Stran 212
Časnikarski shod.
II.
Splošno se povdarja, da je imel shod slovanskih časnikarjev velik moraličen pomen. Slovenci smo si s tem shodom pridobili mnogo simpatij, utrdila in poglobila se je misel vzajemnosti, slovanski časnikarji so se med seboj osebno spoznali in spoznali tudi razmere, v katerih živimo Slovenci itd, itd.
Mi nikakor ne podcenjujemo teh momentov in radi priznavamo, da so v tem oziru velike slavnosti posebne važnosti in koristi. Toda vse to se doseže tudi z drugimi nestrokovnimi priredbami.
Časnikarski shod je bil strokoven shod in zategadelj se moramo vprašati: kakšni so uspehi tega shoda za slovanske časnikarje in za slovansko časnikarstvo.
Ko smo pred shodom v dotičnem svojem članku, sodeč po vseh pripravah, izrekli bojazen, da tudi časnikarski shod v Ljubljani ne bo imel pozitivnih rezultatov, kakor jih niso imeli prejšnji, smo bili radi tega v »Slovencu" surovo napadeni, a sedaj se lahko prepriča vsakdo, da je naša bojazen bila opravičena. Za časnikarje kot take in za slovansko časnikarstvo ni ta shod prinesel obetanih sadov.
Priobčili smo v zadnji številki poročilo o shodu samem in navedli storjene sklepe. Kdor to poročilo in te sklepe pazljivo prečita, spozna kmalu, da nimajo pravega jedra.
Glavni, za časnikarje in časnikarstvo pomembni stvari na shodu sta bili: 1. Ustanovitev slovanske korespondenčne pisarne in 2. Organizacija slovanskih časnikarjev.
O slovanski korespondenčni pisarni se govori že več let, a mi bi stavili svojo glavo, da je tudi še v 20 letih ne bo. Ovire so denarne in politične.
Skupen, vsem slovanskim narodom služeč korespondenčni urad je po naši sodbi dotlej nemogoč, dokler bodo mej Srbi in mej Hrvati, mej Srbi in Bolgari, mej Malorusi in Poljaki taka nasprotja, kakor sedaj. Vsak narod bo skušal v tem skupnem kores pondenčnem uradu zastopati svoje interese proti interesom drugih narodov in takisto zopet vsaka stranka. Temu se tudi pri najboljši volji ni možno ogniti, a čim se postavi korespondenčni urad v službo jednega
naroda ali jedne stranke, ni več to, kar bi moralo biti in izgubi ves pomen.
Sicer pa je tudi denarna stran taka, da še dolgo ni upati na kak uspeh. Za ustanovitev korespondenčne pisarne, ki naj dela konkurenco c. kr. korespondenc-nemu uradu, je treba vsaj 500 000 K glavnice. Čehi, najbogatejši slovanski narod, so doslej komaj 10.000 K skupaj spravili, mej drugimi slovanskimi narodi pa se za ta projekt doslej še živa duša ni zmenila. Dr. Vefgun se je izkazal kot velik porednež, ko je vprašal, kaj se je zgodilo za izvršitev v Dubrovniku storjenih sklepov.
Slovanski korespondenčni urad je za sedaj še utopija in ostane to še dolgo.
O organizaciji slovanskih časnikarjev prihodnjič.