G eo g ra fsk i v e stn ik , L ju b lja n a , LI (1979) R A Z P R A V E UDC U D K 911.2:628.12 (497.12) = 863 ONESNAŽENOST SLOVENSKIH REK IN NJENE POKRAJINSKE ZNAČILNOSTI1 Prispevek k regionalni geografiji Slovenije D arko R a d i n j a * 1. Širjenje onesnaževanja V povojnem času so naše rek e doživele ve like sprem em be. P rv a le ta po v o jn i so b ile še čiste, d v a jse t le t k asn e je p a že um azane. O nesnaže­ v an je rečne vode se je tak o h itro širilo in stopn jevalo , da sm o ok rog le ta 1970 govorili o sp lošn i onesnaženosti naših rek . Ta je nam reč poleg več jih zajela tu d i že m an jše vode. Iz p rv ih obsežnejših raz isk av H idrom eteoro loškega zavoda SRS (H ri­ bar, 1972) sm o izračunali, da je b ilo v S loven iji 1971. le ta 30 rek v skupn i dolžini 2000 km , k i so b ile tako ali d rugače d eg rad iran e . T akšne pa so b ile vse večje vode, k ak o r so potrdilfe biološke, kem ične in d ru g e analize, k i so j ih te d a j o p rav ili n a p rv ih 64 k ra jih , iz b ra n ih v ta nam en . Od tega je b ilo 20 re d n ih m e riln ih m est, 30 d o d atn ih in 14 občasnih . O nesnaženi so b ili sicer še d ru g i tokovi, v en d a r jih ta k ra tn e raz iskave niso zajele, saj je p rv o om režje posta j za u g o tav ljan je kakovosti p o v ršin sk ih voda šele n a ­ sta ja lo . K er p red te m ta k ih raz iskav n i bilo, n im am o vpogleda, k ako se je on e­ snaženost n aš ih re k š irila in s to p n jev a la .2 Ta razvoj spoznam o lahko kveč­ je m u posredno s pom očjo u rb an e g a in in d u strijsk eg a razm ah a v te m času, k i s ta p o g lav itn a v zro k a onesnaženosti p o v ršin sk ih voda. P e t le t k asn e je (1976) so ugotovili, da je 49 re k in po tokov zam azanih, k a r je 19 več k ak o r p rv ič (ZVS, 1977). To še ne pom eni, da se je v tem času onesnaženost širila , pač pa, da so raz iskave m ed tem zaje le še d ruge vodne tokove. O pazovalna m reža se je n am reč za 22 opazovališč povečala, 1 R e fe r a t n a X I. zb o ro v a n ju s lo v e n sk ih g e o g ra fo v v M ariboru od 28. do 30. 6. 1978. 2 D o tle j sm o p o z n a li le p o d a tk e o d e v e t ih n a jp o m em b n ejš ih rek a h (S ave, D ra v e , M ure, S o če , S a v in je , K rk e , Id r ijce , K a m n išk e B is tr ice in L ju b lja n ic e ) , k i j ih je v le t ih 1948 — 1967 zbra l I n š t itu t za z d r a v stv en o h id ro teh n ik o F A G G v L ju b lja n i. * D r., izred n i u n iv . p ro f., P Z E za g e o g ra fijo , F ilo zo fsk a fa k u lte ta , A šk er č e v a 12, 61000 L ju b lja n a , YU. POOMIMmT*'-l±L i«ii»5̂r UMW 1̂1 i M O STE, f M7- S , 2 D n u&u »,n ur CMU»I DOM JAHC' 0 0 3 RADGONAM̂ /v. iwj-f*v: 4*n J ^ fc r o n i i i wh 1,71 vL?«| / *V, "-1 “ \y .\ l-jllllpT- 2 3} v «*> WUJ 6jo aAf'OSMOl T̂5 k “ J f i 4^soStanj 0,41 SMART NO IB " . 4 STRMEC C > 4 °S% . ‘j , »ymiun.i % ~ \ X, v.-v ^ ^ L E J MWO : MUR SB 6 2 , f v o • \ \ ) rROGATEC CUM&L.^ v S — ^ » (JL^ l5TO K O )fl5 CELJE 6 ,7 I X ^ č im O L C A V '£ § E N lK H 0 i7 - ----- - € gliSmVi SODNA V A S 0 , > * ^ J E < U 6 p v p i , ^ r s &)£&}> S?c \^ iiniV9'61 v ' o Tn r ' r a ? - 1 « J * , w W ^ ^ o 'M A R T I N J A V 0,74 J W v ̂ f J j 3 1 j J 3 j 7i>UöjV«V4 - , - '■iRsro’c.t K A K O V O S T R E Č N E VODE V S R S L O V E N I J I L 1 9 7 6 p r i p o p r e č n o n i z k e m v o d n e m p r e t o k u THE QUALITY OF THE RIVER WATER IN THE SO OF SLOVENIA M THE TEAR 1976 a t an a v e r a g e low level of t h e r i v e r s : 5 .0 5.1 * 10 1 0 ,1 -2 0 2 0 .1 -3 0 3Q 1 4 0 40,1 5 0 50 .1 6 0 60.1 TO 7 0 - • BAK0VEC 0 0 4 9 ,6 1 V 00N I P R E T O K - s O n v * J/ i -W A T E R DISCH ARG E , i - T m [ , GOMILA 7 ,6 8 O j , 0 \ \ 1 ? 1*SREBRN 1ČE 5 5 7Y>V U H O » F F - P Z E GEOGRAFIJA IV - 1 9 7 8 K m m V O D O M E R N A P 0 S 1 A J A - THE R A W GAUGE STATIO N I M E R IT V E K A K O V O ST I VODE - THE M EA SU R EM EN TS OF THE WATER QUALITY I - IV KAKOVOSTNI RAZREDI REČNE V 00E - THE QUALITY C L A S S E S OF THE RIVER WATER 111-1 I 1 2 1 2 I - I I 2 2 2 2 II 2 3 2 3 I I - I I I 3 3 3 3 I I I 3 4 3 4 I I I - IV ( 4 4 V IV PO PO D A T K IH Z V E /E VOONIH S K U P N O S T I S IO V E N U E tako da jih je b ilo skupno 86. N a v rs to so p rišle le zadn je večje vode, ki j ih do tle j še niso ana liz ira li (Sotla, R ižana, M irna), p redvsem p a v rs ta k ra šk ih voda — Rinža, C erkniščica, U nica, Logaščica in H ubel. R aziskave om enjajo še n ek a j m an jš ih voda, k je r pa s to p n je onesnaženosti niso do ­ ločili. Ko govorim o o sp lošnem onesnažen ju n aš ih rek , m islim o na to, da se n a vseh vodah p o ja v lja zam azanost bodisi v celoti, n a vsem vodnem toku , ali vsaj delom a. K ra tk o m alo n i več reke , k i b i b ila povsem čista. T akšni so kveč jem u po tok i v odročn ih k ra jih , p ri v eč jih vodah p a le najzgo rnejš i, p o v irn i deli. K ako pogosta je onesnaženost re k v S loveniji, p r ik az u je razm erje m ed čistim i in um azan im i deli rek . Podoba, k i jo n a ta nač in dobim o, je sicer p o m an jk ljiv a , k e r p rim e rja m o m ed seboj različno velike in različno vodnate reke , a je za osnovni p reg led v en d a rle značilna. P oglejm o n ap re j, kakšno je razm erje p r i rekah , k je r so onesnaženost že doslej an a liz ira li; te so nam reč naše n a jv eč je in najpom em bnejše vode. Od sk u p n e do lž ine so š tir i p e tin e te h rek onesnažene in le p e tin a je čistih . K er so čisti le n jih o v i zgo rn ji deli, k i so n a jm an j v o d n a ti in pom em bni, je to razm erje še slabše. Če p a p rim e rja m o le d e jan sk o one­ snažene dele re k (2350 km ) in vse pom em bne vodne tokove (2200 km ), spoznam o, da so ti že v celo ti onesnaženi, poleg teg a p a še d rug i, m an j pom em bni. U godnejše raz m erje dobim o le, če p rim erjam o onesnažene odseke re k z vsem i vodam i, k i so da ljše od 20 km . K er je teh v S love­ n iji 4719 km (ZVS, 1977), jih je onesnažena že p rib ližno polovica. P re ­ z re ti pa ne sm em o, da je zam azan ih še ve lik o d ru g ih potokov, k i jih d o ­ slej še niso raziskali, š e m an j ugodno je raz m erje m ed količino čiste in onesnažene rečne vode, k a jti spodnji, na jbo lj v o d n a ti deli re k so p ra ­ vilom a tu d i na jbo lj onesnaženi. Z ato je ko lič ina onesnažene vode vsaj d e se tk ra t v eč ja od čiste. U prav ičene so to re j trd i tv e o sp lošni onesnaže nosti n aš ih rek , čep rav ta, k ak o r bom o še spoznali, n i s ta lna , tem več se p rek o le ta p recej sp rem in ja in ob v isok ih vodah sko ra j zbledi. Splošno onesnaženost rek p o n az a rja ta tu d i u s trez n i k a r ti (H ribar, 1972; ZVS. 1977). Z n jiju spoznam o, da so Se čiste vode obdrža le p ra v ­ zap rav sam o v alpskem svetu . E dino v n jem je sk len jeno področje čistih voda, k i od tekajo iz p o v irn ih Ju lijsk ih in K am niško -S av in jsk ih Alp, K a ­ rav a n k in P ohorja . Č iste so S ava D olinka do K ra n jsk e gore, Sava Bo­ h in jk a do B oh in jske B istrice, Soča do Bovca, K okra do P red d v o ra , S av i­ n ja do Luč itd . Že v sosednjem p red a lp sk em h rib o v ju so čiste vode re d ­ ke, m ed tem ko so n a subpanonskem in su b m ed ite ran sk em obrobju , vk ljučno s k rašk im sve tom n o tra n je S lovenije, že povsod vsaj zm erno onesnažene. P rim e rja v a m ed le ti 1971 in 1976 sicer kaže, d a se onesnaženost rek b istveno ne š ir i več. V išek sm o očitno dosegli že p red tem . D eg rad iran je naših re k se je p o tem tak em izredno razm ahn ilo . Ves razvoj sm o p ra k tič ­ no doživeli v p ič lih dveh d e se tle tjih (1951—-1971). Od lokalne onesnaže- nosti n a zače tku je po vm esni k ra tk o tra jn i reg io n a ln i onesnaženosti p rišlo do sk len jenega o n esn ažen ja rek . 2. Stopnje onesnaženosti P oleg splošne zam azanosti re k je za S lovenijo značilno še to, da je ta zam azanost tu d i zelo iz razita . N jena s to p n ja je nam reč v isoka (glej k a rto ) . Od 2350 km um azan ih voda je p rib ližno 45 % zm erno onesnaže­ n ih (1. do 2. in 2. r .) , 35 % s red n je onesnažen ih (2. do 3. in 3. r.) in k a r 20 % m očno onesnaženih (3. do 4. in 4. r . ) 3. Ta raz m erja so sicer le p r i­ bližna, čeprav sm o j ih sestav ili po posam eznih p o d a tk ih Zveze vodnih skupnosti S lovenije . K a jti za n a tančno u g o tav ljan je različno onesnaženih rečn ih odsekov je m e riln a m reža še p re red k a . N aglasiti je treb a , da p rik az an a onesnaženost n i s ta ln a ozirom a po ­ prečna, tem več je ta k a le ob s red n je n izk i vodi, ko so reke n a jb o lj u m a­ zane in razm ere na jbo lj k ritičn e . P rik a za n a je to re j skoraj s k r a j n a o n e ­ s n a ž e n o s t r e k . Z ato vso pozornost usm erjam o n a po le tne vode, čeprav bi b ilo k o ris tn o v ed e ti tu d i to, k ako onesnaženost ko leba p rek o le ta , v e n ­ dar je o tem še p rem alo podatkov . V ideti p a je, da se deg rad ac ijsk i r e ­ žim v g lavnem u jem a s p re točn im : n a večini re k je n a jv eč ja onesnaženost po le ti (1. v išek) in pozim i (2. v išek ), n a jm an jša spom ladi (1. n ižek) in je sen i (2. n ižek ). D rugače je z lasti p r i D ravi, M uri, R ižani in še n e k a te ­ r ih vodah .4 Več vem o o tem , k ako so onesnažene vode razpo re jene , k a jti onesnaženost se raz lik u je od rek e do rek e pa tu d i p r i is tih re k a h se ob toku sp rem in ja za rad i raz ličn ih n a ra v n ih osnov posam eznih voda in za­ rad i razn o v rs tn eg a onesnaževan ja. K er so rek e različno velike, različno vodnate in d inam ične, v ir i onesnaževan ja p a neenakom erno razp o re jen i in različno m očni, sreču jem o na n jih raz lična deg rad ac ijsk a zapored ja . K a r ta kaže, da vode na jbo lj onesnažu jejo večji in d u s trijsk i k ra ji, še posebno, če so b lizu skupaj, np r. v L ju b ljan sk i ko tlin i. Toda tu d i m an jša in d u s tr ija m očno osnesnažuje vode v vseh m a n jš ih dolinah, k i v p ov irn i S loveniji p rev lad u je jo , np r. D rav in ja pod S lovensko B istrico . Podobno vlogo im ajo k ra ji z zasta re lo ozirom a »um azano« in d u s trijo (Celje, Je se ­ nice. K rško) in p rav tako ru d a rsk i k ra ji, s tisn jen i v ozkih, s tran sk ih do­ linah, n p r. v Z asav ju , M ežiški do lin i in d rugod . S plošna onesnaženost naših re k je p redvsem posledica razp ršen e in ­ d ustrije , k i m an jše vode, značilne za povirno S lovenijo , h itro in m očno onesnaži. S loven ija je p rim er, kako se v go ra ti in povirn i, čeprav m očno odtočni p o k ra jin i onesnaženost voda km alu razširi in s to p n ju je že ob razm erom a zm ern i in d u stria liz ac iji in u rban izac iji. K a jti šibka, čeprav gosta rečna m reža im a s svojim i h u d o u rn išk im i in d rug im i po tezam i ob 3 T ek o če v o d e ra zv r šča m o v 4 k a k o v o stn e ra zred e (1 do 4) in 3 v m e sn e p reh o d e (1/2, 2/3, 3/4), sk u p n o n a 7 s to p e n j. V 1. r. so č is te v o d e , v 2. r. zm ern o o n e sn a ž en e , v 3. r. s red n je o n e sn a ž en e in v 4. r. m o čn o o n e sn a ž e n e . S to p n je o n e sn a ž en o sti te m e lje na s ta n d a rd n ih b io lo šk ih (sap rob n ost) in k e m ič n ih a n a liza h (L ieb m an n , 1951). S to p n ja 2/3 p o m en i, da im a rek a p o tez e d ru g eg a in tr e tje g a razred a (N ačrt U red b e zv ez n e g a iz v r šn e ­ ga s v e ta o k la s if ik a c ij i v o d o to k o v , 1974). 4 N a jv e č m n o žičn ih p o g in o v rib je p o le ti, ko so v o d e n izk e in to p le . O bčasn e , n e ­ n a d n e z a stru p itv e v o d a p o m en ijo d o d a tn o d e g e n era c ijo . obeh n ižk ih p luv io -n iva lnega in n ivo-p luv ia lnega od točnega rež im a p re ­ m alo vode. T ega tu d i n ag la iz m en jav a rečne vode, k i je posled ica gora- to s ti in velikega s trm ca dolin, n e m ore b istveno pop rav iti. 3. Degradacijski režimi Za štev ilne naše rek e je značilno, da o n e s n a ž e n o s t s t o k o m n a ­ r a š č a . P ro g resiv n i tip o nesnaževan ja kaže, k ako d eg rad ac ijsk a d inam ika presega n ara v n o reg en erac ijo voda. Z ato je h id ro loško in biološko rav n o tež je re k načeto in ob to k u navzdo l čedalje bolj porušeno . P onekod je to p r i­ pelja lo celo do sk ra jn e g a onesnažen ja voda in do m rtv ih (ab io tičn ih ) rečn ih odsekov. Z am azanost se s tokom veča za rad i p reh u d eg a in p re ­ pogostega onesnaževan ja . V časih p a je vodn i to k p re k ra te k , da b i se m ogel po n a ra v n i p o ti očistiti. P ro g res iv n i tip onesnaževan ja je značilen za s red n je velike reke , z lasti za Mežo (1 — 1/2 — 3 — 4), K am niško B istrico (1 — 2 — 3 — 4), Ščavnico ( 1 — 2 — 3 — 3/4 — 4), Soro (1 — 1/2 — 2 — 3 — 4) in R ižano (1 — 2 — 3 )5. P r i vseh te h v o d ah se one­ snaženost ob to k u s to p n ju je in doseže v spodn jem delu na jveč jo d eg ra­ dacijo —• tre t jo ali če trto stopn jo (glej d iag ram ). DEGRADACIJSKA ZAPOREDJA SLOVENSKIH REK ( s h e m a t i č n i p r i k a z ) DEGRADATION SUCCESSIONS OF THE RIVERS IN SLOVENIA ( SCHEM ATICAL ILLUSTRATION I 1. PROGRESI VNI TIP ( n a r a š č a j o č a o n e s n a ž e n o s t ) THE PROGRESSIVE TYPE ( p o l l u t i o n i s i n c r e a s i n g d o w n s t r e a m ) MEZA 2 . INTERFERENČNI TIP ( k o l e b a j o č a o n e s n a ž e n o s t ) THE INTERFERENCE TYPE ( p o l l u t i o n i s t l u c t u a t i n g a l o n g t h e c o u r s e ) LJUBLJANICA 3. LIN EA R N I TIP ( e n a k o m e r n a o n e s n a ž e n o s t ) THE LINEAR TYPE ( p o l l u t i o n i s e v e n a l o n g a l l c o u r s e ) MURA 4 4 . DEGRESIVNI TIP ( p o j e m a j o č a o n e s n a ž e n o s t ) THE DEGRESSIVE TYPE ( p o l l u t i o n i s d e c r e a s i n g d o w n s t r e a m ) D RAVINJA C.F.- P 2 E GEOGRAFIJA IX - 1978 1 — 4 s t o p n j a o n e s n a ž e n o s t i r e č n e v o d e 1 t o 4 d e g r e e s o f t h e p o l l u t i o n o f t h e r i v e r w a t e r 5 š t e v i lk e p o m en ijo k a k o v o stn e ra zred e r ečn e v o d e Za n ek a te re d ru g e rek e je značilno, da o n e s n a ž e n o s t s t o k o m k o l e b a bodisi zarad i neenakom erno razp o re jen eg a ali različno in ten z iv n e­ ga onesnaževan ja. In te rfe ren čn i tip zam azanosti se n a jra je u v e ljav lja na d a ljš ih rek ah , k je r se ob n jih zv rs ti več in d u s trijsk ih ozirom a u rb a n ih sre­ dišč. Zelo značilna je Sava (1/2 — 2/3 — 2 — 2/3 — 3 — 1/2 — 3 — 1/2 — 2 ■—■ 3 — 3/4 — 3 — 3/4 — 4 — 3/4), k je r onesnaženost ko leba tako , kakor se ob n je j v rs tijo nep o sred n i in po sred n i v ir i deg radacije (Jesen ice — K ra n j — M edvode — L ju b ljan a — Dom žale — Z agorje — T rbov lje — H ra s tn ik — K ršk o ). P odobni s ta L ju b ljan ic a (2 — 4 -— 3/4 — 1/2 — 3 — 4) in P ak a s S av in jo (2 — 3 -— 4 — 3/4 — 2 — 3 •—- 4 — 3/4 —• 3). T re tji deg radac ijsk i tip im ajo reke, k i so e n a k o m e r n o z a m a z a n e ali pa onesnaženost s tokom le rah lo koleba. N a jv e čk ra t so to več je rek e z en akom erno razp o re jen im i in p rib ližn o enako ve lik im i onesnaževalci ali pa m an jše vode z en im v iro m onesnaževanja, ki p a so p rek ra tk e , da bi se m ed p o tjo la h k o očistile. M ed večjim i je n a jb o lj tip ičn a M ura (3/4 — 3/4 — 3 — 3/4), k je r se n a slovensk ih tle h onesnaženost p rav m alo sp re­ m in ja , čep rav je več k o t 70 km dolga. P odobn i s ta tu d i D rava (2 — 2/2 — 2 — 2/3 — 3) in K rk a (2 — 2/3 — 2), m ed k ra jä im i pa S elška iin P o­ lja n sk a S ora (2 — 2). Sem uvrščam o tu d i M edijo, T rboveljščico , Boben, Sevničino, B restanščico , H ubel in še n ek a te re d ruge, k i so v spodnjem to k u sk ra jn o zam azane, so p a p rešibke in p re k ra tk e , da b i se kakorko li očistile. P r i te h vodah — v b is tv u so p rav z ap rav po tok i — je očitno n e­ so razm erje m ed n jihovo velikostjo in onesnaževanjem . Za in d u strijsk e odplake so nam reč vse p rem alo v o d n ate in p rek ra tk e . Č etrti tip im ajo reke, p ri k a te r ih o n e s n a ž e v a n j e s t o k o m p o ­ j e m a . L astno je vodam z en im v iro m onesnaževan ja , k i pa so dovolj dolge, da se m ed p o tjo bolj ali m an j očistijo. L epi p rim eri degresivnega onesna­ ževan ja so D rav in ja (4 — 3/4 — 3 — 2/3), M irna 3/4 — 3 — 2/3 — 2) in V ipava s H ublom (4 — 3/4 — 3 — 2/3 - - 2). Sem kaj uvrščam o še Rin- žo (2/3 — 2), N o tran jsk o R eko (4 — 3/4 — 3), T ržiško B istrico (2/3 — 2) in Id rijco (2/3 — 2 — 1/2). V spodn jem to k u se n a ra v n o očistijo za stop­ njo, dve ali tr i . K ako in tenz ivno je onesnaževan je n aš ih rek , spoznam o, ko pom isli­ m o n a n jih o v e n a ra v n e lastnosti. Te so povečini take, da k rep ijo rege­ n erac ijo rečne vode. Z ato je n jihovo n a ra v n o čiščenje na sp lošno veliko in naglo. K te m u pripom ore zlasti h ite r in b u ren vodn i tok, k i izdatno v r tin č i in m eša rečno vodo (tu rb u len c a ) , n ad a lje ve lika vodnatost, iz­ da tn o vodno k o leb an je in h u d o u rn išk e poteze sploh, pa še d ruge lastn o ­ sti. Vse to s to p n ju je m ehanično , kem ično in biološko čiščenje rečne vode (m ešanje , raz redčevan je , p rece jan je , raz tap ljan je , p rez račev an je te r raz ­ g ra je v an je škod ljiv ih snov i). P osebno pom em bni so v isoki odtočni količ­ n ik i. Z ato se rečna voda h itro obnavlja , k a r je še posebno pom em bno. Iz raču n a li smo, da se vsa voda v n aš ih rek a h zam en ja p re j ko t v tre h ali š tir ih tedn ih . Spričo ta k šn e reg en erac ije je očitno, d a je onesnaževa­ n je n aš ih re k zelo veliko. N aravno čiščen je posam ezn ih re k se seveda v m arsičem raz lik u je . R azlična so z lasti ra z m e rja m ed m ehanično-ke- m ičnim in b io lošk im čiščenjem . P r i več jih rek a h se reg en erac ijsk i proces sp rem in ja ob to k u navzdol in se za rad i p rito k o v m ed seboj različno pre- pleta. P om em bni so p r i tem tu d i odtočni režim i, z lasti n iv a ln i in nivo- -p luvialn i. R azlike so posebno m ed alpsk im i in p red a lp sk im i rekam i te r m ed subpanonsk im i in subm ed ite ransk im i, še posebej p a m ed prodo- nosnim i vodam i. P osebnost so k rašk e vode, k i im ajo nasp loh m anjšo sa- m očistilno sposobnost. V celo ti je reg en erac ijsk a zm ogljivost n aš ih re k to likšna, da se za eno stopn jo očistijo p rib ližno n a raz d a lji 8 do 12 km . č e se to re j v iri onesnaževan ja v rs te n a ta k i razdalji, se onesnaženost ne povečuje. Od jakosti onesnaževan ja pa je odvisno, za k a te ro sto p n jo gre. N aših rek po tem takem ne bi sm eli onesnaževati bolj na gosto. P r i in ten z iv n ejšem onesnaževan ju b i raz d a lje m ed v iri onesnaževan ja m o ra li povečati, da bi lovili rav n o v esje z n a ra v n im čiščenjem vode. P odobne posledice im a vod- n a to st reke. Z več jim p re to k o m se reg en erac ijsk e razd a lje sk rajša jo . M edtem ko po toke m očno zam ažejo že m an jši in d u s trijsk i obrati, im a enako onesnaževan je n a več jih rek a h m nogo m an jše posledice. Če b i od ­ padne vode ce ljske in d u s trije o d teka le v S av in jo nam esto v H ud in jo in Voglajno, bi b ila onesnaženost ce ljsk ih voda nedvom no b lažja . Č eprav upoštevam o sam o glavne onesnaževalce, je očitno, d a naše rek e onesna­ žujem o p rem očno in p reveč na gosto. Zato so ob to k u navzdol povečini čedalje bolj zam azane. K er je v S loven iji 533 in d u s tr ijsk ih obratov (ZVS, 1977), zam azan ih re k pa je 2350 km , se v ir i onesnaževan ja v rs tijo p o p reč­ no n a 4,4 km vodnega toka, k a r je glede n a reg en erac ijsk o sposobnost n aših re k d v a k ra t p regosto . K ako velika je onesnaženost slovensk ih rek , kaže p rim e rja v a m ed lastn im onesnaževan jem in tis tim , k i izv ira iz sosednje A v str ije (A tlas, 1966). L astno onesnaževan je n i n am reč nič m an jše od onesnaževan ja D rave in M ure, ko p rite če ta v S lovenijo . M edtem ko D rava do teka k nam zm erno onesnažena (2. r.) in od teka na H rva tsko za dve s topn ji bolj onesnažena (3. r .) , je M ura p ri do toku in od toku enako um azana (4/4 r .) . A logena onesnaženost je velika, k e r obe re k i p r isp ev a ta k a r 46 % k celo tn i vod n ato sti n aš ih voda (ZVS, 1977). Sava p a s slovenskega ozem lja o d teka m očno onesnažena (3/4 r .) . P odobno je z N o tran jsk o Reko, ki p o n ik a v Š kocjansk ih ja m ah in se pod zem ljo p re ta k a na ita lijan sk o s tra n (3. r .) . M ed rekam i, k i od tekajo iz S lovenije, s ta nekoliko čiste jši edino Soča (2/3 r.) in K olpa (2 r.). 4. Vrste onesnaževanja Z am azanost re k je posled ica in d u strijsk eg a razvoja. Z n jim se on e­ snaženost u jem a časovno, s tru k tu rn o in reg ionalno . V razširjenosti, s to p ­ n ji in razv o jn i d inam ik i onesnaženosti nam reč odsevajo osnovne črte povojne in d u stria lizac ije , k ak o r jo je p rikaza l V rišer (1977). I n d u s t r i j s k o o n e s n a ž e v a n j e je sicer poglavitno , ni pa edino, k a jti p ri te m im a pom em ben delež tu d i p reb iva lstvo . G re za t. i. p o p u l a ­ c i j s k o o n e s n a ž e v a n j e r e k . K er so m esta n jegov pog lav itn i v ir, ga označujem o tu d i ko t u r b a n o a l i k o m u n a l n o o n e s n a ž e v a n j e v o d e . R azlikovan je m ed p rv im in d rug im n i vedno enostavno, k e r se m a r­ sik je p rep le ta ta . Na splošno pa je v en d a rle precej jasno. S pom očjo ek v iv a­ le n tn ih eno t (EE) m orem o in d u strijsk o onesnaževan je p r im e rja ti s popu ­ lac ijsk im in oboje označiti s skupno osnovo, k i tem elji n a popu lacijsk i enoti onesnaževan ja, to je na onesnaževan ju vode, k i ga povzroča posam ezni p re ­ bivalec (1 E ).6 Iz raču n a li so, da so b ile naše vode 1976. le ta onesnažene s 7,25 m ili­ jona E (ZVS, 1977). To pa je toliko, k ak o r če b i v S loven iji živelo 4-k ra t več preb iva lcev , seveda brez razv ite in d u strije . K sedanji onesnaženosti rek p risp ev a p reb iv a ls tv o 1,8 m ilijona E ali 25 % in in d u s tr ija 5,4 m ili­ jona E ali 75 %. P rv a le ta po v o jn i s ta b ili obe v rs ti onesnaževan ja p r i­ bližno enakovredn i, do danes pa se je popu lacijsko onesnaževan je p ove­ čalo le za 400.000 E (7 2 % ), in d u s trijsk o pa k a r za 4.300.000 E ali 490 % (Arčon, 1978). D elež in d u s trije je očitno še večji, če sk lepam o po tem , da so b ile vode po vo jn i še čiste k lju b 1.300.000 p reb ivalcev . P re d deagra- rizacijo in u rban izac ijo S lovenije je b ilo n am reč onesnaževan je še ra z ­ p ršeno n a obilico m an jš ih n aselij in zato še v rav n o v esju z regeneracijo okolice in lo k a ln ih voda. Z arad i razp ršenega in d robnega onesnaževan ja — in d u s tr ija in več ji k ra ji so b ili red k i — se lokalno onesnaževan je ni širilo po rek ah . Z ato m enim o, da je tu d i sed an je raz m erje m ed po p u ­ lacijsk im in in d u strijsk im onesnaževan jem prece j večje k ak o r 1 : 3. O deležu enega in d ru g eg a onesnaževan ja se lahko m arsik je nazorno p repričam o, k a jti vode so zam azane že p red p rv im i in d u s trijsk im i k ra ji . Ta onesnaženost s icer n i velika, saj ne preseže d ru g e s topn je , čep rav gre za zgornje, n a jm an j vodnate dele rek . N azoren p rim e r je V ipava s 1500 p reb ivalci, k i je b rez in d u s trije in isto im ensko reko onesnažuje že takoj n a začetku . T udi do lina K okre je b rez in d u strije , n je n a re k a p a je že nad P reddvorom v 2. raz red u in pod n jim v 2/3 raz redu . Sava D olinka je v 1/2 raz re d u nad Jesen icam i, p rav tak o Sava B oh in jka nad B ohinjsko B istrico . Podobno je z zgorn jo K rko , Rižano, Pako, S otlo in štev iln im i d ru g im i po v irn im i tokovi, k i so vsi zm erno onesnaženi. N a rek a h pod večjim i k ra ji so posam ezne v rs te onesnažen ja m an j jasne. N a splošno p a m anjši, v en d a r bolj in d u s tria liz iran i k ra ji (np r. A nhovo), m očneje onesnažu jejo vode od večjih , m anj in d u s trijsk ih (npr. G orica). L ju b lja n a m anj onesnažu je od Id rije in Mežice. P rv i k ra ji one­ snaženost re k povečajo navadno za dv a ali t r i raz rede, d ru g i n a jv e č k ra t sam o za en razred . M ed popu lacijsk im in in d u strijsk im onesnaževan jem so n a jv eč ja n e ­ so razm erja p r i n a jb o lj zam azanih rek ah . O glejm o si nekaj p rim erov . M ed n a jv eč jim i rek a m i je najbo lj onesnažena Sava, ki je m ed K rš­ kim in B režicam i v 4. raz redu . In d u s tr ijsk o onesnaževan je Save je p ri K rškem k a r 184-krat večje od populacijskega. P rv o u streza 830.000 E (ZVS, 1977) in d rugo 4500 E. T am k ajšn ja to v a rn a p a p ir ja in celuloze onesnažu je ogrom no vode, saj n an jo odpade do b ra d ese tin a vsega onesnaže­ v an ja v S loveniji. S sosednjim i k ra ji v red (Senovo, B režice itd .) je na 6 U rad n i lis t SR S, 21, 1972 B režiško-K rškem p o lju o nesnaževan je Save, ko zapušča S lovenijo , to- likšno, k ak o r da bi tam živelo m ilijon ljud i. Zato je Sava k lju b velik i vod n ato sti m očno onesnažena. V občini K avne n a K oroškem je in d u strijsk o onesnaževan je Meže 22-krat več je od populacijskega. M edtem ko p reb iv a lc i onesnažujejo M ežo s 26.000 E -—- to liko je n am reč lju d i — jo ru d n ik , že lezarna in d ru ­ ga in d u s tr ija tako, k ak o r d a b i ob M eži živelo 575.000 p reb iv a lcev (Ha- rarn ija , 1978). M eža je za to lik šno onesnaževan je m nogo p rešib k a . Zato je od Ž erjav a navzdol do iz liva v D ravo, to je v dolžini 25 km , m rtv a voda (4. r .) in en a na jbo lj onesnažen ih re k v S loven iji sploh. G lede na štev ilo p reb iv a lcev in velikost po reč ja u s treza onesnaževan je poprečni gosto ti 1000 p reb ./k m 2 ozirom a m estu , k i bi bilo s 600.000 p reb iva lc i s tisn jen o v ozko M ežiško dolino. P odobne razm ere so n a N o tran jsk i Reki. V Ilirsk i B istric i je in d u ­ s tr ijsk o onesnaževan je R eke 15-krat več je od populacijskega, čep rav upo ­ števam o podatke iz 1971. le ta , k i p a so očitno p ren izk i. P rv o naj b i u s tr e ­ zalo 70.000 E in d rugo 4.800 E (H rib ar, 1971). O nesnaževan je je sicer m an jše k ak o r n a Meži, a R eka je za rad i m an jše vod n ato sti in različne v rs te onesnaževan ja enako um azana (4. r.) . O nesnaževan je R eke je p re ­ težno organsko, M eže pa anorgansko . V C elju je raz m erje m ed popu lacijsk im in in d u strijsk im onesnaže­ v an jem sicer m an jše , a še vedno 1 : 10. Z več ko t 300.000 E je in d u s tr i j­ sko onesnaževan je V oglajne daleč p reveliko za n jen e regenerac ijske sposobnosti. Z ato je n je n spodn ji del onesnažen in b rez ž iv ljen ja — p rav i in d u s trijsk i kanal. In d u s tr ijsk o onesnaževan je D rav in je je v S lovensk ih K o n jicah 5-krat večje od popu lacijskega . P rv o u s treza 75.000 E in d rugo 15.000 E, to re j m estu s 100.000 p reb iva lc i (Tepej, 1978). K lju b tem u, da je zam azanost še s tk ra t m an jša k ak o r p r i Meži, je D rav in ja enako onesnažena (4. r.), k e r je m an j v o d n ata (sqs = 1,4 m 3/s in sqn = 0,3 m 3/s), k a r je nazoren p rim er neso razm erja m ed obsegom in d u strijsk eg a onesnaževan ja in reg e ­ nerac ijsko šibkostjo p o v irn e vode. V S loveniji je podobn ih p rim ero v ve­ liko. Z načiln i so z lasti za s tran sk e do line in m an jše po toke (Z agorje ob M ediji, T rb o v lje ob T rboveljščici, H ra s tn ik ob B obnu itd .). P opu lac ijskem u in in d u strijsk em u onesnaževan ju voda se v zad­ n jem času p r id ru ž u je še km e ti jsko . Zato n arašča zam azanost vode tud i na podeželju . VeliJko vode onesnažu jejo zlasti velik i ž iv inorejsk i ob rati. Tako onesnaževan je je očitno np r. n a M urskem in A paškem p o lju (Cven, L ju tom er, P odgrad , L u tv e re i), n a R avenskem in D olinskem (Nem ščak, J e z e ra ), n a K rasu (N everke) in drugod. 5. O nesnaževanje rek po letu 1971 K akovost rečne vode so doslej obsežnejše u g o ta v lja li d v ak ra t, prv ič 1971. in d rug ič 1976. le ta. Obe obdob ji so tu d i k a rto g ra fsk o p rikazali, k a r om ogoča p rim e rja v o in vpogled v po tek o n esn ažev an ja (H rib ar, 1972; ZVS, 1977). A nalize p rv ih in d ru g ih raz iskav sicer niso enakov redne, saj so d ruge m e ritv e š tev ilne jše in izpopoln jene, v celo ti pa ven d arle kažejo, k je se je v tem času onesnaževan je s topn jevalo in k je ustalilo . P rim e rja li smo tis te reke, k i so jih o b ak ra t ana liz ira li. O d 49 re k jih je ta k o ostalo le 28. M edtem ko analize b ržkone niso sporne, je vp rašljivo posp loševan je podatkov posam eznih m e riln ih posta j n a vm esne dele rek . R avno to p a p rik az u je sam očistilno sposobnost vodn ih tokov. Bolj za ­ nesljiv vpogled v reg en erac ijsk o d inam iko bom o dobili šele ta k ra t, ko bo na voljo več m e riln ih posta j. M anj jih je zato, k e r so raz iskave drage, zam udne in zah tevne, saj je tre b a vodne vzorce an a liz ira ti na te re n u in v la b o ra to riju . K ako so zam azanost re k n ad ro b n e je razčlen ili p r i d ru g ih raziskavah , spoznam o iz n a s led n jih p rim erov : S ava (1971 — 8 razčlen itev , 1976 — 14 razče ln itev ), S av in ja (1971 — 4, 1976 — 6), V ipava (1971 — 2, 1976 — 5), D rav in ja (1971 — 3, 1976 — 6), L edava (1971 — 1, 1976 — 3), L ju b lja ­ n ica (1971 — 4, 1976 — 6). P ri n ad ro b n e jšem razč len jev an ju so očitno u pošteva li tu d i širše razm ere rečn ih odsekov, a tak o nas ta le m etodološke raz like o težu je jo p rim erjav o . V p rašan je je, ali p rik azan e raz like odsevajo de jan sk e sp rem em be v onesnaženosti rek . M edsebojno povezovanje po ­ datkov in posp loševan je bi bilo tre b a zato posebej osvetliti. Po te h p o d a tk ih naj bi se onesnaženost povečala v velikem delu rek . N ap redova la na j b i z lasti n a M uri, L edavi in Ščavnici te r n a D ravin ji, P ak i in L ju b ljan ic i. P ovečala n a j b i se n a K am nišk i B istrici, N o tran jsk i R eki in K rk i. Na k ra jš ih odsek ih tu d i še na Savi pod H rastn ikom , na D rav i pod V uhredom in P tu jem , n a S av in ji pod Celjem , n a Soči pod A nhovim in še ponekod drugod. N aspro tno pa naj bi se onesnaženost zm an jša la le m alok je , tak o na Savi pod Jesen icam i, na Id rijc i pod Id rijo , n a V ipavi pod Založam i te r na k ra jš ih odsekih še n e k a te rih d ru g ih voda. D rugod se zam azanost ni sp rem enila . Teh odsekov p a je največ. V zad n jih le tih naj b i se to re j onečiščevanje rek v g lavnem usta lilo , čeprav je še m a rs ik je napredovalo . Vse to je tre b a p rip isa ti zavestnem u in o rgan iz iranem u p rizad ev an ju n a ­ še d ružbe in u s trez n ih u stan o v (S kupnost za v arstv o okolja, u stan o v ljen a 1971 ozirom a Z veza d ru š te v in organizacij za v ars tv o okolja v S loveniji od 1977 dalje , R epub lišk i kom ite za v ars tv o okolja, u stan o v ljen 1975, Zveza vodn ih sk u p n o sti S lovenije, O bm očne vodne skupnosti te r Zakon o vodah, Z akon o m ed re p u b lišk ih in m ed d ržav n ih vodah, Z akon o vod ­ nem p rispevku , S red n je ro čn i p ro g ram vodnega gospodarstva SRS 1976 — 1980 itd .) . 6. Sprem injanje družbenega pomena rek in njihovo onesnaževanje V zad n jih dveh, t r e h d ese tle tjih smo rek a m naložili povsem novo funkcijo — o d v a j a n j e i n d u s t r i j s k i h i n d r u g i h o d p l a k . Če hočem o razum eti, zakaj je do teg a tak o odločno prišlo , se m oram o spom ­ niti, k ak šn o vlogo so p rav z ap rav im ele rek e od zače tka industria lizac ije . F u n k c ija n aš ih re k se je doslej že n e k a jk ra t sprem enila . N ajp re j je p ro ­ pad la n jih o v a t r a n s p o r t n a i z r a b a (tovorno čo ln arjen je in sp la v a rje ­ n je ) , k i se je d rža la povečin i v eč jih rek in dokončno u sah n ila m ed zadnjo vo jno in k m a lu po n je j. Po v o jn i je p ropad la tu d i n jih o v a t r a d i c i o n a l ­ n a e n e r g e t s k a f u n k c i j a . To je b ila drobna, a gosta o b rtno -pogon- ska iz rab a vode (pogon m linov, žag, o b rtn ih delavnic in p red tem fuž in in g lažu t itd .) . B ila je to s ta rodavna , sp lošno ra z š ir je n a izraba, k i se je razv ila tu d i n a m an jš ih vodah. E n erg e tsk e fu n k cije re k pa z o p u stitv ijo žag in m li­ nov p rav z ap rav nism o zanem arili, pač p a smo jo po v o jn i posodobili in z velik im i h id ro e le k tra rn a m i om ejili na n a jv eč je reke, p redvsem n a D ravo. To je s o d o b n a h i d r o e n e r g e t s k a i z r a b a . Toda d ru g ih voda, zlasti s red n jih in m an jših , po vo jn i nism o več u po rab lja li. R ekreac ijsko fu nkcijo re k z r ib iš tv o m v red p ri tem kom aj lahko om enim o. P odobno velja za n am ak a ln o uporabo vode, k i tu d i tam , k je r so zan jo do b re osnove, še ni zaživela. S ta re nač ine iz rabe n aš ih rek smo to re j opustili, novih pa nism o razvili. T ak je bil to re j položaj, ko se je začela nag la povo jna in d u s tria liz a ­ c ija in z n jo nova vloga r e k — o d v a jan je odpadn ih voda. O dp lav ljan je je p rav z ap rav n a ra v n a po teza re k in tekoče vode so edine, k i ta k o fu n k ­ cijo lahko o p rav lja jo P ač p a je ta razvoj šle p reda leč in p rip e lja l do z lo rabe voda. Iz d ru g ih in d u s tr ijsk ih dežel poznam o sk ra jn o s ti, ko se reke dobesedno sp rem in ja jo v in d u s trijsk e k an a le in tu d i p r i nas im am o n e ­ kaj ta k ih p rim erov . N aša kan a lizac ijsk a iz rab a voda pa se je za rad i fu n k ­ c ijsk ih raz b re m en itev re k n eov irano širila , saj za rad i odso tnosti d rugačne gospodarske up o rab e n i n a le te la n a resn e jše ovire, k a r je nedvom no po­ m em bno za n jihovo naglo onesnaževanje. 7. Onesnažene reke in oskrba z vodo N ajpom em bnejše je ted a j to, da v S loveniji doslej p rav z ap rav nism o p o treb o v a li rečne vode in jo zato tu d i n e upo rab ljam o . Vsa o sk rba z vodo tem elji n a izv irih in ta ln i vodi. Z ato g lede re k tu d i n i b ilo navzkriž ja , k a r je v p rv i v rs ti posled ica n a ra v n ih osnov (velike hum id n o sti in vod- n a to s ti p o k ra jin ) in eks tenz ivnosti vodnega gospodarstva. K ljub k rasu je S loven ija n a splošno bogata z vodo in od tod ekstenz ivnost dosedan jega vodnega gospodarskega razvo ja . V oda zato tu d i n i b ila om ejitven i d e­ ja v n ik n e p r i n ase litv en em in ne p r i gospodarskem razvo ju , čep rav je v d robnem pom em ben raz lik o v aln i d e jav n ik in e lem en t razč len jenega razv o ja k ra je v in p o k ra jin . O dtod tu d i vseskozi nesk rb n o gospodarjen je z vodo, k i pa p o sta ja za sed an jo sto p n jo razvo ja nesm otrno in p o tra tn o . V g ospodarjen ju z vodo se k lju b n jegovem u p o sodob ljan ju še vedno svo­ je v rs tn o p rep le ta jo s ta ra dom ača o b rt (in d iv id u a ln a za je tja izv irne, ta ln e in padav inske vode), p rav a o b rt (vašk i in skup insk i vodovodi) in sodob­ n a vodnogospodarska dejavnost (reg ionaln i vodovodi, čistilne n ap rav e itd .) . Z ato gledam o v vodnatosti, v ekstenz ivnem ra v n a n ju z vodo in v n as ta ja jo č ih vodnogospodarsk ih p ro tis lo v jih logično m edsebojno zvezo. N ajbolj zgovorno je dejstvo , d a vodo še povsod lah k o črpam o, k je r jo rabim o, in nam je od daleč n i tre b a n ap e ljev a ti. To v e lja za nase lja in gospodarstvo. Iz jem e so kveč jem u v k ra šk ih p o k ra jin a h in v K oprskem P rim o rju . Iz enega p o reč ja v d rugo pa nam je sp loh n i b ilo tre b a p re ­ tak a ti. N aša osk rba je zato m očno raz d ro b ljen a in povsod sloni n a dom a­ čih, lo k a ln ih v irih . Spom nim o se ob tem n a to, da je v S loven iji k a r 1600 vodovodov, povprečno n a m an j ko t t r i nase lja po eden. V tem se zgovorno kaže razvo jna s to p n ja »obrtne vodne oskrbe«, k ak ršn a je sicer značilna za p re d in d u s trijsk i p o k ra jin sk i razvoj. D ruga značilnost je ta , d a za vse naše p o treb e dobivam o vodo iz iz­ v irov ozirom a neposredno iz ta l. Za vse n am ene u p o rab ljam o to re j p itno vodo; tu d i tam , k je r čista voda ni nu jn a . Z arad i zadostn ih v iro v čiste vode jo n aša in d u s tr ija vsepovsod u p o rab lja in to v m nogo večji m eri, k ak o r zah tevajo p ro izvodn i ozirom a tehno lošk i postopki. T udi v tem je ena od eks tenz ivn ih potez naše in d u strije . D rugod po sv e tu up o rab lja in d u s trija povečin i le rečno vodo (Dukič, 1973). T orej, k e r je b ilo — vsaj do n ed a v n a — dom ala povsod dovolj čiste, izv irne vode, k ra tk o m alo n i b ilo po treb e po rečn i vodi. Zato smo v rek e lahko vsepovsod spe lja li um azano vodo, ne da b i s tem neposredno p rizadeli d ru g e gospodarske koristi. To v e lja tu d i za ed ino iz rabo tekočih voda (energe tsko ), k e r pa k v a lite ta vode n i odločilna. U porab ljam o to re j kveč jem u energetsko moč, ne pa rečne vode sam e po sebi. S k ra tk a , v S loven iji ne u p o rab ljam o rek, ko p ritek a jo , tem več ko od tekajo . V tem je pom em bna o b jek tiv n a pogojenost za dosedanjo nebrzdano o nesnaževan je n aš ih rek — seveda ne edina. P r i tem pa zelo m ajhne količ ine odp lak o nesnažu jejo zelo veliko čiste vode. T akem u onesnaževa­ n ju je n a ra v n a reg e n erac ija kos le ob v isok ih vodah, ob n iž jih p a je rav no težje m ed obem a procesom a (naravn im čiščenjem in an tropogen im one­ snaževan jem ) opazno porušeno. Ta pogojenost pa se izteka, saj bo p re d v i­ dom a čez dve d ese tle tji zm an jka lo ta ln e in d ru g e čiste vode (Jeršič , 1976), in bo rečno vodo tre b a znova u p o ra b lja ti in jo do ta k ra t tu d i oči­ s titi. N asta ja jo to re j o b jek tiv n e ekonom ske in d ru g e osnove za reg e n e­ rac ijo rek . P rv e n a zunaj v idne p o k ra jin sk e poteze teg a razvo ja se ponekod že kažejo, m ed d ru g im tu d i v n a s ta ja n ju č istiln ih n ap rav . Doslej je zg ra je ­ n ih 12 večjih , k i zm an jšu je jo onesnaženost vode sicer le za 2,7 % ali 200.000 E (M urska Sobota, Škofja Loka, L ju b ljan a — V ižm arje, Radenci, Novo m esto, M irna, M oravci, A nkaran , H orju l, M engeš, Č rna n a K oroš­ kem , L ju b ljan a — Č rnuče), a n a novo jih postav ljam o v 11 k ra jih za skupno 400.000 E, k i bodo s p re jšn jim i v red onesnaženost zm anjšale za sko ra j desetino. Č istilne nap rav e , k i j ih p ra v k a r n ač rtu je jo , pa bodo ob­ novile ko lič ino čiste vode za 2.000.000 E ali za 27,7% . Do le ta 1980 naj bi onesnaženost re k zm an jšali že za dobro tre t jin o — 36 % (A rčon, 1978). S tem se v ž iv ljen ju n aš ih rek odp ira nova razv o jn a sm er. Pom em bnejši viri A hačič K aje tan , P ro b le m a tik a v a rs tv a voda in p red log i r ib išk ih o rg an i­ zacij za izbo ljšan je sedan jega s tan ja , N aše okolje, 1977, 3— 4, L ju b ­ ljan a ; Biologisches G ü teb ild der F liessenden G evässer. A tlas d e r R epub lik Ö sterreich , 1966, W ien; D olenc V., P ro b le m a tik a o d p ad n ih voda u N R S loveniji, V odopriv reda Jugoslav ije , 1960, B eograd; D olenc V., R aziskava k v a lite te voda p o v ršin sk ih vodotokov (K am niška B istrica, S av in ja , K rka , D rava, Sava, M ura), Z avod za vodno gospo­ d ars tv o SRS, 1966— 67, L ju b ljan a ; D ukič D., Z ag ad jiv an je vode u sv e tu i u nas i p ro b lem v odosnabdevan ja k ra je m X X . veka. Z b orn ik rad o v a »2 ivo tna sred in a i čovek«. P oseb ­ n a iz d an ja S rp . geogr, d ru štv a , 1973 3 a, B eograd; H aram ija D juro , O nesnaženost in p ris to p i k očiščevanju rek e Meže, N aše okolje, 1978, 3, L ju b ljan a ; H rib ar F ran c s sodelavci, E lab o ra t o k v a lite ti voda. S istem atične raz isk a­ ve k v a lite te vode v SR S loven iji v le tu 1971, H id rom eteoro lošk i za­ vod S lovenije, 1972, L ju b ljan a ( tip k o p is); H rib a r F., P ro b le m a tik a k v a lite te vode v S loveniji, G eografsk i obzornik, 1972, 3, L u b ljan a ; Je rš ič M atjaž s sodelavci, O skrba s p itn o vodo, Z asnova up o rab e p rosto ra . R egionaln i p ro s to rsk i p lan za obm očje SR S lovenije, Z avod SRS za d ružbeno p la n iran je , 3/4, 1976, L ju b ljan a ; L ango Jože, P rob lem o d padn ih voda v I lirsk i B istric i (Z aščita R eke), Naše okolje, 1978, 3, L ju b ljan a ; L iebm ann H., H andbuch d er F rischw asser und A bw asserbiologie, 1951, M ünchen; N ovak D., S tan je p o v ršin sk ih voda v S loven iji po doslej o b jav ljen ih p o d a t­ k ih . Z elena k n jig a o ogroženosti oko lja v S loveniji, 1972, L ju b ljan a ; Tepej F., P ro b le m a tik a v a rs tv a voda v zgorn ji dolin i D rav in je , N aše o k o ­ lje , 1978, 3, L ju b ljan a ; Več av to rjev , V aru jm o vode (u red il M. A rčon), 1978, L ju b ljan a ; Voda, In š titu t za ekonom ska raz iskovan ja , 1970, L ju b ljan a W hitton B. A., R iv er ecology, 1975, O xford; V rišer I., In d u s tr ia liza c ija S lovenije, 1977, L ju b ljan a ; H idro lošk i god išn jak 1973, Zvezni h id rom eteo ro lo šk i zavod, B eograd; ZVS, S kup insko delo. V arstvo voda v luči v a rs tv a okolja, Z veza vodn ih skupnosti S lovenije, 1977, L ju b ljan a . LANDSCAPE CHARACTERISTICS AND RIVER-POLLUTION IN SLOVENIA D arko R a d i n j a (S um m ary) The p o llu tion of th e riv e rs in th e period fo llow ing W orld W ar II has r a ­ p id ly inc reased and sp read all over S lovenia (20000 km?) w hich is am ong the m ost in d u stria l reg ions of Y ugoslavia. A fter abou t tw o decades (1950— 1971) the p o llu tion — f irs t local, th en reg ional — is now to a degree u n iv e r­ sal fo r all rivers. A ll r iv e rs of som e im portance in the lo n g th of 2350 km are now po l­ lu ted , w h ich rep re se n ts a ha lf of th e le n g th of all r iv e rs exceeding 20 km . B etw een 1948 an d 1967 th e m eu su rm en ts of th e q u a lity of w a te r w ere ra th e r unsystem atical. In th e y ea r 1971 an observa tion n e t-w ork (includ ing 64 p laces) w as se t up an d exp an d ed to 86 places in th e y ea r 1976. T lie p o llu ­ tion of r iv e r w^ater is su b jec t to g rea t v a ria tio n s du rin g each y ea r because of g rea t f lu c tu a tio n s of run-off. F or m a jo rity of th e riv e rs th e n ivo-p luv ia l and th e p luv io-n ival r iv e r reg im es are typ ica l and, consequently , po llu tion occurs in sum m er (1st peak ) an d in w in te r (2nd peak) w hile i t is low est in sp rin g (1st low ) and in au tu m (2nd low ). W hen p o llu tion is g rea tes t 45 p e r cen t of th e le n g th of all po llu ted r i ­ vers show m o d era te p o llu tion (class '/2 and 2); 35 p e r cen t show m edium po llu tion (class 2/j and 3); 20 p e r cen t show heavy po llu tion (class 3A and The g en e ra l p o llu tion of th e riv e rs is a resu lt of d ispersed in d u strie s th a t qu ick ly an d heav ily p o llu te sm all r iv e rs ch a rac te ris tic of th e m o u n ta i­ nous u p p e r p a r ts of th e ir courses. M any in d u strie s a re nam ely located along sm alle r r iv e rs or b rooks and consequen tly even sm all p lan ts can cause heavy po llu tion . S lovenia is an exam ple of cases w h ere in the m oun ta inous areas th e po llu tion of su rface w a te r courses occurs rap id ly and steps up even w hen in d u stria lisa tio n an d u rb an isa tio n are still re la tiv e ly m odest. The dense, bu t w eak r iv e r n e t-w ork in th e u p p e r reaches, ch a rac te rised by dom inan t to rre n t fea tu re s as w ell as th e stro n g flu c tu a tio n in th e run-off, is n o t ca­ pable to d e te r in d u s tria l po llu tion . E ven th e rap id rechange of th e w ate r m riv e rs re su ltin g from th e g rea t in c lin a tio n of the r iv e r beds (> 1 % ) can ­ not essen tia lly m ake cond itions any b e tte r . The am oun t of po llu tions is n o t only su b jec t to changes d u rin g th e y ea r b u t changes also along th e w ate r courses. F o u r types of th e deg radations successions can bediscered . In som e case the deg rad atio n increases dow n- s tream (th e p rog ressive ty p e ) w hereas in o th e r cases it e ith e r f lu c tu a te s (the in te rfe re n ce ty p e ) or a re th e w ater-bodies, even ly p o llu ted along the en tire courses ( th e lin e a r ty p e ) o r does po llu tion even decrease in th e low er reaches (th e degressive ty p e ). G en era lly th e deg rad atio n successions a£e ^ eP®nc*ant on th e am oun t of w a te r and of th e sp a tia l d is trib u tio n and of th e ty p e of p o llu tin g m a tte r industries. The la t te r v a ry considerab ly and m any p la n ts use abso lete old technologies (» d irty in d u strie s« ). B oth r iv e rs com ing from th e n e ig h tb o u rin g A u stria a re am ong th e la r ­ gest and are bo th ra th e r p o llu ted (M ura — class 3A, D rava — class 2). T h e­ refore , the alongene am oun t of p o llu tion of th e w a te rs is qu ite sign ificant. The reg e n era tio n cap ab ility of th e r iv e rs is gen era lly such th a t, a fte r the d istance of 8 to 12 km , th e c lassqua lity im prove by one (of th e fou r) d e p e e s . As th e re are in S lovenia 533 in d u s tria l sites, th e average d istance betw een th e sources of p o llu tion is only 4,4 km of a r iv e r course w hich considering th e reg e n e ra tio n cap ab ility of th e r iv e rs is tw ice in excess. In th e y ea r 1976 th e co n trib u tio n to th e p o llu tion b y th e popu la tion (households) w as 1,8 m illion u n its o r 25 % an d th a t of th e in d u strie s 5,4 m illion u n its or 25% . A fte r th e y ea r 1971 th e p o llu tio n of th e r iv e r w a te r in g en era l w as s tab ilised w hereas i t began even to decrease since th e year 1976 a t som e places ow ing to th e im p lem en ta tio n of adequate m easures req u ire d by n ew leg is la tio n and su p p o rted also by th e new ly c re a te d adm i­ n is tra tiv e an d pub lic bodies fo r th e p ro tec tio n of th e env ironm en t. U ntil th e year- 1977 a lto g e th er 12 la rg e r w a te r p u rifica tio n p la n ts h av e b een a lre ­ ady b u ilt an d th e y reduce th e po llu tion in o vera ll te rm s by 2,7 %. F u rth e r 11 p lan ts a re u n d e r construc tion and th e y w ill d im in ish th e p o llu tion by ad d itio n a l 10% . By th e y e a r 1980 all p u rfic a tio n p lan ts a re expected to reduce th e p o llu tio n of th e r iv e r w a te r by 27 %. T he m ain reaso n w h y th e r iv e r p o llu tio n in S loven ia w as fo r long u n ­ h am p ered inc reasing is re la te d to th e fac t th a t a ll p rov ision of w a te r is from th e r iv e rs an d th e g ro u n d w ate r. In d u s tr ie s a re also p ro v id ed from th e sa­ m e sources. S loven ia is nam ely a w ell w a te red v e ry h u m id reg ion (w ith 1000 to 3000 m m of ra in fa ll y e a r ly ). G round w a te r in th e r iv e r valley is p le n tifu l and r iv e rs a re used only for th e g en e ra tio n of e lec tric ity . T here w ere, th e re fo re , no im m ed ia te econom ic co n trad ic tio n s u n til th e post-w ar in d u stria lisa tio n assigned to riv e rs a n ew function , th a t of th e w aste w ater. As th e r iv e r w a te r is in S lovenia n o t u sed d irec tly fo r w a te r supply , and so s tr iv in y for th e reg e n e ra tio n of th e riv e rs w as m ore th e re su lt of th e ir genera l im p o rtan ce as an econom ic necessity . T he w ide pub lic concern for the n a tu ra l viz. geograph ica l en v iro n m en t has la rg e ly co n trib u ted to the p ro tec tio n of th e en v iro n m en t and, in p a rticu la r, of th e w aters. This is h ap p en in g in th e fram ew o rk of a p la n n ed and pu rposefu l econom y of the n a tu ra l resources in th e w idest sense.