. Skupno število vjetih se je povišalo na več kot 250.000 mož, plen na k a n o n i h pa na več kot 2300. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 9. novembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Odpor Italijanov Ob L i v e n z i je zlomljen. Zavezniki so reko na celi fronti prekoračili in prodirajo proti zapadu. Tudi v tirolskem obmejnem gorovju so naše čete napredovale. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 9. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zap a dno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Močni ogenj. Sovražni napadi povsod odbiti. V zračnem boju izgubil je sovražnik 13 letal. Makedonska fronta. Ob Čemi pripeljali so nemški in bolgarski oddelki iz sovražnih jarkov vjete in eno strojno puško. V dolini S t r u m e sunile so angleške kom-panije proti Kjiupru in Proseniku. Krepki protisunek bolgarskih čet jih je nazaj vrgel. Italijanska fronta. Livenza je prekoračena. Brez odmora hite zvezne armade na pogorskih cestah, v ravnini odpor zadnjih italijanskih straž premagajoče, v sneženju in hudem dežju proti P i a v i. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Asiago zopet naš! Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 10. novembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Veliki napad na Beneškem vodi zaveznike vedno globlje v sovražno deželo. Močne avstro-ogrske in nemške bojne sile stojijo ob spodnji Piave. Sovražne zadnje Čete so bile vržene, kjer ao se vstavile. Po desetdnevnih težkih pogoi-skih bojih, ki so zspričeli z zavzetjem Monte Paralba in dosegli svoj višek z zavzetjem najzgornejšo dolino Piave obvladujočih utrdbenih skupin, pridobila je včeraj c. in kr. 94. inf. divizija V igo in Pieve di Ca-dor a. Divizija, ki je največje težave premagala, v j ela je skupno 10.000 mož, zaplenila 94 topov in nešteto strojnih pušk. V dolini Cordevole se je A g o r d o zasedlo. Polom stare italijanske fronte razteguje se tudi na dolino Sugana in vzhodni del „Sedmih občin". Čete feldmaršala v. C o n r a d a silijo vzhodno od B u r g e n a (B o r g o) proti meji in so se polastile v ljutih cestnih bojih mesta Schlagen (Asiago.) Šef generalštaba. Zopet 10.000 vjetih! Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 10. novembra. Uradno se razglaša: Zapadno bojišče. V Flandriji angleški napadi, ki so jih Nemci odbili. — V gozdu C h a u m e iztrgali so Nemci Francozom postojanke in zavrnili močne protinapade. Vjeli so 240 mož, med njimi 7 oficirjev. Italijanska fronta. Avstro-ogrske čete prodirale so v dolini Sugana in v zgornji dolini Piave. Po ljutih cestnih bojih seje Schlagen (Asiago) zavzelo. Italijanske zadnje čete, ki so se ob robu gorovja in v ravnini ob rekah zapadno L i v e n z e nanovo k boju postavile, bile so vržene. Od S u s e-g a n e navzdol pa de morja so zvezne armade reko Piave dosegle. Prvi generalkvartirmojster Ludendo r f f. Belluno v naši roki! Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 11. novembra. Uradno se danes razglaša : Italijansko bojišče. Ob spodnji Piave se vstavljajo Italijani k nadaljnemu odporu. V gorovju se razvijajo operacije uspešno naprej. Belluno je V naši roki. V „S e d m i h občina h" se je važne viso-činske postojanke zavzelo. Močni italijanski protinapadi, pri katerih je sovražnik več sto vjetih izgubil, niso zamogli — razven neke krajevno omejene bojne epizode — nikjer U9peha doseči. Šef generalštaba. (Belluno je glavno mesto province Belluno. Mesto ima 19.000 prebivalcev in je jako važno za nadaljni razvitek vojnih ' dogodkov. Op. ur.) Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. B e r 1 i n, 11. novembra. (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Ozemlje med elcapellom in Paschendaele je včeraj zopet pozorišče ljute borbe. An je vodil zopet sveže divizije v boj, da bi dobil visočinsko pokrajino severno od schendaele. V globokih vrstah so nasto njegovi regimenti. V sredini naše odpo cone vdrli so v naše odporne črte in naskočili zaželjene visočine. Tukaj jih je del protisunek nemških bataljonov. Pet je ponovil sovražnik svoje napade. V od nem učinku naše artiljerije so se večin že pred našimi črtami razbili. Kjer je vražnik na ozemlju pridobil, premagala je naša infanterija. Naše čete so sunile sovražnikom in mu odvzele del njegovih hodnih postojank. Včerajšnji bojni d Flandriji stal je sovražnika težke izg Sto vjetih je ostalo v naši roki. Pri nek ozkem poizvedovalnem sunku vjeli smo ga oficirja in 10 Portugizov. Boji v prednj polju v A r t o i s u in pri St. Q u e n t i bili so za nas uspešni. Tudi pri arm-fronti nemškega prestolon. lepi delni uspehi. Italijanska fronta. Močne italijanske sile vrgle so se nasproti preko S c h 1 gena (Asiago) vzhodno prodirajočim našim oddelkom in so jih na enem mestu ne nazaj potisnile. Zvezne čete so zavzele luno. Ob spodnji P i a v i se je sovražn: boju vstavil. Prvi generalkvartirmoj Ludendo r f f. Pred Feltre! Avstrijskouradno poročilo o pondeljka. K.-B. Dunaj, 12. novembra. Uradn danes razglaša: Italijansko bojišče. Ob spodnji Piavi so nemške čete na vzhodnem obrežju napravljeno mostičje Vidor zavzele. Od Bel luna navzdol prodirajoče divizije približujejo se Feltre. Pri Longarone severno-vzhodno od Belluna se je v zadnjih dneh vsled zavednega skupnega delovanja čet in voditeljev neko italijansko bojno skupino divizijske moči odrezalo. V naše roke je padlo : en general, okroglo 10.000 mož, mnogoštevilno kanonov in vojnega orožja. Posebno je treba omeniti zopet od nemških oddelkov ojačene 22. strel-ske divizije. — Bojne sile v. C o n r a da potisnile so sovražnika preko Castel-Te-sino in Grig na v dolini S u g a n e nazaj. Šef generalštaba. (Feltre je glavno mesto istega okrožja v provinci Belluno, se nahaja 15 km od tirolske meje in ob železnici Treviso-Belluno. Mesto ima 15.000 prebivalcev. Op. ur.) Zopet 10.000 Italijanov vjetih. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 10. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Kratki angleški delni napadi bili so zavrnjeni. Makedonska fronta. Ob Cerni se je ognjeno delovanje zvečer znatno povišalo. Italijanska fronta. Krepko skupno delovanje nemških in avstro-ogrskih pogorskih čet je umikajočemu se sovražniku pri Longarone pot zasedlo. 10.000 Italijanov se je moralo vdati. Zaplenili smo veliko število topov in vojaškega orožja. Naše preko Belluna navzdol reke Piave prodirajoče čete stojijo pred mestom Feltre. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. > — 3 - Važni uspehi armade našega feldmaršala Conrada. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 13. novembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko boj iS če. V „8 e rimi h ob čin ah" se je sovražniku nadaljne 'sočinske postojanke iztrgalo. Vzhodno od r i g n a vzele so v naskoku avstro-ogrske čete pancersko utrdbo Leone in Čina d i C a m p o. Obenem je prišla paucerske trdnjava Čina di Lan razstreljena v našo roko. S padcem teh dveh utrdb je razbita najmočnejša zatvorna skupina italijanskih obmejnih utrdb, čete feldmaršala v. C o n r a d a so v zadnjih dneh pripeljale nad 2500 vjetih. — V dolini Cordevole se je neki italijanski regiment odrezalo in k odložit i orožja prisililo. V j e 1 i smo enega obersta in 4000 mož. — Ob spodnji P i a v e mestoma živahno bo-jevxo delovanje. Vzhodno bojišče. Razven nekega podjetja napadalnih čet pri G o r o d i š e č i ničesar pomembnega. bef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 13. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Manjši ali uspešni boji na vseh frontah. Vzhodno bojišče. Južno železnice Riga - Petersburg zavrnile so naše straže napad nekega ruskega oddelka. Južno-vzhodno od Goro dišeča bilo je neko podjetje nemških in avstro-ogrskih napadalnih čet uspešno. Makedonska fronta. Artilerijski žoj narastel je na visočinah vzhodno od P a r a 1 o v a ob Cerni do znatne sile. Italijanska fronta. V ,,Sedmih občinah" iztrgali smo Italijanom M o n t e Log ara. V gorovju med dolinama Sugana in C i s m o m prodirajoče čete vzele so v naskoku pancersko utrdbo Leone in Čina di C a m p o ter pancersko utrdbo Čina d i L a n. V naši lasti je tudi F o n c a s o. Ob spodnji P i a v e se je artiljerijsko delovanje povečalo. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Sovražne izgube letal. W.-B. Be r 1 i n, 12. novembra. Iz velikega glavnega stana se poroča : V oktobru znaša izguba sovražnih zračnih sil ob nemških frontah 9 balonov in 244 letal, od katerih jih je padlo 149 za našimi črtami, ostali pa onkraj nasprotniških postojank vidno na zemljo. Mi smo izgubili v boju 67 letal in 1 balon. Prvi generalkvartirmojster Lud end o r f f. Cesarica v bolnišnicah. K.-B. Ljubljana, 7. novembra. Cesarica je pričela včeraj posečati bolnišnice v obsežju proti Benečiji prodirajočih armad in sicer jeposetilanajprvo neko vojno bolnišnico v Trstu. Cesarica je hodila ob posteljah vseh ranjencev, sočutno izpraševala, kako se počutijo, o njihovih domačih razmerah in darila darove. Cesar na Beneškem. K.-B. Trst, 6. novembra. Cesar je pose-til Latisano. V Cervinjanu ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Latisano so Italijani razstrelili in zažgali. Popoldne je posetil Oglej. Umetnin niso Italijani odpeljali. Z motornim čolnom se je peljal cesar v Grado, kjer ga je prebivalstvo viharno pozdravilo. K.-B. U d i n e, 8. novembra. Iz Celovca se je odpeljal cesar v Humin in Udine. Čete in prebivalstvo ga je povsodi navdušeno pozdravljalo. Cesar je podal svojo zahvalo in priznanje Krobatinovi armadi, ki je toliko časa držala z maloštevilnimi četami našo koroško fronto. Kanalska dolina je malo trpela. Ponteba je močno poškodovana. K.-B. Ljubljana, 7. novembra. Cesar je obiskal včeraj številne čete na prostoru pri Udine. Defiliranje v boj odhajajočih vojakov je podajalo pretresljivo sliko. Zvečer jo sprejel cesar nadvojvode in razne dostojanstvenike. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 14. novembra. Uradno se Naše čete so došle včeraj v F e 11 r e in F o n z a s o. Na obeh straneh Sugana izzi-dala je armada flem. grofa Sheuchen-stuel v zadnjih dneh dosežene uspehe mogočno. Njene divizije dosegle so Primola-n o in ga vzele v naskoku, ko so zavzele Monte Longara in pancersko utrdbo Monte L i s s e r. Od Adrije do Pasubia stojijo zvezne čete povsod na sovražni zemlji. Šef generalštaba. Zadnji telegrami. Kerenskij premagan! Nasproti prejšnjim poročilam prihajajo zdaj iz Londona vesti, ki pravijo : Po ljuti borbi pri Carskoje Seloje revolucionarna armada protirevolucijske bojne sile Kerenskegain Kornilowa popolnoma premagala. S tem je Rusija v roki revolucijskih prijateljev miru. Naši sovražniki so v srce zadeti. Tolar, krono, vinar iz žepov! -* - kakor iz mnogih snežink nastanejo lavine, kakor znosi mnogo malih mravljic posamezne dele v velik kup, tako morajo tudi pri 7. vojnem posojilu iz neštevilnih malih podpisov zrasti milijarde, ki jih rabi domovina, da končno zlomi trmo sovražnikov. ZATO PODPIŠI! VII. vojno posojilo. Pravkar je izšla naredba finančnega ministerstva, s katero so dovoljene podpisova-teljem VII. vojnegaposojila posebne pristojbin-ske olajšave glede najetja hipotekarnih in lombardnih posojil v svrho podpisa vojnega posojila, slično kot pri prejšnjih vojnih posojilih. — Ako se najame hipotekarno posojilo v ta namen, da se celotni znezek posojila naloži v vojno posojilo, so pod gotovimi pogoji glede založbe vojnih papirjev vse tozadevno potrebne listine, tako zadolžnice, zemljiški izvlečki, prošnje za vknjižbo zastavne pravice i. dr. proste vsake pristojbine ! Tudi odpade popolnoma vknjižbena pristojbina, tako da, se izvrši vknjižba hipotekarnega posojila, najetega v svrho podpisa vojnega posojila, popolnoma brezplačno za dolžnika. Oprostitev od pristojbin pa velja tudi za vsa, bodisi delna ali celotna odplačila takih hipotekarnih posojil, ter za ob teh prilikah izstavljene pobotnice ter izbrisne izjave. — Slična določila veljajo tudi za posojila, ki se najamejo v svrho podpisa vojnega posojila proti zastavi zadolžnic vojnega posojila, oziroma drugih vrednostnih papirjev (lombardna posojila). Tudi pri takih posojilih so zadolžnice in druge potrebne listine vsake pristojbine proste! — Pričakovati je, da bode te izredne ugodnosti, ki jih nudi podpisova-teljem vojnega posojila odredba finančnega ministerstva z dne 31. oktobra t. L, vzpod-bnjevalno vplivale, na merodajne kroge, t. j. hišne in zemljiške posestnike ter lastnike vrednostnih papirjev, da se v čim večjem številu udeležijo podpisovanja vojnega posojila! Vojna na morju. Amerikanski parnik torpediran. K.-B. W a s c h i n g t o n, 6. nov. Amerikanski transportni parnik ,,Finnland" (12.760 ton) bil je na vrnitvi v Ameriko torpediran, pa le neznatno poškodovan. Parnik je zamogel iz lastne moči neki tuji pristan doseči. 13.000 ton potopljenih. K.-B. Berlin, 6. 6. novembra. Novi uspehi podmorskih čolnov v zatvornem okolišu okrog Anglije podali so 13.000 brutto-register-ton. Sirijski otok obstreljevan. K.-B.Konstantinopel, (1. novembra. Turški glavni stan poroča z dne 6. t. : Otok A r w a d ob sirijskem obrežju bil je od nas učinkujoče obstreljevan. V pristanu Arwada nahajajoče se ladje, en parni čoln in 2 par-nika od 4000 ton, bile so potopljene. 44.000 ton potopljenih. W.-B. B e r 1 i n, 8. novembra. Novi uspehi podmorskih čolnov v Srednjem morju so: 14 pamikov in 2 jadernici z okroglo 44.000 brutto-register-ton. Amerikanska ladja potopljena. K.-B. Waschington, 7. novembra. (Uradno.) Amerikanska patruljska ladja „Alcodo" bila je v pondeljek-v vojni coni od nekega podmorskega čolna potopljena. Pogreša se enega oficirja in 20 mož. 15.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 9. novembra. Na severnem bojišču so nemški podmorski čolni zopet 15.000 brutto-register-ton potopili. Med potopljenimi ladjami nahaja se amerikanski transportni parnik „Achilles" (6778 brutto-register-ton). Šef admiralnega štaba mornarice. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 10. nov. Krepko izvršene vožnje nemških podmorskih čolnov so vodile v Srednjem morju zopet do uničenja mnogoštevilnih parnikov od skupno 28.000 brutto-register-ton. V bližini španskega južnega obrežja se je skupino ladij ponoči napadlo in večinoma uničilo. Dva naložena parnika sta bila v 5 minutah potopljena, en tretji pa je pol ure pozneje postal žrtev topovskega ognja podmorskega čolna. Oboroženi angleški parnik .,Ferrona" (4591 ton) bil je v nočnem boju premagan. K ostalim potopljenim ladjam spada novo zgrajeni, z 12 cm-topovom oboroženi angleški parnik „War Clover-' (5000 ton), ki je bil z 8000 tonami premoga na svoji prvi vožnji. Šef admiralnega štaba mornarice. 13.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 12. nov. V angleškem kanalu uničil je en nemški podmorski čoln zopet 4 parnike z nad 13.000 brutto-register- tonami, od katerih so bili trije oboroženi. ._ Šef admiralnega štaba mornarice. 16.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 13. novembra. Vsled delovanja nemških podmorskih čolnov v zatvornem okolišu okrog Anglije se je zopet 16.000 brutto-register-ton uničilo. Šef admiralnega štaba mornarice. Politični utrinki. Za Avstrijo! V avstrijski gosposki zbornici držal je grof Auersperg znameniti govor, ki je naravnost zgodovinskega pomena. Povedal je vsej avstrijski javnosti prav očitno in brez vsaoih ozirov resnico. Mi smo to resnico že skozi dolga leta javnosti, pridigo vali; posledica je bila, da so nas imenovali ,.ante-kriste" in „sovražnike Slovencev." Zdaj je pa zastopnik velikega plemstva imel pogum, v gosposki zbornici očitno povedati, da se razširja med južnimi narodi p o g u b o n o s n a, p r o ti a vs trij s k a struja. Te besede se mora tudi na najvišjem mestu v prid naše ljubljene Avstrije slišati! Nikdo ne sovraži Slovence in Hrvate, ker so ti v tej vojni jasno dokazali, da znajo svojo srčno kri za cesarja in domovino prelivati. Jnnaki so in čast tem junakom ! Ali tistim zahrbtnim Jugoslovanskim" hujskačem, ki vporabljajo stiske domovine za svoje brezdomovinske načrte, treba je resnico povedati. Danes velja le eno geslo : Kdor je za Avstrijo, ta jez nami, k d o r j e p r o t i n j i, taje naš sovražnik! V službi carja. Med češkim socijalnim demokratom poslancem Š m e r a 1 in češko-narodnim agrar-cem se vršijo hudi boji. V teh bojih je češki urednik F o 1 b e r m. dr. pisal: „Ob priliki bodem dokazal, kako grdo in strahopetno so one osebe ravnale, ki so, da si obdržijo n e-sramno plačo bivše caristične vlade, 'družine čeških delavcev v nevarnost vrgle..." Z drugimi besedami povedano: Češki urednik Folber priznava in naglasa javno, da je bilo mnogo narodnih Cehov o d ruskevlade podkupljenih in plačanih... To je prav zanimivo za slovenske zagovornike čeških veleizdajalcev. Časi bojkota? V eni svojih zadnjih številk prinaša mariborska ,.S t r a ž a" nesramni dopis iz Z g o r-nje Radgone, v katerem napada nekega trgovca na prav lopovski način. Dotični trgovec prodaja namreč tudi razne časopise, tako m. dr. celo liste „Slov. gospodar", „Slov. narod" „Stražo" itd. Poleg tega prodaja tudi ,,Štajerca", ker ga ravno njegovi kupci zahtevajo. Kajti ,,Štajerc" postaja ravno a vsakim dnevom bolj priljubljen. Zaradi tega pa napada .Straža' dotičnega trgovca in ga naravnost bojkotira, brez da bi mariborska cenzura to opazila. Za sto vragov, ali imamo res že ,.jugoslovansko" državo uresničeno ? Ali je res že famozni kaplan dr. Korošec nekak diktator na Spodnjem Štajerskem ? Naš list je bil in je danes še p a t r i j o t i č n i, avstrijski časopis. ,. Straža" in njeni bratci pa so z a raztrganje Avstrije, za bratstvo s Srbi in Rusi, za pogin naše domovi ne. Vsaka stvar ima svoje meje in tudi naša potrpežljivost. Vprašamo torej prav odločno c. kr. oblast, kako more dopuščati navadni bojkot poštenih trgovcev, ki prodajajo v prid domovini patrijo-tične liste ? Hočemo odgovor na ta ali oni način, — drugače si bodemo znali pomagati! Patrijotizem menda še vedno ni vzrok za zatiranje in bojkotiranje. Dr. Korošec je vzrok ! Sa razna vprašanja konštatiramo in pri-bijemo enkrat za vselej, da je kaplan dr. Korošce kot načelnik ,,Jugoslovanskega kluba" in jVodja „Straže" ter »Gospodarja" o d g o-vtfren za vse protiavstrijske ekscese teh listov. V teh listih se je v zadnjem času naše poštene somišljenike, junake Sočine fronte od 87. regimenta, podlo opsovalo, da so ,,šnop sarj i". V teh listih se je nesramno za protiavstrijske Jugoslovanske" cilje delovalo. V teh listih se je kmete proti oblasti hujskalo. V teh Ustih se je lagalo, da je itak slavni general Bo-roevič vodja naših zmag proti Italiji, medtem ko se je hinavsko zamolčalo, da je poveljnik naših zmagovitih armad presvitli naš cesar Kari. . . V teh listih se dela torej zistematično propagando proti Avstriji. To se mora enkrat nehati! Odgovoren za vse to pa ni nikdo drugi nego ar. Tone K o r o š ec, kaplan v Mariboru! ! ! Sestanek vladarjev ob zmagoviti laški fronti. Ob priliki velikanskih zmag naših in nemških armad je treba posebej naglašati, da so zvesto združeni vladarji Avstro-Ogrske, Nemčije in Bolgarske imeli priliko, si zopet stisniti svoje poštene roke ob fronti izdajalske in danes tako grozovito premagane Italije. To je naravnost zgodovinski trenutek, katerega ne more nobena nasprotniška hinavščina in nobena sovražna hujskanja prikriti. O sestanku združenih vladarjev poroča c. k. kor. in brzoj. urad: K.-B. Gorica, 11. novembra. Njegovo Veličanstvo nemški cesar je dospel danes na jugozapadno bojišče. Na neki mali postaji na Krasu je sprejel cesar in kralj Kari svojega prijatelja in zaveznika.. K sprejemu so došli tudi nadvojvode Maks Friderik in Evgen, kakor tudi princ Feliks Parmski. V spremstvu cesarja in kralja so pričakovali nemškega cesarja prvi najvišji dvornik princ Hohenlohe, generalni adjutant feldmaršallajtnant princ Lobkovic, generalni polkovnik baron Danki, ki je prideljen cesarju v častno službo, šef generalnega štaba general baron Arz, šef vojaške pisarne general baron Marterer in službojoči krilni pobočnik major grof Huny-ady. Na peronu je stala častna stotnija peš-polka štev. 99 z zastavo in godbo. Ob 5. uri 10 minut popoldne se je nemški cesar pripeljal na kolodvor. Naš vladar je stopil na rob perona. Kakor hitro se je vlak ustavil, je izstopil cesar Viljem iz svojega voza. Cesarja sta se pozdravila in si presrčno segla v roke ter se ponovno poljubila. Po daljšem pogovoru, v katerem j 6 nemški cesar našemu vladarju ponovno čestital k rešitvi, je nemški cesar pozdravil k sprejemu došle nadvojvode in princa Parmskega, potem vladarjevo spremstvo, dočim je naš cesar pozdravljal spremstvo nemškega cesarja. Oba cesarja sta potem po-setila drug dragega, cesar Viljem je obiskal tudi cesarico Žito. Kmalo nato je prispel bolgarski car Ferdinand s princema Borisem in Cirilom. Izvršilo se je daljše pozdravljanje med vladarji. Ob 7. zvečer je bila pri Njegovemu Veličanstvu cesarju in kralju večeija za vladarje, nadvojvode in prince, istočasno za suite v dvornem vlaku posebej. Po pre-srčnem slovesu je nemški cesar nadaljeval svojo pot na fronto. Bolgarski car in naša cesarska dvojica so se vrnili v svoje bivališče, da od tam nadaljujejo svojo pot na fronto. To poročilo nam znači: da je zvestoba osrednjih sil vedno močnejša in da te zvestobe nikdo ne more premagati. Dokler bode Avstro-Ogrska in Nemčija na tako jekleni način združena z ostalimi našimi zavezniki, jih ne bode niti vražja sila premagala. Veselimo se, da zvestoba še ni izginila iz sveta! Rusija v revoluciji. Na Ruskem vlada zopet krvava revolucija in narod mori v zapeljani strasti sam sebe. Kakor smo že v zadnji številki poročali, je socijalistični vodja Lenin z močnim udarcem premagal od Angležev podplačanega ministra Kerenskega, si za kratek čas pridobil vlado in s svojimi pristaši evropejskim silam predlagal premirje ter tudi določil „ruske" mirovne zahteve. Zal da so bile Leninove sanje prav kratke. Korenskemu se je posrečilo glasom nevtralnih poročil v pravem času pobegniti; zbežal je na fronto, zbral okoli sebe nekaj zanesljivega vojaštva in marširal proti Petersburgu. Pred durmi Pe-tersburga se je bila glasom omenjenih poročil krvava bitka Rusov proti Rusom, ki je končala s porazom Leninovih pristašev. In tako jo za sedaj zopet Kerenskij vladar. . . Za kako dolgo ? Nas to v resnici ne zanima. Rusija postala je danes pravi peklenski kotelj in prebivalstvo se mesari v nekaki blaznosti, ki je civiliziranemu človeštvu skoraj nerazxrmljiva. Pristaši Kerenskega divjajo krateje nego carjevi krvniki. Leninovi pristaši se ne bodo nikdar vdali, ker imajo srca ljudstva za seboj. Prijatelji cariama pa tudi še niso izumrli; i oni čakajo na pravi trenu-tek, da uresničijo zopet moskovitsko trinoštvo. Vse divja v močvirje meščanske vojne, vse hiti proti splošnemu ruskemu polomu. . . Nam mora biti to prav. Kajti v vojni se je morala vsaka država navaditi tiste sebičnosti, ki jo je izdajalski Italijan imenoval: „sacro egoisrao". Dokler in ker se Rusija sama mesari, smo mi in naši zvesti zavezniki rešeni njenega nasilja. Car se je pustil zapeljati v to grozovito vojno. Hotel je svoj zločin popraviti in z osrednjimi silami mir skleniti. Zato ga je od angleškega zlata pijani Kerenskij vrgel; kajti Anglež stoji kakor satan za vsemi zločini svetovne zgodovine. Satanova naloga se ni izvršila! Plamena revolucije so zažgala lastni dom naših strupenih sovražnikov. . . In tako je po številu največji naših sovražnikov postal najmanjši... Revolucija na Ruskem bode porodila — in mora poroditi, ker je to zgodovinska potreba ! — zmožnega moža, ki bode našel pravo pot za ruski narod : pot do miru z nami in našimi zavezniki, ki nismo Rusiji nikdar vojne diktirali, ki smo se pa morali proti nje boriti, ker je bila nositeljica neskončnih želj strupenega panslaviztaa. Naši in nemški vojaki s svojimi zavezniki so pobili Rusijo na bojiščih. Zdaj se mori ta ne srečna država sama. In čimbolj se mesari, tempreje bode svet doživel zaželjeni mir. Prošnja gospem ! Ne vem, če sem že kedaj tako težko prosil kakor danes. Ali se ne toži dan za dnem, da ni dobiti niti za dragi denar najpotrebnejših živil ? Da je zdaj zaprta celo prodaja perila? In zdaj naj damo tudi to malenkost, kar še imamo ? Suknjo so nam že slekli, zdaj pride srajca na vrsto! Naj le godrnjajo, dobrosrčni Avstrijci, dali bodejo pa vendar kaj. Našim vojakom na bojišču primajkuje perila! Kako more prava gospodinja kaj tacega slišati, da ne bi nič dala ? Brž bo preiskala svoje omare in zaboje in kjer najde kakšen pogrešljiv komad perila, bodi si srajca ali hlače, bodi si žepne robce ali nogavice, bodi si mizne prti ali brisačo, bodi si volneno perilo ali otročje perilo — pripravila bo dobra gospodinja; vse kar oblači, ker obvaruje mrazu, je dobredošlo. Vojno ministerstvo prosi! Prosi v imenu naših vojakov zunaj, pri katerih ima vsak od nas koga ljubega in dragega, prosi, da se kolikor največ mogoče pripravi takšnjih stvarij, katere potem poberejo zanesljivi mladi ljudje (srednješolci ali učenci meščanskih šol pod nadzorstvom učiteljev). Pač ne bo treba, da so me naprosili, naj pomagam prositi. Matere, žene, sestre i. t. d., ki imajo na frontah svoje sinove, može in brate, bodejo veselega srca darovale, hvaležne, da jim bo mogoče poslati trpinom, kar se doma lahko pogreša. In kdor končno za naše ljube junake žrtvuje svojo zadnjo srajco, ostane mu še vedno — koža in za našo kožo se gre! Peter Rosegger. Razno. I ANTON STERING f. V Gradcu je umrl po težki bolezni direktor meščanske šole in šolski inšpektor g. Anton Storing. Pokojnik bil je značajni mož in navdušeni šolnik, kakor jih je malo. la mu je bila prvo in zadnjo in kjer je loval, tam je šolstvo tudi cvetelo ter se vijalo. Hvaležnost v srcih šolske mladine a bode tudi najlepši spomenik. Velike žage si je stekel pokojnik pa tudi kot dol-letni občinski svetovalec v Ptuju in dela-c za javni blagor Bil je od nasprotnikov ogokrat napaden, ali šel je svojo pošteno t naprej brez ozira na desno in levo. Naj Je temu pravemu učitelju štajerska zemlja ka! Iz Ptuja se nam poroča: V mestni farni rkvi so se izvršile v zadnjem času zopet ne tatvine ; zlasti oltarski prti in sveče so e že skozi daljši čas pokradene. Treba je vsak način tata roki pravice izročiti. G. opold Sla wit se h, veletrgovec v Ptuju, lača 20 kron vsakomur, kdor bi zamogel ta prijeti ali na njegovo sled spraviti. Cestni rop. Poroča se nam: Dne 8. no- mbra t. 1. ob 5. uri popoldne šel jo vinski -ovec Vincenc S t o k 1 a s iz Leskovca proti uju. Pri sebi imel je (50.000 kron denarja. a cesti od Turniša proti Bregu bil je od aca Vidovič iz Lupstove v roparskem ainenu napaden. Napadeni Stoklas je prišel zaradi tega iz roparjevih rok, ker so slu- jno ljudje po isti cesti prišli in je moral par vsled tega svoj plen pustiti. Vidoviča, služi pri vojakih in ki je bil ravno na do- ustu, je mestni stražnik Fleischhacker etiral in sodniji izročil. Oklic zveze kmetijskih zadrug na Štajer-em za podpisovanje VII. vojnega posojila. Kmetovalci, podpisujte VIL vojno sojilo! Ker odklanjajo naši sovražniki mir, hočemo dokazati, da smo pripravljeni, po-eliti cesarju sredstva, da se doseže z zrna-vitim nadaljevanjem vojne častni mir. Vaš omači denarni zavod, vaša šparkasa spre-ema pod jako ugodnimi pogoji podpisovanja ojnega posojila! Zveza kmetijskih zadrug a Štajerskem pa je glavno nabiralno esto za vojno-posojilnazava-o v a n j a c. kr. avstrijskega vojaškega vdov-ega in sirotinskega sklada, filijalka Gradec. avarovanja je naznaniti pri vaših denarnih avodili (šparkasah), kjer se vam bode dalo di vsa pojasnila. — Zvezni zastopnik : B a r t a. Iz bojišča se nam piše: Dragi nam ^tare" ! Srčne pozdrave pošiljajo ptujski fantje možje iz rumunskega bojnega polja svojim arišem, ženam, prijateljem, znancem in slo-enskim dekletam, posebno iz barbarske in 'demske fare, kjer imajo lotos dosti vina. aznaajamo jim, da nam gre po srednje, mo zima nas že nadleguje. Korporal Konjak Kari, Sv. Barbara v H., cgsf. Cafuta ohan iz Lupstave, Sv. Vid pri Ptuju, gfrt. kofič Johann iz Vurmberga, krpi. Šerbak inko, Sv. Križ pri R. SI., pešca Kureš Franc Spuhelj, Golob Franc iz Prvenc. Vsi za rabrost po trikrat odlikovani. Vlom. V Cvetovcih pri Mariboru se e v stanovanje posestnice Marije K a t z i a n lomilo 4100 in kron ukradlo. Tatvine sumljiva a dva vojaka. Nerodni tat. Vojaškemu šoferju H u b e n y ilo je kolo v vrednosti 500 kron ukradeno. mahi nato prinesel je neki vojak kolo k govcu in ga prodal za 80 kron. Previdni govec mu pa ni izplačal cele svote, marveč u je naročil, da naj po denar pozneje pride; i medtem je že policija došla in ga are- rala. Tat je infanterist Franc M a 111. Slovenska Bistrica. Obrat male železnice južnega kolodvora v mesto Slovenska Bi- lica bil je 1(5. t. m. do nadaljnega vstavljen. Pridna vojna svinja. V7 Niklasdorfu pri eobnn ja svinja posestnika Jeitler dni vrgla 17 krepkih, živih mladih. Pač ridna svinja. Lepo darilo. Vrli naš somišljenik, bivši pan v S1 o v. B i s t r i c i g. A. S t i g e r roval je za nabavo čevelj vbogi šolski deci C kron, isto svoto pa tudi za telovadnico. ast mu ! Častno imenovanje. Občina R o iš b a c h Mariboru imenovala je g. ces. svetnika Armanda Rak vsled njegovih zaslug a občino za častnega občana. Čestitamo. — 6 — Vlom. V gledališko pisarno v Maribora je neznani tat vlomil, ukradel nekaj denarja in vzel tudi nekaj gledaliških vstopnic seboj. Požar V kleti. V Mariboru je nastal pri kuhanju parafina v knjigoveznici E. Sliu-z a požar, ki so ga zamogli gasilci v enournem delu zadušiti. Disponent firme g. Johan Pregrad je bil hudo vpečen. Škode je bilo za več tisoč kron. Zahvala mesta Celovca. V seji občinskega sveta v Celovcu sprejelo se je ednoglasno sledeči brzojav na kabinetno pisarno cesarja: „Zbrani občinski svet izraža v imenu deželnega stolnega mesta Celovec svoje navdušeno veselje glede slavnih vojnih uspehov zavezniških armad na italijanskem bojišču in glede osvoboditve naše deželne meje od sovražnika ter izreka najvišjemu.vojnemu gospodu naj-udanejšo zahvalo ter junaškim četam hvale-polni pozdrav ! Vlom V mlin. V noči na 23. oktobra se je v domači mlin posestnice Marije Rai-m u n d v Annenheimu na Koroškem vlomilo ter 03 kil ržene in 25 kil koruzne moke pokradlo; nadalje so vzeli tatovi tri vreče in en 50 K vredni čebelnjak seboj. Sumi se, da so vlomilci pobegneli ruski vjetniki. Spomenik cesarja Franc Jožefa I. so pred kratkim v navzočnosti cesarja Karla v Celovcu razkrili. Krasni spomenik je delo koroškega umetnika g. Jos. K a s s i n. Kaže pokojnega vladarja v kronskem plašču. Na podlagi iz mramorja stoje spredaj le besede „Franz Josef L"; zadaj pa stoje besede: „Als ehernes Rohr war ich Karntens drau-ende Wehr, — Als Standbild des Kaisers der Treue der Karntner zur Ehr." Besede se nanašajo na to, da je bil spomenik vlit iz starih kanonov koroške trdnjave Hensel, ki jih je darovalo v ta namen 10. armadno poveljstvo. Spomenik dela Celovcu in vsej Koroški čast! Slepar. Oktobra meseca prišel je k posestniku Aligner v Kranbathu neki mladenič v uniformi lajtnanta in se mu je ponudil da mu preskrbi vino. Aligner mu je dal G00 kron. Pozneje se je izkazalo, da je bil dotični ,,lajtnat" navadni slepar. Te dni so goljufa v Celovcu vjeli in sicer je to 19-letni enoletni prostovoljec Franc W r i t z-m a n n bos. here. inf. reg. št. 2. Ustrelil se je v Celovcu neki 27-letni bančni uradnik zaradi srčne in živčne bolezni. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Smrtna nazgoda Rusa. IzGrafensteina se poroča: V Petersdorfu dotaknil se je vojno-vjeti Rus K. K o w a 1 o w neprevidno električne žice in bil je takoj mrtev. * Zanimiv proces radi špijonaže v Budimpešti. Dne 6. t. m. je stal pred vojaško sodnijo v Budimpešti neki enoroki mož, slušatelj na tehnični visoki šoli, obdolžen sokrivde na špijonaži. Obtoženec se imenuje Franc Gomori, rojen 1892. Obtožnica ga dolži, da je podpiral beg svojoga mlajšega brata v Ru-munijo, ga spremil do Oršove in se po svojem bratu ponudil rumunskemu generalnemu Štabu za špijonažo. Obtoženec je izročil svojemu bratu razne vesti o obrambnih napravah na rumunski meji, o raznih vojaških napravah v Budimpešti in drugodi in hotel tako zasnovati veliko špijonažo. Po daljšem razpravljanju je sodni dvor sklenil, da se preišče duševno stanje obtoženca, nakar je bila razprava preložena na nedoločen čas. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramar.ski sejmi; sejmi zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 17.novembra: Brežice (svinjskisejem). Dne 18. novembra: Gomilica, okraj Lipnica. Dne 19.novembra: Podsreda** okr. Kozje; Ivnica** ; Slovenji Gradec**; Šoštanj ** ; Sv. Juri ob Pesnici**, okr. Maribor; Ruše** okr. Maribor: Zgornja Polskava**, okr. Slov. Bistrica ; Ljubno**, okr. Gornji Grad ; Sv. Juri ob južni železnici, okr. Celje. Dne 20. novembra: Središče (svinjski sejem); Radgona*. Dne 21. novembra: Podčetrtek**, okr. Kozje; Sjnabelkirchen** ; okr. Gleisdorf; sv. Juri ob Ščavnici**, okr. Zgornja Radgona: Sv. Juri**, okr. Vransko; Imeno (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 22. novembra : Ernovž**, okr. Lipnica ; Breg pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 23. novembra : Temriach, okr. Frohn-leiten ; Gradec (za klavno živino); Rogatec (svinjski sejem). Dne 24. novembra: Sv. Margareta ob Pesnici*, okr. Maribor; Teharje*, okr. Celje: Brežice (svinjski sejem). V malem ali velikem ? Za ljudi, ki imajo posebno veselje z živalmi, in za rejce živalij so velikoobralne reje drobnic in velika perulninarska dvorišča zelo mikavna. Baš v tem času je vprašanje o malem ali velikem obratu reje drobnic zelo pereče. Marsikateri vojni invalid in vojni pohabljenec, marsikatera vojna vdova in sirota se bodejo brigali za nove posle. Ni se čudili, da se je po tako obširnem in vabljivem priporočanju raznih strok od poklicanih mest in žal tudi nepoklicanih mest že marsikateri odločil, da se posveii popolnoma reji drobnih živalij. Dan na dan se razpošiljajo vabilni listi na vse strani in neki ljudje se kar trgajo za nje, požirajo iz njih topo nesmiselnost in postanejo rejci drobnic v >velikem slogu* ali pa vsaj hočejo postati. Radi tega je pač potrebno, da se na tem mestu pove beseda o veleobratni reji drobnic. Popolnoma napačno je, ako se na primer tako računi: I kunec, 1 koza, 1 kura, 1 panj čebel, 1 unča sviloprejkinih jajc do-našajo toliko in toliko dobička, toraj mora 20 kuncev, 20 koz, 20 kur, 30 panjev čebel, 20 unc sviloprejkinih jajc donašati 20-kraten dobiček. Ako si predstavimo potrebno množino hrane za 20 živalij, izgube, stavbe hlevov, popravila, lastne in morda še tuje delavske sile, prepriča nas lahko že jednostavno dokazovanje — če se v tem slučaju sme govoriti sploh o dokazovanju — da je dobiček, ki bi bil natanko sorazmeren s številom živalij, pač zelo dvomljiv. Za hasnovit ustroj velikega obrata treba je pred vsem lastne izkušnje, ni uspehov, kjer se ne gospodari pridno in vneto, kjer ni knjigovodstva in trgovskega ravnanja, pojavi se kmalu propad najhujše vrste. Lastno posestvo bi moralo biti, nezadolženo, ali vsaj tolika glavnica, da se tudi takoj lahko plačajo plemenske živali, hrana, hlevi itd. Natančne svote ni moči podati, gotovo pa mora biti glavnica vsaj tako velika, da ne pridemo v škripce, če se nam tudi celo podjetje ponesreči; vsaj tako dolgo bi moral biti človek prost skrbi za kruh, dokler ne najde novega poklica. Baš slednja okolnost se premalo uva-žuje. Ako bodoči velerejec počne z dolgovi, ne bo iz takšnega podjetja nič prida. Skraja se mora povsod plačati učnina, razočaranja, izgube, bolezni ne zostanejo, k temu še pride odplačevanje glavnice in obresti. Za lastno žitje in bitje ostane malo ali nič in še le zdaj »se odprejo oči.< Pišem to, ker imam dokaze za isti-nitost svojih trrditev in izkusitev. Ko bi smel, koliko imen razočarancev, oškodovancev bi lahko naštel! Poznal sem veleobrate, ki so sijajno počeli in vendar vkljub kapitalu in marljivosti niso mogli napredovati. Prelahko se tudi pozabi, da živali pri pravilnem gojenju uspevajo in tedaj polno dela od rejca zahtevajo. V mnogih velikih obratih niso zadostovale delavne sile cele obitfilji (očeta, matere, 4 ali 5 otrok v starosti 10—20 let), da bi zadostno stregle živalim. Bili so prisiljeni najeti pomožnih sil celo trgovsko izučenih oseb in naložili so si tedaj novih bremen. Kdor pri takšnih rejah nima posebne sreče, propade sigurno. Mnogokrat je neobhodno potrebno, da se kupijo konji in vozovi. Kako pa bi ostalo kaj dobička ? Ako še manjka zadostnih odjemalcev, ako nista blizu železnica in pošta, ako izostanejo plačila itd., postane kmalu iz nesreče beda. Toda dosti o tem ! Reja drobnic donaša lep dobiček; kdor temu oporeka, naj poskusi. Toda kedaj je reja drobnic hasnovita? Ako se opravlja v malem, ako se ne redi več živalij nego se jih lahko in ceno preredi. To resnico bi si morali dobro zapomniti. Kdor ima krme le za eno kozo, naj ne redi dveh in kdor zamore samo dva kunca rediti, ceno rediti, bil bi zapravljivec tn po vrh mučitelj kao bi hotel rediti deset kuncev. Kaj sledi iz tega ? Ako se pečate z rejo drobnih živalij v skromnem obsegu, donašala vam bo reja tudi uspehe in veselje, varujte se pa reje drobnih živalij v »velikem slogu«, ako ni za to potrebnih pogojev ! Iz »Landw. Zeitschr. i. d. Rheinprovinz". Pravilno spravljanje krompirja. Po izredni važnosti krompirja za ljudsko prehrano ne bo odveč, ako letos s posebnim povdarkom opozarjamo na najvažnejša pravila, ki nas poučijo, kako se to dragoceno živilo spravlja in kako se ž njim ravna. Krompir ne sme zmrzniti, radi tega mora biti v vsakem skladišču za krompir toplomer, kateri nas opozarja na pretečo nevarnost. Pod drugo stopinjo po Celziju ne sme pasti toplota, sicer postane krompir sladek. Za krompir je najboljše, če ima 4 do 6 stopinj toplote; pri tej toplini se ga najmanj spridi po izpuh-tevanju, dihanju in gnilobi. Tudi kalenje se v hladnih in suhih prostorih zadržuje, vsled česar krompir ne izgublja redilnih snovij. Krompir pa tudi ne sme gniti. Topleji prostori se morajo pri hladnem zunanjem zraku večkrat prezračiti, ker toplota — zlasti v zvezi z vlago — pospešuje gnitje. Zračna vlaga in toplota sta najvažnejša činitelja pri shrambi krompirja. Krompir mora biti shranjen v suhih in hladnih prostorih. Nagniti, močno poškodovani gomolji se morajo pri spravljanju odbrali in drobni, nerazviti, nezreli, zato netrpežni gomolji se shranijo posebej in se kmalu porabijo. Ako se krompir nasiplje previsoko — nad 50 do 60 crr. — se kupi znotraj preveč segrejejo in krompir začne gniti. Oton Brtlders, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega in obveščevalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri ces. kr. namestništvu Vojna zveza bombaževe industrije opozarja na odredbo trgovinskega ministra z dne 30. oktobra 1917, d. p. I. 418, glede oddaje bombaJevine. Razglas na strani 7 vsebuje vse natančnejše podatke. Pojasnila dajejo trgovinske in obrtnijske zbornice ter centrala za bombaževino a. dr. Dunaj 1. Maria-Theresienstrasse Nr. 32/34. Umetna gnojila. Na razna vprašanja bodi tukaj povedano, da sedaj drugih gnojil ni dobiti, kaker samo kajnit. Kalijeve soli ne bo, dokler bo trajala vojska. V spomladi pride zopet Tomasova Žlindra, toda veliko je ne bo in zato ie bolje, da pognojimo dobro s kajnkom, kar je seveda koristnejše, kakor pa sploh nič gnojiti. V obče pa opozarjamo na današnji inzerat. Električna luč brez baterije! Znana eksportna lirma Msks BShnel, Dunaj IV., MargaretenstraBe 27/51, prinaša novo električno Dynamo žepno svetilko v trgovino, ki zamori; spremeniti vso industrijo žepnih svetilk z baterijami. Pri tej svetilki pride s pritiskom dynamo v delo, ki daje električni tok za.svetilko iu s tem lepo, belo svetlobo. Cenejša kakor vsaka druga žepna svetilka, ker odpade nadomestilo baterij. Gori kolikor časa s in 5%. Dovolitev posojil vsakomur proti najmanjšim mesečnim odplačilom v obrokih. 536 538 Lepo vinogradniškoposestvo pri I.eskovcu z 2 oralama trsne zemlje, 9 orali hrastovega in bukovega gozda, 2 oraloma paše in sadonosnika, 4 orala travnikov in njiv, se takoj proda. Vprašanja na Kar! Kasper, Ptuj 1 stanujoč v bližini j mesta, ki razume tudi nemški, sprejme se { takoj pri W. Blanke v Ptuju. \,Asanolu§ ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. I zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. I zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Željar-ska ulica 18. Po pošti se po-Silja najmanj 6 zavojčkov. Konjsko dlako, kravje repe, telečjo in svinjsko dlako kupuje po najboljših! cenah tudi v poštnih paketih do 20 kil Eduard Hauplmaivn, Brirsten - Erzeugung, Wien IX B, Aufs- dorferstrasse 6O.552 Gostilna pol ure od postaje Poljčan ležeča, z okoli 4 orali zemlje in z inventarjem se proda. Več se izve pri lastniku A. W. v Mariboru Parkstr. 18 ali pa pri g. Geuer v Poljčanah. 525 Ha deklina iz-dežele želi skupno s svojim otrokom službo: ako ne z otrokom, prosi za otroka dobri prostor za prehrano na deželi. Ponudbe pod „Fleiliig" na upravo tega lista. 547 500 kron Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Ria-ba!-sam Vaša kurja obesa, bradavice in trdo koža ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice t garanciskim pismom K 2'75. Š posodice K 3'50, 6 poso po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrlka ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferant Briix Nr. 1503 (ČeSko). Glavni katalog zastonj In poštnine prosto; 387 Avtomatični lovilec za podgane K 5*50, za miši K 4'—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za šfurke „R a p i d , tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5'70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tint.ier, Wien, III., Neuljnggas$e Nr. 26/P. 38 Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-šivalno Silo Sije šlep-šlihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, stole za šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. lzborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za Športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za ranljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4—. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K 11'—, 5 kosov K 18—. Se razpošilja poštnine prosto, ako se denar na-pret posije; pri povzetju poštnina ekslra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau \ii, Olmutzer-strnsse 10. Išče se naprej-prodajalee. 376 Plavi druk dela v plači iz belega kmet-skega platna v kosih od 15 metrov v temnem ali svitlem plavo-belem druku, temno-pla-vo-zelenemdruku ali dvojnem plavem druku fabrika plavega druka J. Pinteritsch Velikovec na Koroškem. Bogata izbira vzorcev na razpolago. Grobo ali neplajhano ter napol volneno platno (ras), gladko-barvno, plavo, zeleno, rujavo, sivo, vojno-sivo 526 Žepna nra z varstveno šipo Veliki lormal.....K 20 11. vrsta .......K 24 Mali format......K 30 [I. vrsta........K 40 Z varstveno šipo K 2'—, z radijem K 10'— več. Prezisijska ura na napestnik K 50—, 60— in 80'—. jeklo ali zanlklana I. vrsta........K 14 H. vrsta.......K 20 Srebro imit.......K 30 Z dvojnim manteljem . . K 40 Z varstveno šipo K 2'—, z radijem K 10— več. Precizijske ure K 50-, 60 — in 80—. Razpošiljatev od Dunaja po pošiljatvi svote z K 1'50 za poštnino tudi na bojišče. MAX BOHNELj Dunaj, IV. Margarethenstrassse 27/51. Fabrlčni cenik proti razpošiljatvi K 1"—. Dynamo žepna svetilka K 24— in K 30-—. Slivo vka, med, čebelni vosek, mecesni terpentin, leseno oglje se kupuje v velikem. Ponudbe cen na A. Becher, Gradec, Kroisbachgasse 10/1. 542 FrfimVftoJ ie sreds,v0 zapomlajenje las, 1 laiUJUUl ki rdeče, svetle in sive las brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica poštnino vred K 2'7Q. <& P vHvnl ic rožnata voda> K,yuyUI ki živo pordcči bleda lica. Učinek je čudovit. — 1 steklenica s poštnino vred . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, Bmo, fjj K 2-45. za 4 vinogradska posestva iu kot nadzornik črez velike gozde, oženj eni ali samski, se sprejme pri graščini Dornava, pošta Možganjci, pri Ptuju. 544 Sadno vino zadnje in letošnje trgatve, pripravljeno za razpošiljatev v sodih kupi Ritschard, Dunaj, IV., Rechte Wienzeile 39. Prosim datajlhane ponudbe z vzorci, ki se jih plača. 513 hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Brezplačno dobi vsakdo na željo /-' :..-,. moj, glavni katalog ur, zlatem, ■ • \ srebrnem, godbenem blagu. Vio- %j J- ,;,,. 1 line po K 14, 25 in vigje. Dobre V harmonike po K 16, 25, 35, 50 in f^\ višje, dvovrstne harmonike K 70, J-fl*\ 80, 100, 120, trivrstne K 180, 200, vV£ 240, 280. Izmenjava dovoljena ali ^*^ denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošilialni hiši Hans Konrad« c in kr. dvorni liferant BrDx St. 1740 (Češko). 52 Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri Ptuju. 349 Čez 1,000.000 mojih ročnih šil v rabi. Praktično orodje' za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. VaJno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4o0 in pri povzetju K 4"80. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113. Priden čevljarski po močnik se takoj sprejme proti dobri plači, s hrano in stanovanjem. Sprejme se tudi en učenec pri Josef čas, čevljarski mojster v Slov.-Gradcu, Štajersko. 524 Umetni mlin Kukowitsch v Slov. Bistrici izmenja moko za pšenico, naredi takoj ječmenovo kašo in sprejema vso gospodarsko mletje. 339 V obliki polna prša se doseže z po zanesljivosti učinka duh gokral preizkušenim aoaratom = HYP ERIN s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena izl ,_. znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna. Ta izredni aparat se vsem damam vsake starosti najtopleje-priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8*90. Po pošti za 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebino po higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 kopališča ? Ptuju. J tm ta iOKtije. j*. Minukifc ** "j. J jiir- in S >r» pr^.Mm (Mafap* w .4 j tj) uraznt*'*i si 11. Ao fa um *apo"4n« "*ft fig ! kite-li > mln> ".••■-rn."ni.- ii 't«J .KMsuavind' i ijfjk. .i -70 se 2—3 pridnih delavskih moči, ki znajo tudi molzti, proti dobremu plačilu sprejme. Vstop takoj. Vprašanja na gospo Marijo Lininger v ' Mariboru. 5a A 148/17 50 OKLIC Prostovoljna dražba zemljišča na Remšniku (Remschnig) Dne 6. decembra 1917 ob 11. uri predpoldne, bode se pri c. kr. okrajni sodniji v Marenbergu zvr-šila prostovoljna dražba v zapuščino umrle posestnice Lucije C i e g 1 er spadajočega zemljišča vi. štev. k. o. Remšnik, p. d. „Helbl". Cenilna vrednost: 20.558 K 15 v. Vadium 2055 K 81 v. C. kr. okrajna sodnija Marenberg odd. I., dne o. novembra 1917. (Pečat.) (Podpis.) Izmed umetnih gnojil se dobi sedaj samo i^kajnit-*! Kalijeve soli tudi v spomladi ne bo. Kdor rabi kajnit, naj piše takoj na Fr. Mulec, Graz, M Will 6 Sprejemajo se samo naroČila na celi P =50 [si.TJatelj in odgOTOrni urednik: Kari Linhart. Tisk: w. Blanke t Ptuja. 3329 �68749