Učenka ob koncu šolskega leta
fllipeset je raesecev prešlo                           In me smo mesecev deset
Kar leto šolsko smo pričele;                         Se skupaj v šoli tu trudile,
Zdaj jemlje vže od nas slovo,                       Naukov lepih si in ved
Slov6 od njega me — vesele!                     Za čas in vežnost pridobilc.
Kako nam hitro mine čas,                            Smo mnogo zlatih se resnic,
In hitro poteko nam leta! —                      Za leta pozna naučile; —         •
Svarilen nauk to za nas,                              A mnogo naših je vrstrric,
čeprav še mlada smo dekleta!                     Ki niso tako srečne bile!
Saj predno človek se zave,                           A plaeati nam teh dobrot,
Preide mu življenja d6ba;                            Ki smo jib tii prejele v šuli,
Po letih sicer mlad je še —                  .    Poplačati •— kako, od kod ?
A vže stoji na robu groba!                          Ne bo mogoče nam nikoli!
Zato živi naj vsak tako,                                A kar — učiteljice ve —
Kot moral bi vsak hip umreti;                    Za vas nam uiožno je storiti,
A dela naj tako skrbn6,                                Prav rade to storimo vse:
Kot let bi tisoč bil na sveti.                        Srčno za vas čemo moliti.
Kar v letnih časih je vzpomlad,        ,.        Po vaših hočemo vselfej
V življenji to so mlada leta;                       Naukih modrih se ravnati,
V mladosti torej delaj rad,                           Poslušne, pridne kot doslej
Saj delo dober sad obeta.          '       .         V prihodnje hočemo ostati. —
Kdor se v mladosti ne uči,                          Deset je niesecev prešlo,
Ničesar znal ne bo v starosti;                      Odkar sino leto to prioele,
Kdor kdaj počivati želi                                  Ki jemlje zdaj od nas slovo,
Naj pridno dela vže v mladosti! —               Slov6 od njega me — vesele
A ker brez milosti z nebes              .            Zahvala torej naj Bogii
Je brezuspešno vsako delo,                            Od ust do ust se razodeva,
Moliti nam zato je vmes,                              Za vse dobrote, ki suio tii
Uspeh da dober bo imelo. — —                Prejele jih do tega dneva!
*                                                                                                                           dr. H. Z