HRIBARJA fpejo-^inei l^njig. papirja, pisalnega ir) pisalnega 0^01^10 v Celji priporoča gg. trgovcem in s^^^jh^nsivii vsakovrstnegapaplrja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno bar-vanega, svilnatega I za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih risank in pisank in posebno še lastno za logo najboljših zvezkov pod imenom : »Spodnještajerska zaloga risank in pisank», Hardtmuthovih in drugih svinčnikov in angleških peres po originalnih cenah tovarniških. Dalje priporoča zavitke za pisma raznih velikorti in barv, peresnike, črnilo, tablice, črtalnike, brisalke, krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske knjige, pečatni vosek itd., po najnižjih cenah. Posebno lep izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škat- ljah. Najbolje strune za citre, gosli in kitare. Velik izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma in papirje, tintnikov, okvirov za fotografije, listnic itd. po nizkih cenah. Šolske in molitvene knjige se poseben popust. Sv. podobice v vseh velikostih po najnižjih cenah. Preskrbi se tudi vsakovrstni tisek na podobice. Knjigoveznica vzprejema vsakovrstna knjigoveška in galanterijska dela, priprosta kakor tudi najfinejša, ter je izvršuje kar najhitreje, ukusno in ceno. Posojilnica -§- v Cel j i -• v lastni hiši „Narodni dom" Ta, leta 1881. z neomejeno zavezo ustanovljen zavod, šteje nad 3300 zadružnikov, kateri imajo vplačanih deležev 42.000 gld., ter ima črez jeden in pol milijona hranilnih vlog in nad 120.000 gld. rezervnega zaklada. Hranilne vloge se obrestujejo po 4l!„ odstotka, posojila pa se dajo na osebni kredit po 6 in na goli hipotekami kredit po 51/2 odstotkov. Uradni dan je . vsak torek in petek dopoludne. ^—amammm^ za Katero jamčijo okraji: Sevnica, Gornjigrad, Šoštanj, Vransko in Šmarje pri Jelšah za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj čez jeden in pol milijona goldinarjev hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek predpoldne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan ob navadnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4°/0 in pripisuje obresti poluletno h kapitalu. Izposojuje pa na zemljiško varnost proti 5 odstotkov. i i i M II i i- i i I II i / 44444444444444$- Južno-štajerska -H hranilnica t Eelji,,,Narodni dom" Nadvojvoda Ivan, dobrotnik Stajer k-. umrl leta 1859. Narodni koledar Uredil in izdal Dragotin Hribar. C/' J, va 17504 -V V 1.3^5" 2> f 3, -f ^Jtf Petdesetletni jubilej vladarstva našega presvitlega cesarja Frana Jožefa I. Nastopilo je leto, katerega so pričakovali v zadnjem času z gorečo željo in prošnjo milijoni in milijoni ljudij različnih narodov avstrijskoogerske monarhije, da praznujejo redko slavnost petdesetletnice svojega premilega očeta, presvitlega vladarja, ki jj&.posvetil vse svoje življenje svojej državi in svojim narodom. . % Če hočemo res do cfc^ra "spoznati svojega milega vladarja, je pač pred vsem potsebno, da razumemo dobo, v kteri je živel presvitli cesar. Bodi dovoljeno, da najprvo orišemo v kratkih potezah nemirni čas od leta 1848. do leta 1898. Ta doba ima neko posebno zgodovino. Že leta 1848. je začelo v Avstriji kipeti na vseh straneh. Razpori so žugali uničiti in razrušiti celo državo. Nemir, upor, veleizdajstvo so dospeli verhunec. Vse se je jelo gibati. Narodnosti so se združile in stavile svoje zahteve. Čehi so se zbirali okrog svojega grofa Sternberga; Madjari so šli za grofom Seč-nijem. V Poljski, v Italiji so nastali upori; celo Dunaj je dvignil tako ošabno svojo glavo, da je bila cesarska družina primorana zapustiti stolico in se preseliti v Inomost. Naš presvitli cesar je imel tedaj še-le osemnajst let. A cesar Ferdinand I. položil je težko žezlo v mladeniške roke svojega mladega nečaka. Lahko si mislimo, kakšno breme je prevzel presvitli carjevič na svoje rame. Toda ljubezen do svojih narodov ga je spodbujala; nastopil je z velikim veseljem težavno vodstvo vseh narodov; bil si je svest, da bode žrtvoval vse svoje moči in svoje delo le svojim podložnikom, kar mora imeti vspeh in obroditi le mnogo sadu. Zapisal si je na čelo svojega delovanja geslo: «viribus unitis*, t. j. z združenimi močmi. S tem geslom je prebil tudi vse težave in zapreke. Imel je nemirne čase. Najprvo se je boril vspešno z veleizdajsko vojsko Košutovo; s pomočjo Rusov je zadušil upor na Madjarskem. Leta 1859. je bila država nesrečna v vojni z Italijani. Izgubila je bitke pri sv. Luciji in Solferinu. Burni časi so bili za Avstrijo posebno leta 1866. v vojni s Prusi in Italijani. Srečnejši smo bili leta 1878 ; zasedle so naše armade deželi sorodnih nam narodov, Bosno in Hercegovino. Vse te britke boje vodil je naš presvitli cesar; povzročili so mu mnogo skrbij. Težko je čakal trenutka, da bo lahko delal za blagostanje svojih narodov. In res! Zasijalo je solnce z mirnimi žarki po tej gromoviti plohi; na delo je klical vse narode in njene voditelje, da mu izroče svoje želje in prošnje, na katere se je oziral vedno kakor dobrot-ljivi oče. Sam je prepotoval vse dežele in opazoval nedostatke različnih krajev. Kamor je prišel, vsprejelo ga je ljudstvo z nepopisljivim navdušenjem, izrazilo je neizrečeno ljubezen do njega, do presvitle rodbine in cele domovine. Temu tudi ni čuda. Zakaj narodi mu vračajo le ljubezen, ktero goji do njih. Koder je hodil, postavil si je večni spomin z dobrimi deli. Učni zavodi, ceste, sirotišnice, zavetišča, bolnice, blaz-nice, hiralnice so kar rasle iz tal. Pod njegovim varstvom zidale so se železnice po vseh deželah; nastal je strašanski prevrat. Industrija je začela cvesti, kamor je pridrdral železniški voz. Nastale so velikanske tovarne, ki proizvajajo domače blago za vse dele sveta. Obrt je rasla od dne do dne. Vse to je ustrezalo vedno večjim potrebam modernega časa. Ljudje so dobili nova zavetišča. Procvitalo je posebno tudi poljedelstvo in živinoreja. Kmet je začel ceniti dragoceno blago, ktero mu podaje zemlja, in ga vporabljati na najboljši način. — Koliko se je torej storilo v blagor ljudstva! Pospeševala se je tudi umetnost in znanost, tako da se je Avstrija povspela tudi na tem polju v tej dobi na visoko stopnjo. Ničesar ni neznanega milemu vladarju med mnogobroj-nimi narodi. Vedno se poučuje o najvažnejših stvareh. K temu je treba delavnosti! Od ranega jutra do poznega večera dela in dela. Dobrotljiv je kakor malokateri vladar. Ni nesreče, ni važnega zavoda, kteremu bi ne bil sam prihitel vsikdar prvi na pomoč s svojim denarjem. — Vladar je pri-' prost. Vsakdo, najvišji uradnik do najnižjega siromašnega kmeta je pri njem jednak državljan. Vrata njegova so odprta vsakemu. Poleg dobrotljivosti je vsem najmilejši vladar. Če pomislimo, koliko obsojencev je pomilostil in jih še vedno pomiloščuje, zdi se nam presvitli naš cesar vzor ljudomilega vladarja. Vzbujal je v narodih čut za vse, kar je lepega, plemenitega in vzvišenega. Podal je narodom prostost, svobodo; osvobodil je kmeta tlake in desetine. Pod njegovim žezlom postali smo šele prosti državljani. Vse to je povzročilo tudi kulturni napredek. Narodi so se razvijali kolikor možno prosto vsaj toliko, da so si zagotovili svoj obstanek in svojo bodočnost. Če bi tega ne bilo, gotovo bi bila tuja kulturna povoden poplavila celi slovanski živelj, posebno pa slovenski. Poleg vzbujene narodne samozavesti in z a g o t o v 1 j e n j a obstanka vzrasla je iz te povodnji sam ostal na kultura slovanska. Kulturna odvisnost je le pospešila, da so se Slovani razvijali tem hitreje v svojem življi. Smelo pa trdimo, da bomo ravno mi Slovenci zapisali v svojo zgodovino z zlatimi črkami: «S svojega visokega prestola je zaklical naš presvitli cesar Fran Jožef I.: vse za vero, dom, cesarja — in zdramili smo se iz globokega spanja*. Saj vendar vsaki dan čitamo v svojih časopisih in knjigah poročila o domačih razmerah in o gibanju slovenskega naroda, ki vedno in vedno kaže na napredek in razcvit na vsakem polju. In tako se je vse razvijalo v celej tej dobi. Narod si je pridobil mnogo pravic. Da še ni dosegel vsega, kar mu želi, krivi so bili politični odnošaji, posebno pod ministerstvom Schmerlingovim; krive so pa tudi sedajne razmere v strastnem narodnem boju. Vendar je vse to umevno. Vsak narod ima svoje težnje in želje; vsak bi rad videl, da se mu vstreže najugodneje. Radi tega boj do skrajnosti na vseh straneh 1 Vendar veže vse neka ožja vez v jedno skupino; v srcih vseh tli ljubezen do domovine Avstrije in udanost do slavne cesarske rodovine. Uverjeni smo, da se bode pozabil pri tej slovesnosti ves medsebojni boj, da bodo praznovali vsi državljani od Jadranskega morja na jugu do Krkonošev na daljnem severu, od Rena na zapadu do ruskega carstva na vzhodu jednega srca in jednih mislij ta veličastni trenutek z gorečo prošnjo, da jim Bog ohrani svojega milega vladarja še mnoga leta. V jezikih vseh narodov se bode slišala le slava svojemu cesarju. Gotovo ne zaostane med ostalimi narodi slovenski rod. Prvi bode vstal, da pokaže, s kako resnico, ljubeznijo in zvestobo se oklepa in se je oklepal smotra, kterega sije stavil: «Blagor carju, domovini, in Avstrija bode na veke*. Leto i8g8 je navadno leto ter ima 36S dnij, mej temi je 67 nedelj in praznikov. Letni vladar je solnce. Solnce je osrednje telo našega planetnega sistema, vir luči in življenja na zemlji, ter dovrši svojo navidezno pot skozi zvezde živalskega okrožja v blizu 3651/* dnevih. Velikost solnca si moremo nekako predstaviti, ako pomislimo, da je polumer solnca dvakrat tako velik, kakor je razdalja zemlje od meseca in je telesnina solnca blizu 350.000 krat večja od zemljine telesnine. Ko so preiskavah luč, ki nam prihaja od solnca, so našli, da se nahaja v ozračju solnca tudi mnogo zemeljskih tvarin v podobi žarečih plinov. Če gledamo solnce skozi daljnogled, mej tem ko smo preje zastrli lečo s potemnenim steklom, opazimo često večje in manjše, naglo se izpreminjajoče pege. Ko so stalno opazovali te pege, so našli, da se zavrti solnce v 26. dneh okoli svoje osi, in da se te solnčne pege izpreminjajo v gotovih dobah, katere perijode iznašajo okoli 11. let. Sedaj se bližamo dobi «najredkejših solnčnih peg». Godovinska števila za leto 1898. Gregorijanski koledar. Zlato število . Epakta ali lunino kazalo Solnčni krog . 18 J Rimsko število . VII Nedeljska črka . 3 | Letni značaj ali god. št. Julijanski koledar. Zlato število .... 18 Epakta ali lunino kazalo XVIII Solnčni krog .... 3 Rimsko število Nedeljska črka Letni značaj ali god. št. 11 B 28 11 D Letni časi. Pomlad se začne 3. sušca ob 3. uri 21 minut zvečer. Poletje se začne 21. rženega cveta ob 11. uri 12 minut dopoludne. Jesen se začne 23. kimovca ob 1. uri 39 minut zjutraj. Zima se začne 21. grudna ob 8. uri 4 minut zvečer. Mrkovi. Leta 1898. mrkneta solnce in luna po trikrat; po naših krajih so vidni vsi trije mrkovi lune in prvi mrk solnca. 1. Nepopolni lunini mrk 8. prosinca. Luna mrkne ob 0. uri 52 minut zjutraj. Konec mrka ob 2. uri 28 minut zjutraj, velikost mrka izražena v delih luninega premera je 0-2. Mrknenje bodo videli v Aziji, v Indijskem oceanu, Afriki in Ameriki. 2. Popolni solnčni mrk 22. prosinca. Začetek mrknenja splošno ob 5. uri 41 minut zjutraj, začetek popolnega mrknenja ob 6. uri 54 minut zjutraj, konec popolnega mrknenja ob 9. uri 55 minut zjutraj, konec mrknenja sploh ob 10. uri 58 minut zjutraj. Mrknenje bodo videli v srednji in vzhodni Evropi, v Afriki z izjemo skrajnega južnega dela in zahodne severne Afrike, v Indijskem oceanu in v Aziji z izjemo severnega dela. 3. Nepopolni lunini mrk 3. malega srpana. Začetek mrknenja ob 8. uri 51 minut zvečer, višek mrknenja ob 10. uri 23 minut zvečer, konec mrknenja ob 11. uri 54 minut zvečer, velikost mrknenja izražena v vseh delih luninega premera = 0 9. Mrknenje bodo videli v Avstraliji, v Aziji z izjemo severnega dela v Indijskem oceanu, v Evropi in Afriki, v Atlantskem oceanu in Južni Ameriki. 4. Obročasti solnčni mrk 18. malega srpana. Začetek mrknenja sploh ob 6. uri 8 minut zvečer, začetek obročastega mrknenja ob 8. uri 50 minut zvečer, konec obročastega mrknenja ob 9. uri 47 minut zvečer, konec mrknenja sploh ob 11. uri 17 niinut zvečer. Mrknenje bodo videli v južni polovici Velikega oceana, deloma tudi na severni polovici Nove-Zelandije in na južnem delu Južne Amerike. 5. Nepopolni solnčni mrk 13. grudna. Začetek mrknenja ob 12. uri 43 minut opoludne, konec mrknenja ob 1. uri 24 minut popoludne. Velikost mrka izražena v vseh delih solnčnega premera = 0 03. Mrknenje bodo videli v južnih polarnih krajih. 6. Popolni lunini mrk 2 7. in 28. grudna. Začetek mrknenja sploh 27. ob 10. uri 53 minut zvečer, začetek popolnega mrknenja 28. ob 12. uri 2 minute zjutraj, višek mrknenja ob 12. uri 47 minut zjutraj, konec popolnega mrknenja ob 1. uri 32 minut zjutraj, konec mrknenja sploh ob 2. uri 42 minut zjutraj; velikost mrknenja izražena v delih luninega premera = 14. Mrknenje bodo videli v Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki, kakor tudi v Indijskem in Atlantskem oceanu. Letni značaj. Leto 1898. je splošno suho, le malo vlažno in gorko. Pomlad je precej vlažna, mali traven zelo izpremenljiv; veliki traven pa lep in suh. Poletje je izpremenljivo, z nevihtami; dnovi so vroči, noči hladne; poletje je večinoma lepo, izvrši se pa z grmenjem in s treskom. Jesen je prijetna, suha in lepa; slana zgodaj pade in zgodaj prične zmrzovati, toda ostane le srednje mrzla. Zima je dokaj trda in se izvrši z velikim mrazom. Prosinec se prične z mrazom, od 20. do 27. sneg; dež in sneg do konca. Svečan se prične pusto, od 9. do 10. lepo, nato zelo mrzlo, 28. deževno vreme. Sušeč se prične s slabim vremenom, pozneje se taja; proti koncu so nekteri dnevi jasni in lepi. Mali traven se prične mrzlo, potem lepo in gorko, vetrovno, plohe in nevihte, nato mrzlo in pusto. Veliki traven je začetkoma pust, vetroven, nato sledi lepo toplo vreme, proti koncu je mrzlo in deži. Rženi cvet je iz prva lep, pozneje deževen, nestanoviten in hladen, nato zelo gorek in končno deževen. Mali srpan se prične pusto, od 7. do 8. lepo topel, nato deževen in z nevihtami. Veliki srpan je začetkoma lep in topel, nato pust in deževen, za tem pogoste plohe in nevihte, od 20. do 25. lep in gorek, proti koncu zopet deževen in z nevihtami. Kimovec se prične gorko in lepo, nato pogosto dež, od 18. do 2 5. je nestanoviten in deževen, za tem lep in topel, končno dež. Vinotok se prične lepo in srednje toplo, pozneje je pust, mrzel, za tem dež, hudi vetrovi in sneg, od 21. do 2 7. močan dež, zmešan s snegom, 30. mrzlo in pusto. Listopad se prične z deževnim vremenom in precejšnjim mrazom, od 17. do 20. dež, nato srednje toplo do konca meseca. Gruden je začetkoma nestanoviten, za tem mrzel, nato debel sneg, 13. in 14. ne premrzlo, potem zopet zelo mrzlo, proti koncu zopet sneg. Premakljivi prazniki. Po Gregorijanskem koledarji. Ime Jezusa..............16. prosinca. Septuagesima.............6. svečana. Pepelnica..............23. svečana. Marija Devica sedem žalostij......1. malega travna. Velika noč..............10. malega travna. Križevo..........16., 17. in 18. velikega travna. Vnebohod..............19. velikega travna. Binkošti...............29. velikega travna. Sv. Trojica.............5. rženega cveta. Sv. Rešnje telo............9. rženega cveta. Srce Jezusovo............17. rženega cveta. Angeljska nedelja...........4. kimovca. Ime Marijino.............11. kimovca. Roženvenska nedelja..........2. vinotoka. Posvečevanje cerkva..........16. vinotoka. 1. adventna nedelja..........27. listopada. Po Julijanskem koledarji. Triodium.............25. prosinca. Septuagesima............. 1. svečana. Pepelnica..............18. svečana. Velika noč..............5. malega travna. Vnebohod..............14. velikega travna. Binkošti...............24. velikega travna. 1. adventna nedelja..........29. listopada. Od božiča do pepelnice je 8 tednov in 4 dni. Predpust traja 6 tednov 5 dni. Po razglašenji Gospodovem so 4 nedelje, po binkoštih 25, po sv. Trojici 24, predpustnih nedelj pa 6. — Post se začne 23. svečana in konča 9. malega travna ter šteje 46 dnij. Kvaterni posti: 2. sušca, 1. rženega cveta, 21. kimovca, 14. grudna. Državni prepovedani časi. Javni plesi in bali so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega Telesa, 24. in 25. grudna, o veliki noči in binkoštih. — Druge javne veselice n. pr. koncerti in slične muzikalne priredbe, razstave i. t. d. so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna in 24. grudna. — Igre v gledališčih so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega Telesa in 24. grudna. Na velikonočno in binkoštno nedeljo in 25. grudna smejo se gledališke igre predstavljati le v dobrodelne namene in z dovoljenjem dotične politične oblasti. Dvorni prepovedani časi, kedar so c. kr. dvorna gledišča zaprta. Dne 3. velikega travna (na večer pred smrtnim dnevom Nj. velič. pokojne cesarice Marije Ane). Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. velič. cesarja Ferdinanda I.) — Vsled posebnih zadržkov prelože se lahko ti dnevi po najvišjem odloku. Deželni patroni, katere časte v različnih deželah avstro-ogerske monarhije. Egidij (1. kimovca), Koroško. — Ciril in Metod (5. malega srpana), Moravsko. — Elija (20. malega srpana), Hrvatsko. — Florijan (4. velikega travna), Gornjeavstrijsko. — Jurij (24. m al. travna), Kranjsko. — Hedviga (15. vinotoka), Šlesko. — Janez Krst ni k (24. ržnega cveta), Slavonija. — Janez Ne p o muk (16. vel. travna), Češko. — Jožef (19. sušca), Koroško, Kranjsko, Primorsko, Štajersko in Tirolsko. — Ladislav (27. ržnega cveta), Sedmograško. — Leopold (15. listo-pada), Dolenjeavstrijsko. -- Mihael (29. kimovca), Galicija. — Rok (16. velikega srpana), Hrvatsko. — Rupert (24. kimovca), Solnograško. — Spiridion (14. grudna), Dalmacija. — Stanislav (7. velikega travna), Galicija. — Štefan, kralj (29. velikega srpana), Ogersko. — V i r g i 1 i j (26. ržnega cveta), Tirolsko (Tridentinska škofija). — Venceslav (28. kimovca), Češko. J ust (2. novembra). Trst in okolica. Sodnijski prazniki. Vse nedelje in zapovedani prazniki. Od božiča do sv. treh kraljev. Od cvetne nedelje do velikonočnega pondeljka, na Kri-ževo in v osmini sv. Rešnjega Telesa. Vremenski ključ, s katerim vsakdo lahko izve vreme za vse leto naprej, ako le ve, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec ), ščip zadnji krajec C in mlaj Ta ključ je sestavil slavni zvezdogled J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839. spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni: Ob uri Poleti Pozimi Ob uri Poleti Pozimi od 12. opol. do 2. popol. veliko dežja sneg in dež od 12. do 2. ponoči lepo mrzlo, če ni jugozapad. od 2. do 4 popoldne izpre-membno lepo in prijetno od 2. do 4. zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4. do 6. popoldne lepo lepo od 4. do 6. zjutraj dež sneg in vihar od 6 do 10. zvečer lepo pri sev. ali zapadu, dež pri jugu ali jugozap. dež in sneg pri jugu ali jugozapadu od 6. do 10. dopoldne izpre-membno dež pn seve-rozapadniku sneg pri izhodniku od 10. do 12. ponoči lepo lepo od 10. do 12. opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter - . Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo, za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zimo. — Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Sobota Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. ® Sčip 8. ol) 1. uri 30 minut zjutraj. Vidni nepopolni lunini mrk. Večkrat sneg. Mraz raste. s Zadnji krajec 15. ob 4. uri 52 m. zvečer. Megla, oblačno in večkrat sneg. © Mlaj 22. ob 8. uri 30 min. zjutraj. Vidni popolni solnčni mrk. Sneg, nevihta in mraz. * Prvi krajec 29. ob 3 uri 38 m. zvečer. Deloma jasno in zelo mrzlo. Dolgost dneva: 8. ur 23 minut do 9. ur 24 minut. Dan narase za 1. uro 1 minuto. Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 30. ob 0. uri 58 minut zjutraj. 1. teden. Kadar je bil Herode/, umrl. Mat. 2. 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Pondelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Pred razglašenjem Gospodovem. Osmina sv. Štefana; Genovefa. Osmina nedolžnih otročičev. Telesfor, p. muc. Sv. 3 Kralji. Razgl. Gospodovo. Krišpin, šk.; Rajmuiu! mašu. Severin, op.; Erhard, škof. 2 teden. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. po razglašenji Gospodovem. Pavel, puščavnik. Higin, p. muc. Ernest. Osmina sv. 3 Kraljev. Hilarij, škof. Maver, opat; Izidor, duhovnik. 3. teden. O ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po razgl. Gosp. Ime Jezusovo. Anton pušč. Sv. Petra stol v Rimu. Kanut, Marij in dr. mm. Fabijan in Boštjan, mm. Neža m. Vincencij in Anastazij, mm. 4. teden. Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. Mat. 8. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. po razglašenji Gospodovem. Timotej, škof. Spreobrnjenje sv. Pavla. Polikarp, škof. Janez Zlatoust, škof. Marjeta, d. Franc Salezij, škof in cerkveni učenik. 5. teden. Velik vihar na morji. Mat. 2. 30 31 Nedelja Pondelj. 4. po razglašenji Gospodovem. Peter Nol., sp. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Prosinec se prične z mrazom, od 20. do 27. sneg, potem sneg in dež do konca. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ignacij, škof in mučenec. Svečnica. Blaž, škof. Andrej Korz. Agata, devica in mučenica. ® Ščip dne 6. ob 7. uri 30 minut zvečer. Sneg in večinoma mrzli dnevi. 6. teden Prilika o dobrem semenu. Mat. 13. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. predpepelnična. Septuag. Tit, škof. Romuald, opat. Janez Mat. sp. Ciril Aleks.; Polona, devica in mučenica. Školastika, devica. 7 Ustanov. Služ. M. D. Evlalija, devica. <5 Zadnji krajec dne 14. ob 1. uri 40 minut zjutraj. Deloma jasno in precej mrzlo. © Mlaj dne 20. ob 8. uri 46 minut zvečer. Spremenljivo, večkrat dež in sneg. 1 Prvi krajec dne 28. ob 12. uri 19 minut zvečer. Večidel južno. Veter in dež. 1 >ol^ost dneva 9 ur 28 minut do 10 ur 56 minut. Dan narave za 1 uro 28 minut. 7. teden. 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. predpepelnična. Katarina, Ric. dev. Valentin, m. Favstin in Jovita, mučenca. Julijana, d. m.; Molitev N. Gosp. Kancijan, mučenec. Simon, škof. Julijan de Bon. Alb. 8. teden. 0 sejalcu in semenu. Luk. 8. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. predpepelnična. Evherij, škof Maksimilijan, škof (Pust) Sv. Petra stol v Antij. (Pepelnica). Peter Dam.; Trp. G. N. Modest, škof. Matija, apost. Nestor, škof, mučenec. 9. teden. Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. Solnce stopi v znamenje rib dne 27 28 Nedelja Pondelj. 1. postna. Leander, škof Roman, opat. 18. ob 3. uri 31 minut zvečer. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Svečan je čeii, od 9 do 10. lepo, potem zelo mraz, 28. dež. v začetku obla- Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Albin, škof; Hadrijan, muc. f Kvatre; Simplicij, p.; f Agapida, dev. in mučenica f Kvatre; Kazimir, spozn. f Kvatre; Friderik, spozn. ® Ščip dne 8. ob 10. uri 34 min. zjutraj. 10. teden. Jezusa hudič skuša. Mat. 4. Deloma jasno, po noči mraz. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. postna. Fridolin, spozn. Katarina B. Tomaž Akv. Janez od Boga sp. Filomen, muc. Frančiška Rimlj.; vd ; Pacijan, škof. Štirideset mučencev. Heraklij, m.; Cozim, muč. Gregorij I. p Sul. i. ž. G. (5 Zadnji krajec dne 15. ob 8. uri 53 minut zjutraj. Vetrovno, neprijetno, večkrat dež in sneg. * m 11. teden. Jezus se spremeni na gori. Mat. 17. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna. Evfrazija, dev. Matilda, kraljica. Longin, muč.; Felicita, dev. Hilarij in Tacij, mm. Patricij, škof; Jedert dev. Ciril Jeruz., škof.; Edvard, kralj. Jožef, ženin M D.; Tančica G. Mlaj dne 22. ob 9. uri 42 minut zjutraj. Nekoliko prijetnih dni. 1 Prvi krajec dne 30. ob 8. uri 46 minut zjutraj. Večkrat sneg in hladno, potem prijetno. Dolgost dneva: 11. ur 0 min. do 12 ur 46 minut. Dan liarase za 1 uro 46 minut. 12. teden. Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. postna. Benedikt, op. Serapion, škof. Oktavijan, m. Akvila in Pel. mm. Gabrijel, nadang. Oznanenje D. Marije. Teodor, škof. 13. teden. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6. 27 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek 5. postna (tiha). Janez Daraasc. Janez Kapistran. Avgusta, dev. Janez Klimak. Modest, škof; Balbina dev. Solnee stopi v znamenje ovna dne 20. ob 3 uri 12 minut. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Sušeč se prične s slabim vremenom, potem južno. Proti koncu je nekoliko prijetnih in lepih dni. Sušeč. 4. mesec Mali traven ali april. 30 dmj. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota 7 žalost M. Dev. Hugon, škof. Frančišek Pavlanski, sv. Kri Gosp. ® 14. teden. Jezus jezdi v Jeruzalem. M. 21. Ščip dne 6. ob 10. uri 25 minut 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. postna (cvetna). Abundij, škof. Izidor, škof. Vincencij Ferar., spozn. Sikst, p. m. f Veliki četrtek; Herman, spozn. f Veliki petek; Albert, škof. f Velika sobota; Marija Kleofa. zvečer. Veter in neprijetno. a Zadnji krajec dne 13. ob 3. uri 34 minut zvečer. Večkrat dež in oblačno. @ Mlaj dne 20. ob 11. uri 26 minut zvečer. Spremenljivo, dež in sneg. 15. teden. Jezus vstane od smrti. Marka 16. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek STeda Četrtek Petek Sobota Velikanoč ali vstajenje Gospodovo. Velikonočni pondeljek. Leon I. V. p. Zenon, škof. Hermencgild, spozn, Justin, m. Helena ces. Julijana, d. m. 16. teden. Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 10. » 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. povelikonočna (bela). Anicet, p. m. Apolonij, muc. Leon IX. p. Viktor, m. Anzelm, škof. Soter in Kaj, mm. Vojteh, škof. Prvi krajec dne 29. ob 3. uri 10 minut zjutraj. Nekoliko dni jasno in prijetno. Dolgost dneva: 12 ur 49 minut do 14 ur 26 min. Dan narase za 1 uro 37 minut. Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 3. uri 1 minut zjutraj. 17. teden. Jezus dobri pastir. Jan. 10. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. povelikonočna. Jurij, m. Marko, evang. Klemen in Marcelin, mm Fidel Sigmar.; Peter Kaniz. Vital; Pavel od Križa. Peter, m. Katarina Sijen Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Mali traven se začne z mrazom, potem lepo in toplo z vetrom. Dež in nevihte, potem mrzlo in oblačno. • 1 5. mesec. Veliki ti*aven ali maj. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 18. teden. Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. 1 Nedelja 3. povelikonočna. Filip 2 Pondelj. Atanazij, škof. 3 Torek Najdba sv. Križa. 4 Sreda Florijan, m. 5 Četrtek Pij V., papež. 6 Petek Janez ev. pri lat. vratih. 7 Sobota Stanislav, škof. Filip in Jakob, apost 19. teden. Jezus obeta učencem sv. Duha. Jan. 16. 8 Nedelja 4. povelikonočna. Prikaz. Mihaela arh. 9 Pondelj, Gregor. Varstvo sv. Jožefa. 10 Torek Antonin, škof. H Sreda Mamert, škof. 12 Četrtek Pankracij, m. 13 Petek Servacij, škof. 14 Sobota Bonifacij, m. 20. teden. Jezus uči o moči molitve. Jan, 16. 15 Nedelja 5. povelikonočna. Sofija, m. 16 Pondelj. 1 Janez Nep 17 Torek Križev teden. Maksima, d. 18 Sreda t Venancij, m. 19 Četrtek Vnebohod Kristusov. 20 Petek Benardin Senens., sp. 21 Sobota Feliks Kantal., sp. 21 . teden. Jezus govori 0 pričanji sv. Duha. Jan. 15. 22 Nedelja 6. povelikonočna. Julija, d. m. 23 Pondelj. Paskal Baj., sp. 24 Torek Mar. pom. krist. 25 Sreda Gregor VII., p. 26 Četrtek Filip Ner., sp. 27 Petek Magdalena P., Janez P. 28 Sobota Avguštin Kantvar., škof. 22. teden. Jezus govori o sv. Duhu. Jan. 14. Nedelja Pondelj Torek Binkoštna nedelja. Maksim, škof. Binkoštni pondeljek. Feliks, p. Angela, d.; Fatronila, d. m. Ščip dne 6. ob 7. uri 39 minut zjutraj. Spremenljivo, oblačno, precej ugodno. 5 Zadnji krajec dne 12. ob 10. uri 41 minut zvečer. Hladno, večkrat dež, potem ugodno. Mlaj dne 20. ob 2. uri 4 minute zvečer. Večkrat nevihte in dež. Prvi krajec dne 28. ob 6. uri 19 minut zvečer. Nekoliko prijetnih in toplih dni. Dolgost dneva: 14 ur 29 minut do 15 ur 43 min. Dan narase za 1 uro 14 minut. Solnce stopi v znam. dvojčkov dne 21. ob 2 uri 51 minut zjutraj. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Veliki traven je v začetku neprijeten, vetroven, potem sledi lepo toplo vreme, proti koncu je hladno in dež. 6. mesec. RŽIli CVet ali junij. 30 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja Sreda Četrtek Petek Sobota f Kvatre. Juvencij, m.; Gracijan, muč. Marcelin in dr. mm.; Erazem, škof. t Kvatre. Klotilda, kraljica, f Kvatre. Frančišek Kar., sp.; Kvirin 23. teden. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. 5 Nedelja i. pobinkoštna. Sv. Trojica. 6 Pondelj. Norbert, škof. 7 Torek Epifanij, škof.; Robert, opat. 8 Sreda Medard, škof. 9 Četrtek Sv. Rešnje Telo. 10 Petek Marjeta, d. m. 11 Sobota Barnaba, ap. 24. teden. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 12 Nedelja 13 Pondelj 14 Torek 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 Sobota 2. pobinkoštna. Janez Fakund. Anton Padovanski. Bazilij, škof.; Elizcj, prerok. Vid; Modest in tovariši, mm. Frančišek Reg., spozn. Srce Jezusovo; Adolf, škof. Lavra. Feliks in Fortunat, mm. 25. teden. Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek 25 Sobota 3. pobinkoštna. Gervazij in dr. mm. Silverij, p., Florentina. Alojzij, (Vekoslav), spozn. Ahacij, m.; Pavlin, škof. Cenon, škof. Rojstvo Janeza Krst. Viljem, op.; Prosper, škof. 26. teden. O velikem ribjem lovu. Luk. 5. 26 Nedelja 27 Pondelj. 28 Torek 29 Sreda 30 Četrtek 4 pobinkoštna. Janez in Pavel, mm. Hema, vdova; Vladislav. Leon II. p.; Irenej, spoz. Peter in Pavel, ap. Ščip dne 4. ob 3. uri 17 minut zvečer. Večkrat precej vroče in nevihta. S Zadnji krajec dne 11. ob 7. uri 10 minut zjutraj. Suho in soparno. Mlaj dne 19. ob 5. uri 25 minut zjutraj. Deloma jasno, večkrat nevihta. Prvi krajec dne 27. ob 5. uri 59 minut zjutraj. Spremenljivo, hladno in dež. Dolgost dneva: 15 ur 45 minut do 15 ur 59 m. Dan narase do 21. za 17 minut potem se skrajša za 3 minute. Solnce stopi v znamenje raka dne 21. ob 11 uri 12 minut zjutraj. Knaucrjev stoletni koledar prorokuje: Ržni cvet je s početka lep, potem dež, spremenljivo in hladno, pozneje zelo vroče, a h koncu dež. Ržni cvet. 7. mesec. Mali srpan ali julij. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota Nicet, škof- Teobald, pušavnik. Obisk Marije D,; Oton, škof. ® Scip dne 3. ob 10. uri 18 minut 27. teden. O faiizejski pravičnosti. Mat. 5. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. pobinkoštna. Helijodor, škof. Urh, škof; Berta, devica. Ciril in Metod, škofa. Izajija, prerok. Vilibald, škof., Pulherija, kr. Elizabeta, kraljica Port. Vigilij, škof, m.; Anatolija, dev. Nepopolni lunini mrk. Nevihte z gromom, dežjem in točo. s 28. teden. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. Zadnji krajec dne 10. ob 5. uri 48 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobinkoštna. Amalija, dev. Pij I., papež. Veronika. Mohor in Fortunat, mm. Anaklet, papež.; Evgenij, škof. Bonaventura, škof; Just, muč. Razdelitev ap.; Henrik; Vladimir. Marija, šlcap. karmelska. minut zvečer. Spremenljivo, večkrat nevihte. © Mlaj dne 18. ob 8. uri 52 minut zvečer. 29. teden. O lažnjivih prerokih. Mat. 7. Obročasti solnčni mrk. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobinkoštna. Aleš, spozn. Kamil Lel., sp.; Friderik (Miroslav). Vincencij Pavi., sp. Jeronim Emil, sp.; Marjeta, dev. Prakseda, d ; Julija, dev. Marija Magdalena; Teofil, muč. Apolinarij, Škot. Večkrat dež, nevihte z gromom in točo. » Prvi krajec dne 26. ob 2. uri 45 30. teden. O krivičnem hišniku Luk. 16. Vroče, večkrat 24 2 3 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobinkoštna. Kristina, devica. Jakob, apost. Ana, mati Marije Dev. Pantaleon, m.; Natalija, muč. Inocencij, p.; Nazarij in dr. mm. Marta, d. Abdon in Senen, mm. Dolgost dneva: 15 ur 58 minut do 15 ur 2 min. Dan se skrajša za 56 minut. Solnce stopi v 31 teden. Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. znamenje leva dne 23. ob 10 uri 31 J Nedelja 9. pobinkoštna. Ignacij Lojol. 5 minut zvečer. Knaucrjev stoletni koledar prorokuje: Mali srpan je v začetku oblačen, od 7. do 18. lepo gorko, potem dež in nevihte. H končuje lepo in gorko. s. mesec. Veliki srpan ali avgust, 31 dnij. D a 11 Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 6 Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Vezi sv. Petra. Porcijunkula; Alfonz Lig. Najdba sv. Štefana. Dominik, spozn. Marija D. Snežnica. Spremen. Gosp. na gori. © Ščip dne 2. ob .5. uri 34 minut zjutraj. Jasno in suho. .. 3. Zadnji krajec dne 9. ob 7. uri 18 minut zjutraj. Večkrat dež in nevihte. © Mlaj dne 17. ob 11. uri 40 minut zjutraj. Precej ohlajeno in prijetno. J Prvi krajec dne 24. ob 9. uri 38 minut zvečer. Deloma jasno, večkrat nevihte. ® Mlaj dne 31. ob 1. uri 56 minut zvečer. Spremenljivo, deževno. Dolgost dneva: 14 ur 59 minut do 13 ur 24 min. Dan se skrajša za 1 uro 35 minut. Solnce stopi v znamenje device dne 23. ob 4. uri 43 minut zjutraj. 32. teden. 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota io. pobinkoštna. Kajetan, sp. Cirijak, m. Roman, m.; Domicijan, škof. Lovrenc, m.; Hugon, škof. Krištof, m.; Suzana, dev. Klara, d. Hipolit in Kasijan, mm. 33. teden. Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota ii. pobinkoštna. Evzebij, sp. Vnebovz. M. D. (Vel. Šm.) Rok, sp. Emilija, d. m.; Benedikta, opat. Ilijancit, Agapit, mm.; Helena, kralj. Ljudovik Tol., škof. Bernard, opat.," Štefan, kralj. 34. teden. 0 usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 12. pobinkoštna. Ivana Frančiška, Adolf. Timotej in Simf. Filip, Benicij; Bogovoljka. Jernej, apost. Ljudovik, kralj. Ceferin, papež; Samuel, prerok. Jožef Kalas.; Natalija. 35. teden. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda 13. pobinkoštna. Avguštin, škof. Obglav. Jan. K. Roza Liman, d. Rajmund Nonat, sp.; Izabela, dev. Knauerjev stoletni koledar prorokuje : V začetku velikega srpana je lepo in gorko, potem megleno in dež, potem večkrat nevihte in ploha, 20. do 25. lepo in gorko, h koncu dež in nevihte. D a 11 Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Tilen, spozn ; Egidij, opat. Štefan, kralj; Antonin, muč. Evfemija; Doroteja in dr. dd. mm. G Zadnji krajec dne 7. ob 11. uri 56 minut zvečer. 36. teden. Jezus razlaga božjo previdnost. Mat. 6 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 14. pobinkoštna. (Angeljska). Lavrencij Justin, škof. Hermogen, m. Anastazij, m. ; Albin (Zoran), škof. Marijino rojstvo. (Mali Srnam) Gorgonij; Hermogen in Fortunat, mm. Nikolaj Tol. Zelo gorko. © Mlaj dne 16. ob 1. uri 16 minut zjutraj. Dež, potem pri- 37. teden. Jezus obudi mladenča v Najmu. Luk. 7. jetno vreme. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pobinkoštna Ime Marije. Macedonij; Tobija. Sedem spečih, muč.; Ljubivoj. Povišanje sv. Križa; Notburga. Nikomed, m. Kornelij in Ciprijan, mm. Rane sv. Frančiška; Lambert, škof. * Prvi krajec dne 23. ob 3. uri 45 minut zjutraj. Viharno, večkrat dež. 38. teden. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. ® Mlaj dne 30. ob 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. pobinkoštna. Jožef Kupert; Tomaž. Januvarij, škof. Evstahij in dr. mm.; Suzana, muč. t Kvatre. Matevž, apostelj. Tomaž Vilanov. f Kvaire. Tekla, dev.; Zofija, dev. t Kvatre. Marija D. rešit, jetnikov. 0. uri 16 minut zjutraj. Megla, jasno in prijetno. Dolgost dneva: 13 ur 22 minut do 11 ur 41 m. 39. teden. O največji zapovedi. Mat. 22. Dan se skrajša za 1 uro 41 minut. 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek 17. pobinkoštna. Marija de Sok. Ciprijan, m.; Justina, dev. Kozma in Damijan, mm. Vencelj, kralj. Mihael, nadang. Jeronim, sp. Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23. ob t. uri 39 minut zjutraj. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: V začetku je kimovec go-rak in lep, potem večkrat dež, od 18. do 25. nestanovitno in vetrovno, nato lepo in gorko, h koncu dež. 10. mcBcc. Vinotok ali oktober. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 j Sobota Reinigij, škof. 5 Zadnji krajec dne 7. ob 7 uri 10 minut zvečer. Prijetno jesensko vreme. © Mlaj dne 15. ob 1. uri 43 minut zvečer. Večkrat dež in hladno. i Prvi krajec dne 22. ob 10. uri 15 minut zjutraj. Večinoma jasno večkrat slana in megla. ® Ščip dne 29. ob 1. uri 23 minut zvečer. Spremenljivo, večkrat dež in megla. Dolgost dneva: 11 ur 37 minut do 9 ur 57 min. Dan se skrajša za 1 uro 40 min. Solnce stopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 10. uri 13 minut zjutraj. 40. teden Jezus ozdravi nirtvoudnega. Mat. 9. 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pobinkoštna. Roženvenska. Kandit, spoz ; Evald, muč. Frančišek Seraf. Placid in tov., mm.; Gala, vdova. Brunon, sp. Marcij, p. sp.; Marko, papež. Brigita, vdova; Simon, spozn. 41. teden. Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota ig. pobinkoštna. Dionizij, škof. Frančišek Borg., spoz. Justina, d.; Firmin, škof. Maksimilijan, škof; Serafin, sp. Edvard, kralj. Kalist I. p sp. Terezija, dev. 42. teden. Jezus ozdravi kraljevičevega sina. Jan. 4. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. pobinkoštna Ga!., opat. Hedviga, vdova. Luka, evangelist. Peter Alkant., sp.; Edbin, opat. Janez Kant., sp. Uršula, devica. Kordula, devica in mučenica; Šaloma. 43. teden. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2i. pobinkoštna. Janez Kapist., spoz. Rafael, nadang. Krizant in Darija, mm. Evarist, p. Sabina, d. Simon in Juda, apost Narciz, škof. 44. teden. Dajte cesarju, kar je cesarjevega Mat. 22. 30 31 Nedelja Pondelj. 22. pobinkoštna. Klavdij, m. Volbenk, škof. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Vinotok se prične lepo in zmerno gorko, potem megleno, mrzlo, večkrat dež, močan veter in sneg, dne 21. do 27. dež s snegom, dne 30. megleno in mrzlo. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ij Vsi svetniki. Spomin vernih duš. Just, m.; Hubert, škof; Ida, kraljica. Karo! Bor., škof. j Emerik, vojvoda Ogerski. a Zadnji krajec dne 6. ob 3. uri 33 minut zvečer. Deloma jasno in prijetno, večkrat dež. © Mlaj dne 14. ob 1. uri 26 minut zjutraj. Večinoma oblačno megla in pršenje. 45. teden. Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23. pobinkoštna. Lenart, sp. Prosdocim, škof; Engelbert, škof. 4 venčani mučenci; Bogomir, škof. Božidar, m. Andrej Avel., sp. Martin, škof. Martin, p. m. 46. teden. Jezus prerok, razd. Jeruzalema. Mat. 24. ) 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. pobinkoštna. Stanislav K., sp. Mena, m.; Serapijon, muč. Leopold, vojvoda; Jedert, dev. Otmar, op.; Edmund, škof. Gregor, škof; Viktorija, muč. Posv. baz. sv. Petra in Pav.; Evgen, sp. Elizabeta, kraljica. Prvi krajec dne 20. ob 10. uri 20 minut zvečer. Jasno, večkrat zmrzlo, slana in megla. ® 47. teden. Kadar boste videli gnusobo dejanja. Mat. 24. Mlaj dne 28. ob 5. uri 45 minut 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 25. pobinkoštna. Feliks Val., spozn. Darovanje M. D. Cecilija, d. m. Klemen, p. m.; Felicita, m. Janez od Križa, sp. Katarina, d. m. Maver, m.; Konrad, škof. zjutraj. Viharno, oblačno in večkrat sneg. Dolgost dneva: 9 ur 54 minut do 8 ur 37 minut. Dan se skrajša za 1 uro 17 min. 48. teden. O poslednji sodbi. Luk. 21. 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda I. adventna. Valerijan, škof. Sosten, m.; Eberhard, škof. Saturnin, m.; Filomen, muč. Andrej, ap.; Justina, dev. Solnce stopi v znamenje strelca dne 22. ob 7. uri 7 minut zjutraj. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Listopad se prične z deževnim vremenom in precejšnjim mrazom, 17. do 20. dež, potem zmerno gorko do konca. Listopati. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Eligij, m.; Natalija, dev. Bibijana, m.; Hromacij, škof. Frančišek Ksav., sp. S Zadnji krajec dne 6. ob 11. uri 11 49. teden. Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. minut zjutraj.) Spremenljivo, 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adventna. Barbara, d. m. Saba, opat. Nikolaj (Miklavž), škof. Ambrozij, škof. Brezmadežno spočetje M. D. Sir, škof.; Valerija, dev. Melkijad, p. m.; Evlalija, muč. večkrat dež. © Mlaj dne 13. ob 12. uri 49 minut zvečer. Nepopolni solnčni mrk. 50. teden. Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. Večinoma jasno in precej mrzlo. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventna. Damaz, p. Sinezij, m. Lucija, d. m.," Otilija, dev. f Kvatre. Spiridijon, škof. Cecilija, m.; Jarnej, škof. f Kvatre. Evzebij, škof; Albina (Zorka), m. f Kvatre. Lazar, sp.; Berta. 9 Prvi krajec dne 20. ob 4. uri 27 minut zjutraj. Oblačno in vlažno. ® Ščip dne 28. ob 12. uri 45 minut 51. teden. Janez Krstnik oznanuje poroko. Luk. 3. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adventna. Pričakov. poroda D. M. Nemezij, p. m. Adelajda, kraljica; Liberat, muč. Tomaž, ap. Demetrij, m. Viktorija, d. Adam in Eva. zjutraj. Popolni lunini mrk. Gosta megla in mrzlo. Dolgost dneva: 8 ur 36 minut do 8 ur 21 minut. Dan se skrajša do 21. za 18 m. potem narase do konca za 3 min. Solnce stopi v znamenje kozla dne 21. ob 8. uri 4 min. zvečer. 52. teden. Simon in Ana v tempeljnu. Luk. 2. 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Božič. Rojstvo Gospodovo. Štefan, mučenec. Janez, evangelist. Nedolžni otroci. Tomaž Kantvar. David kralj. Nicefor, m.; David, kralj. Silvester, papež; Pavlina, muč. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: V začetku grudna nestanovitno, potem mraz in veliko snega, 13. in 14. je nekaj mehkeje, potem zopet zelo mraz, h koncu zopet sneg. Narodna krstna imena. Boživoj, 9. vinotoka, 20. grudna. Boleslav, 27. velikega srpana. Bogovoljka, 23. velikega srpana. Božo, -a. Bogoslav, 27. m. trav., 1. rž. cveta Beloslav, -a, 19. prosinca. Bogdan, -a, 19. ržng. cveta, 7. listop. Borivoj, 24. velikega srpana. Borislav, -a 14. listopada. Božcna, 16. malega travna. Bretislav, 14. svečana. Boris. Bogoslava, 8. malega srpana. Boženi, 8. malega srpana. Branislav, -a, 3. malega srpana. Bogovlad, 1. malega srpana. Blagoje, Blagojila, 12. prosinca. Bogošin, 13. prosinca. Branimir, 29. prosinca, 30. grudna. Bojka, 9. sušca. Božana, 12. sušca. Branivoj, 29. sušca. Božislava, 16. malega travna. Bojslav, 31. velikega travna. Bratoslav, 26. malega srpana. Bojan, 2. velikega srpana. Bolemir, 11. velikega srpana. Blagoslav, 21. kimovca. Bunoslav, 6. vinotoka. Budvoj, 14. vinotoka. Branko, 17. vinotoka. Blagota, 24. vinotoka. Braslav, 11. listopada. Boživoj, 20. grudna. Blažena, 31. grudna. Božan. Bratrica. Budislav, 8. velikega travna. Budimir, 17. sušca. Budislava, 23. velikega travna. Ciril in Metod, 5. malega srpana. Cvetoslav, 4. velikega travna. Celimir, 22. kimovea. Cvenija, 1. listopada. Ceslav, 16. malega srpana. Cestimir, 9. prosinca. Castimir, 28. kimovca. Cudislava, 2. vinotoka. Dobroslav, 10. prosinca. Dobroslava, 19. grudna. Darinka, 6. prosinca. Dobromir. Dušan, 27. malega srpana. Danica, 5. sušca. Dragomir; 13. velikega travna. Dragomira. Divna, 31. prosinca. Daša, 6. svečana. Držislav, 30. malega srpana. Domogoj, 4. velikega srpana. Deša, 17. prosinca. Dušana 26. prosinca. Daroslav, 3. svečana. Drenka, 7. svečana. Deda, 12. svečana. Dobrava, 16. svečana. Dragovan, 20. svečana. Danimir, 9. sušca. Dragoje, 10. sušca. Desimir, 14. sušca. Dražislav, 23. sušca. Draža, 29. sušca. Dušica, 4. m. trav., 11. rž. cveta. Desirad, 5. velikega travna. Dragovit, 6. velikega travna. Dušoje, 17. velikega travna. Daslav, 24. velikega travna. Dragica, 26. velikega travna. Darosava, 27. velikega travna. Dostava, 10. ržnega eveta. Draguška, 12. ržnega cveta. Dragija, 23. ržnega cveta. Domogoj, 6. malega srpana. Darislav, 8. malega srpana. Draganj, 13. malega srpana. Dedomir, 1. velikega srpana. Dobrovit, 6. velikega srpana. Dragorad, 25. velikega srpana Dragonika, 7. vinotoka. Dragosta, 8. vinotoka. Dragislav, 12. vinotoka. Drživoj, 16. vinotoka. Duševlad, 23. vinotoka. Draguš, 23. listopada. Dedovit. Dobrcj. Dobri ca. Dobročica. Dobrogoj. Dobrost. Domoslav. Dražun. Dikoslava, 22. prosinca. Dragislav, 20. malega travna. Dana, 29. velikega travna Deva, 1. ržnega cveta. Dika, 4. ržnega cveta. Granislava. Gorazd. Grozdava, 5. prosinca. Grimislava, 21. prosinca. Gorislava, 29. prosinca. Godimir, 14. malega travna. Gorinka, 17. malega travna. Gradislava, 18. malega travna. Gojslava, 30. ržnega cveta. Gorka, 1. malega srpana. Gorislav, 13. listopada. Gradislav, 19. listopada. Goroslav, 27. listopada. Gojmir, 2. malega travna. Gradimir, 29. vinotoka. Jaromira, 15. velikega travna. Jaromir, 28. velikega travna. Jadviga, 17. vinotoka. Jelva. Jaromila. Joko, -a, 21. velikega srpana. Jaroslav, -a, 27. malega travna. Jegor. Jelcica, 30. kimovca. Jelisava, 19. listopada. Jelina, 21. velikega travna. Jelenica, 31. malega travna. Kazimir, -a, 4. sušca. Krajislav. Krilan, -a. Krunoslava, 11. prosinca. Kanimir. Krešimir, 28. vinotoka, 28, svečana. Kosava. Kosava, 7. sušca. Krasoje, 10. malega travna. Kajimir, 13. malega travna. Kosenka, 19. malega travna. Krasulja, 25. velikega travna. Krajslav, 29. velikega travna- Kazimir, 8. listopada. Krasa. Krašan. • Krgo. Kolomir, 25. listopada. Ljubivoje. Libor. Ljubomir, -a, 12. malega travna. Ljudmila, 16. kimovca. Ladislav, (Vladislav), 27. ržng. cveta. Lukomira, 26. v. srp., 28. ržng. cveta. Libuša. Ljuboslava, 15. svečana. Ljubislava, 16. sušca. Ljubosav, 21. malega travna. Lerka, ti. velikega travna. Lelja, 18. malega srpana. Ljubačica, 4. velikega srpana. Libišna, 9. velikega srpana. Ljubidrag, 27. velikega srpana. Ljutomir, 30. velikega srpana. Ljubivoj, 26. kimovca. Ljubna, 6. vinotoka. Ljubomil, 1. listopada. Ljubava, 17. listopada. Ljuboila, 25. listopada. Ljuba. Ljutica. Mila, 28. vinotoka. Mališa, 24. vinotoka. Miljeva, 2. kimovca. Milogaj, 28. velikega srpana. Milvana, 15. velikega srpana. Milan, 22. velikega travna. Miloslava, 18. svečana. Miladin. Miljutin, 6. ržnega cveta. Milislav. Milovan, 3. kimovca. Milojica. Mara, Mira (Marija). Mileva, 2. prosinca. Milislava, 24. prosinca. Milena, 2. sušca. Miloš, 22. ržnega cveta. Milojka, 23. sušca. Milosava, 2. malega travna. Milija, 9. malega travna. Milotina, 12. malega travna. Milorad, 23. velikega travna. Milica, 30. velikega travna. Milava, 20. ržnega cveta. Natalija, 27. vel. srpana, 1. grudna. Nada, Nadina, (Naduša), 3. rž. cveta. Nikosava, 9. prosinca. Nevinka, 10. prosinca. Neda, 14. prosinca. Neradin, 6. malega travna. Negojica, 13. malega travna. Negomir, 21. velikega travna. Nosimir, 25. velikega travna. Netko, 19. ržnega cveta. Niko, 25. velikega srpana. Nedeljka, 5. kimovca. Nišava, 6. kimovca. Nenada, 8. kimovca. Nadislav, 9. vinotoka. Negoslava, 11. vinotoka. Neša, 2. listopada. Nevenka, 13. listopada. Nedaš. Negoj. Negomir. Olga, 21. malega srpana. Ostrovoj, 19. vinotoka. Ostrivoj, 22. velikega srpana. Oliva, 18. listopada Ostoj, 19. svečana. Prokop, 4. malega srpana. Pravomila, 13. malega travna. Pravoslava, 25. velikega srpana. Preslava, 14. vinotoka. Pribislava. Pribislav, 8. svečana. Pravoslav, 26. svečana. Prvinica, 9. velikega travna. Predivoj, 19. velikega travna. Prvan, 17. kimovca. Pribimir, 1. vinotoka. Petna, 3. vinotoka. Predislav, 20. vinotoka. Pero. Rada. Rastko. Radivoj, 7. malega travna. Radislav, (Radoslav), 24. rž. cveta. Radomir, 23. ržnega cveta, 5. sušca. Ratislav, 17. prosinca, 6. listopada. Ratimir, 24. malega srpana. Ratibor, 9. velikega srpana. Radim, 23. malega travna. Radosav, 15. prosinca. Rada, 11. malega travna. Rusa, 24. malega travna. Raduna, 27. malega travna. Radovan, 1. ržnega cveta. Radosava, 3 ržnega cveta. Rusmir. 11. ržnega cveta, 9. listop. Radoš, 19. malega srpana. Roslava, 27. velikega srpana. Radonica, 6. kimovca. Rajna, 14. kimovca. Radobulj, 20. kimovca. Radomira, 27. kimovca. Raša, 20. vinotoka. Radejka, 26. listopada. Radonja. Radoš. Ruša. Svetopolk, 23. velikega srpana. Stanislav, škof, 7. velikega travna. Sava, 5. grudna. Slavica, 28. malega travna. Stanimir, Strahomer. Svetoslav. Samo. Slavomir, 13. prosinca, Stražimir, 2. grudna. Slavoja, 27. prosinca. Stanislava, 20. svečana. Svedorad, 7. sušca. Stana, 10. sušca. Svetovid, 13. sušca. Stanimir, 27. sušca. Srdana, 27. sušca. Srčonica, 10. malega travna. Slaviša, 18. malega travna. Sekana, 26. malega travna. Skorosava, 4. velikega travna. Stojmir, 12. velikega travna. Svetolik, 14. velikega travna. Smiljava, 17. velikega travna. Stojan, 10. malega srpana. Slobodin, 14 malega srpana. Svetomir, 28. malega srpana. Strašimir, 3. velikega srpana. Stanova, 28. velikega srpana. Slavan, 11. kimovca. Sodimir, 16. kimovca. Sokolica, 18. kimovca Smiljka, 19. kimovca. Slavna, 23. kimovca. Sadivoj, 24. kimovca. Stojslava, 26. kimovca. Stojdrag, 8. vinotoka. Stremil, 10. vinotoka. Sibislav, 13. vinotoka. Stojslav, 21. vinotoka. Slavovit, 30. vinotoka. Stojsava, 31. vinotoka. Stislav, 7. listopada. Sebislav, 9. listopada. Smislan, 14. listopada. Satovit, 17. listopada. Stojova, 5. grudna. Smijan, 16. grudna. Stojslava, 17. grudna. Sebegoj. Slava. Sobeslav. Stagoj. Stamir. Stanigoj. Stojan. Svetogoj. Svetoslav. Svojslav. Tugomir, 26. m. travna, 25. m. trav. Tješimir, 11. velikega travna. Tvrdislav, 14. prosinca. Tihoslava, 20. prosinca. Tešimir, 2. sušca. Tešivoj, 16. malega travna. Tihomil, 11. velikega travna. Tolimir, 8. kimovca. Taša, 25. kimovca. Trnjiva, 15. vinotoka. Travica, 18. vinotoka. Tihomir, 2. grudna. Tomislav, 21. grudna. Tihica. Tunica. Vojteh, 23. malega travna. Vaclav, 28. kimovca. Vid, -a, 15. ržnega cveta. Vera, (Veruša), 4. listopada. Vlasta, 23. grudna. Vladimir, 15. m. srpana, 9. prosinca. Velimir. Vlatko Vidoslava. Vitko. Vitomir. Vlastimila. Vojsava, 3. svečana. Vanda. Velebit, 28. ržnega cveta. Vratoslava, 5. vinotoka. Vojslava. Vsevlad, 26. prosinca. Vojmil, 10. svečana. Vrativoj, 13. svečana. Vladoj, 27. svečana. Velislav, 15. sušca. Vlada, 20. sušca. Viljenica, 8. malega travna. Vitislav, 11. malega travna. Vojslava, 23. malega travna. Vladaja, 23. malega travna. Vojka, 1. velikega travna. Vlatovit, 2. velikega travna. Vitoslava, 19. velikega travna. Vukašin, 27. velikega travna. Velimir, 2. ržnega cveta. Vrativoj, 3. ržnega cveta. Vidoslav, 15. ržnega cveta. Volkosava, 19. ržnega cveta. Volkatin, 7. malega srpana. Vratislava, 16. malega srpana. Vitemir, 21. malega srpana. Vitodrag, 30. malega srpana. Vlastica, 6. velicega srpana. Vidojka, 7. velikega srpana. Večedrag, 12. kimovca. Vitodrag, 19. kimovca. Vojdrog, 27. kimovca. Vidica, 28. kimovca. Voja, 29. kimovca. Vitomir, 3. vinotoka. Velena, 16. vinotoka. Vladika, 30. vinotoka. Vekemir, 10. listopada. Večerin, 16. listopada. Vladiboj, 20. listopada. Vidosava, 20. listopada. Vujnka, 22. listopada. Vedrana, 27. listopada. Vladovita, 6. grudna. Večeslav. Višesava, 7. grudna. Vojmir, 14. grudna. Vlastimir, 15. grudna. Vukaana, 19. grudna. Vratoje, 29. grudna. Vrhoslava, 29. grudna. Večogoj. Vitina. Vito. Vitomir. Vlastimir. Zivko, 28. malega travna. Zorana, 28. ržnega cveta. Zdenka, 7. listopada. Zdeslav, 26. malega travna. Zlata, Zlatica, 19. malega srpana. Zvonimir, 11. vinotoka, 12. svečana. Zdislava, 1. prosinca. Živa, 28. malega travna. Zorislava, 13. prosinca, 14. grudna. Zivana, 2. velikega travna. Zoiica, 13. ržnega cveta. Zora, 21. malega srpana. Zelimir, 18. velikega srpana. Zorislav, 22. vinotoka. Zoran, 24. listopada. Dvorni koledar. Rodopis vladajoče hiše avstrijske do konca julija 1897. Franc Jožef I., cesar avstrijski, kralj ogerski, češki itd., porojen v Schonbrunnu dne 18. vel. srpana 1830. 1., nastopil je vlado po odpovedi strijca cesarja Ferdinanda I. in po odstopu očeta svojega nadvojvode Franca Karola, dne 2. grudna 1848. leta, ter bil 8. rženega cveta 1867. 1. v Budi slovesno kronan kraljem ogerskim; poročil se je dne 24. mal. travna 1854. leta s kraljičino Elizabeto (Amalijo Evgenijo), hčerjo kraljeve Visokosti vojvode Maksa Bavarskega, najvišjo pokroviteljico zvezdnega reda, najvišjo voditeljico zavoda pl. gospa v Brnu in pokroviteljico zavoda pl. gospa v Inomostu itd., porojeno v Posenhofnu dne 24. grudna 1837. leta. Otroci: Gizela (Lujiza Marija), cesaričina in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., lastnica več višjih redov, porojena v Laksenburgu dne 12. mal. srpana 1856. 1.; poročena dne 20. mal. travna 1873. z Leopoldom (Maksimiljanom Jožefom Marijo Arnulfom) kraljičem bavarskim, porojenim dne 9. svečana 1846. 1. Rudolf (Franc Karol Jožef), naslednik, porojen v Laksenburgu dne 21. velikega srpana 1858.1., poročen na Dunaji dne 10. velikega travna 1881. 1. s Štefanijo (Klotildo Lujizo Hermino Marijo Charloto), nadvojvodico avstrijsko, hčerjo Leopolda II., kralja belgijskega, porojeno v Bruselji dne 21. velikega travna 1864. 1. Umrl v Mayerlingu pri Dunaji dne 30. prosinca 1889. 1. Hči: Elizabeta (Marija Henrijeta Štefanija Gizela), cesa-ričinja in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., porojena v Laksenburgu dne 2. kimovca 1883. leta. Marija Valerija (Matilda Amalija), cesaričina in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., porojena v Budi 22. malega travna 1868. leta, poročena dne 31. malega srpana 1890. 1. z nadvojvodo Francem Salvatorjem (Marijo Jo/.efom Ferdinandom Karolom Leopoldom Antonom Paduvanskim Ivanom Krstnikom lanuvartjem Alojzijem Gonzago Rajnerjem Benediktom Bernardom), sinom nadvojvode Karola Salvatorja, porojenim dne 21. velikega srpana 1866. leta. Otroci : l) Elizabeta Frančiška (Marija Karolina Ignacija), porojena 2 7. prosinca 1892. 2) Franc Karol Salvator, porojen 17. svečana 1893. 3) Hubert Salvator, por. 30. m. travna 1894. 4) Hedviga, por. 24. kimovca. Bratje našega cesarja in kralja; 1. Nadvojvoda Maksimilijan I. (Ferdinand Jožef), cesar Mehikanski, porojen dne 6. mal. srpana 1832. leta; poročen dne 27. mal. srpana 1857. leta z nadvojvodico Marijo Charloto (Amalijo Avgusto Viktorijo Klementino Leopoldino), hčerjo Leopolda I., kralja belgijskega, lastnico več višjih redov, porojeno v Laekenu dne 7. ržnega cveta 1840. leta; umrl dne 19. ržnega cveta 1867. leta. 2. Nadvojvoda Karol Ludovik (Jožef Marija), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. ulan. polka št. 7, načelnik cesarskemu ruskemu dragonskemu polku št. 24 in lastnik kraljevega pruskega ulanskega polka št. 8. ; porojen v Schonbrunnu dne 30. malega srpana 1833. L; tretjič poročen dne 23. mal. srpana 1873. leta z Marijo Terezijo (Imakulato Ferdinando Evlalijo Leopoldino Adelajido Elizabeto Karolino Mihaelo Rafaelo Gabrijelo Erančiško Asiško in Pavlansko Goncago Nežo Zofijo Bar-tolomejo ab Angelis), hčerjo kraljeve Visokosti Don Miguela, infanta portugalskega, porojeno dne 24. velikega srpana 1855. 1.; umrl 19. vel. travna 1896. Otroci drugega zakona: Franc Ferdinand (Karol Ludovik Jožef Marija), nadvojvoda avstrijski-Este, c. in kr. podmaršal, lastnik c. in kr. pehotnega polka št. 19, in načelnik car. ruskemu dragonskemu polku št. 26, porojen v Gradci dne 18. grudna 1863. leta. Oton Franc Jožef (Karol Ludovik Marija), nadvojvoda avstrijski, c. in kr. generalmajor, lastnik c. in kr. ulanskega polka št. 1, porojen v Gradci dne 21. malega travna 1865. leta; poročen 2. vinotoka 1886.1. z Marijo Jožefino (Lujizo Filipino Elizabeto Pijo Angeliko Marjeto), hčerjo kraljeve Visokosti kra-ljiča Jurija saksonskega, porojeno dne 31. vel. travna 1867. L Sinova: 1) Karol (Franc Jožef Ludovik Hubert Jurij Oton Marija), porojen dne 17. vel. srpana 1887. 1. 2) Maksimilijan (Evgen Ludovik Friderik Filip Jožef Marija), porojen dne 13. malega travna 1895. leta. Ferdinand Karol Ludovik (Jožef Ivan Marija), nadvojvoda avstrijski, c. in kr. major, por. na Dunaji dne 27. grudna 1868. 1. Margareta Zofija (Marija Anuncijata Terezija Karolina Lujiza Jožefina Ivana). bivša opatica terezijanskega zavoda pl. gospa v Pragi, porojena dne 13. velikega travna 1870. leta; poročena dne 24. prosinca 1893. leta s kraljevo Visokostjo vojvodo Albertom virtemberškim, polkovnikom 4 drag. polka. Otroci tretjega zakona: Marija Anuncijata (Adelajida Terezija Mihaela Karolina Lujiza Pija Ignacija), porojena dne 31. malega srpana 1876. leta. Elizabeta (Amalija Evgenija Marija Terezija Karolina Lujiza Jožefina), porojena dne 7 malega srpana 1878. leta. 3.) Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef Anton), c. in kr. podmaršal, lastnik c. in kr. pehotnega polka št. 65, in načelnik ces. ruskemu pehotnemu polku »Tomsk- št. 39, porojen na Dunaji dne 15. velikega travna 1842. leta. Roditelji Njega Veličanstva cesarja in kralja: Franc Karol (Jožef), cesatjevič in nadvojvoda avstrijski, kraljevič ogerski, češki itd., porojen dne 7. grudna 1802. leta, sin cesarja Franca I., in druge mu soproge Marije Terezije, umrl dne 8. sušca 1878. leta: poročen dne 4. listopada 1824.1. z nadvojvodico Zofijo (Frideriko Dorotejo), hčerjo kraljevega Veličanstva Maksimilijana I., kralja bavarskega, porojeno dne 2 7. prosinca 1805. 1., umršo na Dunaji dne 28. vel. travna 1872. 1. Bratje in sestre starega očeta in njihovi potomci. Cesariči in cesaričinje, nadvojvode in nadvojvodice avstrijske, kraljici in kraljičine ogrske in češke. Albreht (Friderik Rudolf), c. in kr. vojskovodja, generalni inšpektor armade, lastnik c. in kr. pešpolka št. 44, c. in kr. dragonskega polka št. 4. in c. in kr. kornega-artelerijskega polka št. 5, šef rusko-litavskega ulanskega polka št. 5 in ruskega pešpolka Wilmanstraua št. 87, kr. prus. generalni vojskovodja in šef 2. vzhodno-prus. grenadirskega polka št. 3, obrist-lastnik kr. bavar. chevanxleger-polka št. 5 in načelnik kr. sakson. pešp. št. 103, rojen 3. velikega srpana 1817. 1., poročen 1. velikega travna 1844. 1. z Hildegardo, bavarsko kraljičino, vdovec 2. malega travna 1864. 1., umrl 18. svečana 1895. 1. Hči: Marija Terezija Ana, roj. 15. malega srpana 1845. 1. omož. 18. prosinca 1865. 1. z Filipom, knezom virtemberškim. Elizabeta 'Frančiška Marija"*, hči nadvojvode Jožefa Pa-latina, roi. 17. prosinca 1831. 1. (od 15. grudna 1849. 1. vdova po nadvojvodi Ferdinandu Karlu d'Este), drugič omožena na Dunaji 18. malega travna 1854. 1. z nadvojvodo Karlom Ferdinandom, zopet vdova od 20. listopada 1874. 1. Otroci: Friderik, roj. 4. ržnega cveta 1856. 1., ož. 8. vinotoka 1878. 1. z Izabelo kroy-dulmsko. Otroci: Marija Kristina, roj. 17. listopada 1879. 1.-, Marija Ana, roj. 6. prosinca 1882. 1.; Henrijeta (Marija Karolina Gabrijela), roj. 10. prosinca 1883. 1.; Natalija, roj. 12. prosinca 1884.1.; Gabrijela (Marija Terezija), roj. 14. kimovca 188 7. 1.; Izabela (Marija Terezija Kristina F.v-genija), roj. 1 7. listopada 1888.1.; Marija (Alica Emanuela Neža Ana), roj. 15 prosinca 1893. 1. Marija Kristina, roj. 21. velikega travna 1858.1., omož. 29. listopada 1879. 1. z Alfonzom XII., kraljem španskim, vdova od 25. listopada 1885. 1., kraljica vladarica španjska. — Kari Štefan, roj. 5. kimovca 1860. 1., ožen. 28. svečana 1886. 1. z Marijo Terezijo, hčerjo nadvojvode Karla Salvatorja. Otroci: Eleonora, roj. 28. listopada 1886. 1.; Renata, roj. 2. prosinca 1888.1.; Kari Albreht, roj. 18. grudna 1888.1.; Mehtildis (Marija Kristina Lea Terezija Rozarija Nikogija), roj. 11. vinotoka 1891. 1.; I .eo (Kari Marija Ciril Metod), roj. 5. velikega travna 1893. 1.; Viljem (Fran Jožef Kari), roj. 10. svečana 1895. L: — Evgen Ferdinand, veliki in nemški mojster; roj. v Seelowitz-u 21. velikega travna 1863. 1. Marija Karolina (Ludovika Kristina), roj. 10. kimovca 1825. 1., omož. na Dunaji 21. svečana z nadvojvodo Rajnerjem, roj. 11. prosinca 1827. 1. Viljem (Fran Kari), veliki in nemški mojster, c. in kr. feldcajgmojster, generalni-artilerijski inšpektor, lastnik c. in kr. pešpolka št. 4 in št. 12 in c. in kr. kornega artilerijskega polka št. 3.; šef ces. ruske baterije št. 7., kralj. prus. polajsko-artilerij-skega polka št. 1; roj. 21. malega travna 1827. leta; umrl 29. malega srpana 1894. 1. Jožef (Kari Ludovik), general konjiče, lastnik c. in kr. pešp. št. 37 in najvišji poveljnik deželne brambe dežel ogerske krone; roj. 2. sušca 1833. 1 Žena: Marija Klotilda (Adelhajda Amalija), princezinja saksonsko-koburg-gota; roj. 8. malega srpana 1846.1., omož. v Koburgu 12. velikega travna 1864. 1. Otroci: Marija Doroteja Amalija, roj. 14. ržnega cveta 1867. 1., omož. na Dunaji 5. listopada 1896. 1. z Njega kr. Vis. nadvojvodo orleanskim, Ludovik Filip Robert. — Margareta Klementina, roj. 6. malega srpana 1870. L, omož. v Budapešti 15. velikega srpana 1890. 1. s knezom turn-taksiškim Albertom — Jožef Avgust (Viktor Klemens Marija), dragonski nadporočnik, roj. 9. velikega srpana 1872. 1., ož. 15. listopada 1893. 1. v Mona-ko\em z Avgusto, bavarsko princezinjo, hčerjo Leopolda, bavarskega princa, roj. v Monakovem 28. m. travna 1875. 1. Sin: Jožef (Fran Leopold Anton Ignacij Marija), roj. 28. sušca 1895. 1. — Ladislav Filip (Marija Vincencij), roj. 16. m. srpana 1875. 1.; umrl 6. kimovca 1895. 1. — Elizabeta Henrijeta (Klotilda Viktorija Marija), roj. 9. sušca 1883. 1. — Klotilda Marija Rajnerija (Amalija Filomena), roj. 9. velikega travna 1884. 1. Marija (Henrijeta Ana), roj. 23. velikega srpana 1836. 1., omož. 22. velikega srpana 1853. 1. z Leopoldom II., kraljem Belgijcev. Leopold (Ludovik Marija Fran Rajner Julij Kustorgij Gerhard), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. pešpolka št. 53. šef rusko-kazanskega dragonskega polka št. 9 in prus. grenadirskega polka št. 6, roj. 6. ržnega cveta 1823. leta. Ernst (Kari Feliks Marija Rajner Gotfrid Cyrijak), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. pešpolka št. 48 ; roj. 8. velikega srpana 1824. 1. Rajner (Ferdinand Marija Janez Ev. Frančišek Hygin.), c. in kr. feldcajgmojster, najvišji poveljnik deželne brnmbe v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel, lastnik c. in kr. pešpolka št. 59, načelnik prus. filirskega polka št. 39; rojen 11. prosinca 182 7.1. Soproga: Marija (Karolina Ludovika Kristina) druga hči nadvojvode Karla; roj. 10. kimovca 1825. 1., omož. 24. svečana 1852. leta. Marija Antonija, sicilska princezinja, rojena 19. grudna 1814. 1. Vdova 29. prosinca 18 70. 1. po umrlem nadvojvodi Leopoldu II., velikem vojvodi toskanskem. Otroci iz drugega zakona: 1. Marija Izabela, roj. 21. velikega travna 1834. 1., omož. 10. malega travna 1850. 1. z Don Francesco di Paolo, grofom trapanskem, kraljevim princem obeh Sicilij, vdova 24. kimovca 1892. leta. '!. Ferdinand IV., veliki vojvoda toskanski, roj 10. ržn. cveta 1835. 1., c. in kr. feldmaršal-lajtenant in lastnik c. in kr. pešpolka št. 66., ož. v drugem zakonu 11. prosinca 1808. 1. z Alico, princezinjo parmsko. — Otroci iz drugega zakona: Leopold Ferdinand, stotnik, roj. 2. grudna 1868. 1. Lujiza Antonijeta Marija, roj. 2. kimovca 1870. 1., omož. 21. listopada 1891. 1. z princem Friderikom Avgustom, vojvodo saksonskim. Jožef Ferdinand Salvator, nadporočnik, roj. 24. vel. travna 1872. 1. Peter Ferdinand Sa'vator, roj. I 2. vel. travna 1874.1. Henrik Ferdinand Salvator, roj. 13. svečana 1878. 1. Ana Marija Terezija, roj. 17. vinotoka 1879. 1. Marjeta Marija, roj. 13. vinotoka 1881. 1. Germana Marija Terezija, roj. 11. kimovca 1884.1. Neža Marija Terezija, roj. 26. sušca 1891. 1. 3. Kari Salvator, roj. 30. malega travna 1839. 1., umrl 18. prosinca 1892. 1 , ož. 19. kimovca 1861. 1. z Marijo Imaku-lato, sicilsko princezinjo, roj. 14. malega travna 1844. 1. Otroci: Marija Terezija, roj. 18. kimovca 1862. 1., omož. 28. svečana 1886.1. z nadvojvodo Štefanom. Leopold Salvator, roj. 15. vinotoka 1863. 1., ož. v Frohsdorfu 24. vinotoka 1889. 1. s princezinjo Blanko Burbonsko, roj. 7. kimovca 1868. Otroci: Marija Dolores Beatrica, roj. 5. velikega travna 1891. 1.; Marija Imaku-lata (Karolina), roj. 9. kimovca 1892.1.; Marjeta Rajnerija, roj. 8. velikega travna 1894. 1.; Rajner Kari (Leopold Blanka Anton Margarita Beatrica Marija Peter Jožef Rafael Mihael Ignacij Štefan), roj. 21. listopada 1895. 1.; Leopold Marija Alfonz Blanka Kari Anton Beatrica Rafael Mihael Jožef Peter Ignacij, roj. v Zagrebu 30. prosinca 1897. 1. Fran Salvator, c. in kr. podpolkovnik roj. 21. v. srp. 1866. 1., ož. v Išlu 31. m. srpana 1890. 1. z nadvojvodinjo Marijo Valerijo, hčerjo Njega c. in kr. apost. Vel. cesarja Franca Jožefa I., roj. 22. malega travna 1868. 1. Otroci: Elizabeta Frančiška Marija Karolina Ignacija, roj. 27. prosinca 1892. 1.; Fran Kari Salvator, roj. 17. svečana 1893. 1.; Hubert Salvator, roj. 30. m. trav. 1894.1. Hedviga Mihaela, roj. v Išlu 24. kimovca 1896. Karolina Marija Imakulata, omož. 30. velikega travna 1894.1. s princem Avgust Leopold saksonsko-koburg-gotaškim vojvodo saksonskim, roj. 5. kimovca 1869. 1. Albreht Salvator, roj. 22. listopada 1871. 1.; umrl 27. svečana 1896. 1. Marija Imakulata Rajnerija, roj. 3. kimovca 1878. 1. 4. Marija Lujiza Anuncijata, roj. 31. vinotoka 1845.1. omož. 3 1. v. trav. 1865. 1. z knezom Karlom Ibsenburg-birštajnskim. 5. Ludovik Salvator, polkovnik, roj. 4. vel. travna 1847. Sedanji vladarji evropski. Sveti Oče I.ev XIII., (Joahim Pecci) por. dne 2. sušca 1810. 1., za papeža izvoljen dne 20. svečana in kronan dne 3. sušca 1878. 1. Andora. Republika s predsednikom, voljenim na štiri leta, pod \rhovno oblastjo škofa Urgelskega. Anglija. Kraljica Viktorija, cesarica indijska, porojena dne 24. velikega travna 1819. leta, vlada z dne 20. ržnega cveta 1837. L, z dne 14. grudna 1861. 1. vdova po vojvodi Albertu saksonsko-koburškim-gotajskim. A n h a 11 - D e s a v s k o. Vojvoda Friderik, porojen dne 29. m al. travna 1831. leta. vlada z dne 22. vel. travna 1871. leta, poročen z Antonijo, vojvodico saksonsko-altenburško, Badensko. Veliki vojvoda Friderik, (Viljem Ludovik), porojen dne 9. kimovca 1826. leta, vlada z dne 24. mal. travna 1852 leta, poročen z Ludoviko, hčerjo nemškega cesarja in pruskega kralja Viljema I. Bavarsko. Kralj Oton I., por. dne 27. malega travna 1848. 1.; deželni upravitelj z dne 10. rž. cveta 1886 1., kraljic Luitpold, por. dne 12. sušca 1821. 1., ož. z nadvojvodico avstrijsko tsekavsko Avgusto, vdovec 26. mal. trav. 1864. 1. Belgija. Kralj Leopold II., porojen dne 9. mal. travna 1835. leta, vlada z dne 10. grudna 1865. leta, poročen z Marijo Henriko, nadvojvodico avstrijsko. Bolgarija. Knez Ferdinand I. (kraljic Koburžanski), porojen dne 26. svečana 1861. leta, voljen dne 17. velikega srpana 1887. leta, poročen z Marijo Lujizo parmsko. Brunšvik Državni upravitelj: kraljic Albreht pruski, porojen dne 8. velikega travna 1837. 1., voljen 21. vinotoka 1885. 1. Črna gora. Knez Nikolaj I., porojen dne 7. vinotoka 1841. leta, vlada z dne 14. velikega srpana 1860. leta, poročen z Mileno Petrovno Vukotičevo. Dansko. Kralj Kristijan IX., porojen dne 8. mal. travna 1818. leta, vlada z dne 15. listopada 1863. leta,, poročen z Ludoviko, deželno grofico hesen-kazelsko. Francija. Predsednik Feliks Faure, izvoljen dne 17. prosinca 1895. leta. Grško. Kralj Jurij I., porojen dne 24. grudna 1845. leta, vlada z dne 31. vinotoka 1863. 1., poročen z Olgo Konstantino, carevno rusko. Hesensko. Veliki vojvoda Ernest Liidovik IV., porojen dne 25. listopada 1868. leta, poročen z Viktorijo Melito, prin-cesinjo saksonsko-koburg-gotajsko, vlada z dne 13. sušca 1892. 1. Italija. Kralj Humbert I., porojen dne 14. sušca 1844. 1., vlada z dne 9. prosinca 1878.1., poročen z Marjeto, vojvodico savojsko. Lichtenstein. Knez Janez II., porojen dne 5. vinotoka 1840. leta, vlada z dne 12. listopada 1858. leta. L i p p e - D e t m o 1 d. Knez Adolf Lippe-Schaumburg, porojen dne 20. malega srpana 1859. leta, vlada z dne 3. sušca 1895. leta, poročen s Fiideriko Amalijo, princesinjo prusko. Lippe-Schaumburg. Knez Jurij, rojen dne 10. vinotoka 1846. leta, vlada z dne 8. vel. travna 1893. leta, poročen z Marijo Ano, princesinjo saksonsko-altenburško. M eckl e n b ur g-S ch w er i n. Vel. vojvoda Friderik Fran (Pavel) III., porojen dne 19. sušca 1851. leta, vlada z dne 15. m. travna 1883. leta, poročen z Anastazijo, veliko kneginjo rusko. Mecklenburg-Strelitz. Veliki vojvoda Friderik Viljem, porojen dne 17. vinotoka 1819. leta, vlada z dne 6. kimovca 1860. leta, poročen z Avgusto, kraljičino veliko-britansko. Monako. Knez Albert Honorus Karol, porojen dne 13. listopada 1848. leta, vlada z dne 10. kimovca 1889. leta. Nemčija. (Glej Prtisijo.) Nizozemsko. Kraljica Viljelmina, porojena dne 31. vel. srpana 1880. leta. Do polnoletnosti pod nadzorstvom kraljice Eme, vdove kralja Viljema III. Oldenburg. Veliki vojvoda Peter, porojen dne 8. malega srpana 182 7. leta, vlada z dne 27. svečana 1853. leta poročen z Elizabeto, vojvodico altenburško. Portugalsko. Kralj Karol I., porojen dne 28. kimovca 1863. leta, vlada z dne 19. vinotoka 1889. leta, poročen dne 22. velikega travna 1886. leta z Marijo Amalijo, hčerjo grofa pariškega. Prusija. Viljem II., nemški cesar in pruski kralj, porojen dne 27. prosinca 1859. leta, vlada z dne 15. ržnega cveta 1888. leta, poročen z Avgusto Viktorijo, vojvodico šlesvik-holštanjsko. Reuss. (Mlajša panoga. Dom Schleiz.) Knez Henrik XIV., porojen dne 28. velikega travna 1832. 1., vlada z dne 11. mal. srpana 1807. leta, poročen z Nežo, vojvodico virtemberško. Reuss. (Starejša panoga. Dom Greiz.) Knez Henrik XXII., porojen dne 28. sušca 1846. leta, vlada z dne 9. listopada 1859. leta, poročen z Ido, kneginjo lipe-šavmburško. Rumunija. Kralj Karol I., porojen dne 20. mal. travna 1839. leta, vlada po izvolitvi kakor knez z dne 20. mal. travna 1866. leta, proglašen kraljem dne 2. sušca 1881. leta, poročen z Elizabeto, knežnjo wiedsko. Rusija. Car Nikolaj IT., porojen dne 18. velikega travna 1868. leta, poročen z Aleksandrovno Feodorovno, princezinjo hesensko. Saksonsko. Kralj Albert, porojen dne 23. mal. travna 1828. leta, vlada z dne 29. vinotoka 1873. leta, poročen s Karolino, kneginjo Waso. Saksonski-Altenburg. Vojvoda Ernest, porojen dne 16. kimovca 1826. leta, vlada z dne 3. vel. srpana 1853. leta, poročen z Nežo, vojvodico anhalt-desavsko. Saksonski-Koburg-Gotha. Vojvoda Alfred, porojen dne 6. velikega srpana 1844. leta, vlada z dne 24. vel. srpana 1893. leta, poročen z Marijo, veliko vojvodico rusko. Saksonski -M einingen-Hildburgs h ausen. Vojvoda Jurij II., porojen dne 2. malega travna 1826. leta, vlada z dne 20. kimovca 1866. leta, poročen s Heleno baronico hel-denb urško. Saksonski-Weimar-Eisenach. Velki vojvoda Karol Aleksander, porojen dne 24. ržnega cveta 1818. leta, vlada z dne 8. malega srpana 1853. leta, poročen z Zofijo, kraljičino nizozemsko. San Marino. Republika z dvema predsednikoma, voljenima na 6 mesecev. Schwarzburg-Rudolfstadt. Knez Viktor Gtinther, por. dne 23. velikega srpana 1852. leta, vlada z dne 19. prosinca 1890. leta, poročen dne 9. grudna 1891. leta z Ano Lujizo Schonburg-Waldenburško. Schvvarzburg-Sondershausen. Knez Karol Gun-ther, porojen dne 7. velikega srpana 1830. leta, vlada z dne 17. malega srpana 1880. leta, poročen z Marijo, vojvodico saksonsko-altenburško. Srbija. Kralj Aleksander I., porojen dne 14. vel. srpana 1876. leta, vlada i dne 13. mal. travna 1889. leta. Španija. Kralj Alfonz XIII., porojen dne 17. vel. travna 1886. leta. Kraljica vladarica Marija Kristina, vdova kralja Alfonza XII., umršega dne 22. listopada 1885. leta. Svedija in Norvegija. Kralj Oskar, porojen dne 21. prosinca 1829. leta, vlada z dne 18. kimovca 1872. 1., poročen z Zofijo, vojvodico nasavsko. Švica. Zvezna republika s predsednikom, vsako leto na novo voljenim. Turčija. Veliki sultan Abdul Ham d II., porojen dne 22. kimovca 1842. leta, vlada z dne l.kimovca 1876. leta. Valdek in Pyrmont. Knez Friderik Adolf Herman, porojen 20. prosinca 1865. leta, vlada z dne 12. velikega travna 1893. leta. Vi r t e m b e r š k o. Kralj Viljem II., porojen dne 25. svečana 1848. leta, vlada z dne 6. vinotoka 1891. leta, v drugič poročen s Charloto, princesinjo šavmburg-lippe. Nove mere in uteži. Od dne 1. prosinca 1876. leta rabijo naj se v javnem prometu izključno samo nove mere in uteži. Kdor od tega časa meri na staro mero ali tehta s staro tehtnico, se mu vzame mera in mora plačati od 5 do 100 gld. globe. Nov zistem mer in utežev je decimalen, to je: deli se z desetim, kar jako olajšuje računanje. Osnovne jednote novi meri in novim utežem so: 1.) meter, 2.) liter, 3.) gram, 4.) ar. Mnogokratniki teh osnovnih jednot se izražajo s tem, da se spredaj postavijo števniki: Deka pomeni lOkrat Hekto * 100 » Kilo * 1000 * Myria » 10000 » Za podrazdelitve se rabijo števniki: Deci za desetino, Centi za stotino, Mili za tisočino. i kilogram (kg) = ioo dekagramov (dhj) = 1000 gramov (<)). i dekagram = io gramov. i hektoliter (hI) = ioo litrov, i liter (l) = io decilitrov (dl) = ioo centilitrov (cl). i deciliter = io centilitrov. i meter (m) = io decimetrov (dm) = ioo centimetrov (cm) = iooo milimetrov (mm), i decimeter = io centimetrov — ioo milimetrov, i centimeter = io milimetrov. Žrebanje dovoljenih tujezemskih srečk. 1. 1898. 2. prosinca. Saksonski-Meiningen. 13. » ' 5% ruskih 1. 1864. 14. » 3% knež. srbskih. — Srbskih državnih srečk. 1. svečana. 3°/0 turških. — Italijanskih križevih. — Saksonski-Meiningen. — Brunšvik. 13. sušca. 5% ruskih iz 1. 1866. 31. » Brunšvik. 1. m. travna. 3°'0 turških. 14. » 3% srbskih. 1. v. travna. Brunšvik. 2. » Italij. križevih. 13. » Srbskih državnih (tob.) 1. ržn. cveta. 3°/0 turških. 1. m. srpana. Brunšvik. — Saksonski-Meiningen. 13. » 3% srbskih. 14. » 5% ruskih iz 1. 1864. 1. v. srpana. Italij. križevih. — Saksonski-Meiningen. — 3°;0 tursKlh. — Brunšvik. 13. kimovca. 5% ruskih iz 1. 1866. -— Srbskih državnih (tob.) 30. » Bnlnjšvik. 1. vinotoka 3"fc turških. 14. » 3° o knež.-srbskih. 2. listopada. Brunšvifr. — Italij. križevih. 1. grudna 3% turških. 31. > Brunšvik. Lestvica za pristojbine kolekov. Lestvica I. Za menice in trgo vske denarne nakaznic e. Do zneska do 75 gl. gl. — 05 čez 1350 do 1500 p 1 čez 75 » 150 » » — 10 1500 » 3000 » 2 » 150 J 300 > » — 20 » 3000 » 4500 » 3 300 > 450 > » — 30 » 4500 » 6000 2> 2> 4 i 450 D 600 » » — 40 » 6000 » 7500 » » 5 600 > 750 » * -— 50 » 7500 » 9000 » T> 6 750 » 900 » » — 60 9000 » 10500 7 900 » 1050 » > — 70 10500 » 12000 2> » 9 » 1050 » 1200 » » — 80 » 12000 » 13500 2> » 9 « 1200 » 1350 » t — 90 in tako dalje za vsakih 1500 gld. 1 gld. več pri čemer se ostanek manj nego 1500 gld. zmatra za celih 1500 gld. V domačih deželah izdane menice, če se kolekujejo po tej lastvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego šest mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer se pa morajo kolekovati po lestvici II. Pod izrazom f domače dežele« razumejo se dežele zastopane v avstrijskem državnem zboru, menice, ki niso izdane v okrožji teh dežel, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogerske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. vinotoka 1868. leta in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanji, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogerskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, ter-cija itd.), mora se plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega. Od menic v inozemstvu izdanih in na inozemstvo se gla-sečih, plačati je 2 kr. pristojbine za vsakih 100 gld., ako kroži v naši državi. Ostanek manjši nego 100 gld. smatra se za celih 100 gld. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, plačati je poprej, nego so se na papir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke — za menice, ki so se izdale v inozemstvu ; pa preden začne krožiti po našej državi, in če menica ni plačljiva, le v inozemstvu, pa vsekako tekom 14 dnij, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolekovanja menic more se tako-le zadostiti: n) če se rabijo kolekovane uradne golice ; b) če se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolekovane ali pa tudi druge golice, ali pa se golice niti ne rabijo, pa s tem, da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma popolnilne pristojbine plačati, prilepi kolekov na zadnji strani papirja, na kteri se piše menica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu dati z uradnim pečatom prekolekovati. Dan in mesec prekolekovanja, če se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad vpisati v vsako znamko. Uradno prekolekovanje se ne sme več zvršiti, ako ima papir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta ali sploh kak podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s koleki, kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kacega urada, ki za to ni upravičen je neveljavno. c) Ce pa gre za plačilo pristojbine od menice, in sicer, če je ta stran še nepopisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako, da nad koleki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po h) tega paragrafa pravočasno uradno prekolekuje. Pisati čez koleke, kakor je do sedaj bila navada, ni več dovoljeno. Ce se kolekovina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kolikoršna je pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že prej dovoljena ugodščina, da je od njih plačati le po 5 kr., če je njihov obrok k večjemu osem dnij, velja še vedno. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do 10 gld. kolekovine prosti, — čez 10 gld. do 50 gld. se plača 1 kr., — čez 50 gld. pa 5 kr. pristojbine. Kolekovina se pa mora tudi plačati, če se taki računi vpleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. cez Za pravna pisma. Do 20 gl gl- —'07 čez 1600 do 2000 gl. gl- 6 25 20 » 40 7f » —•13 » 2000 » 2400 » t> 7 50 40 » 60 » —•19 i 2400 > 3200 » » 10 — 60 » 100 —•32 » 3200 » 4000 T> 12 50 100 » 200 i » —•63 t 4000 » 4800 D 2> 15 — 200 » 300 > * —•94 t 4800 » 5600 » » 17 50 300 > 400 > t 1-25 » 5600 » 6400 » T/ 20 — 400 » 800 > 2-50 » 6400 » 7200 » 22 50 800 » 1200 » 375 » 7200 » 8000 v » 25 — 200 » 1600 1 > 5-— Čez 8000 gld. se za vsakih 400 gld. plača 1 gld. 25 kr. pri čemer se ostanek, ki ne znaša 400 gld., zmatra za polnega.' Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma, z dovoljenjem vknjižbe ali brez njega, pobotnice, odstopna pisma, plačilne na kaznice, razun trgovskih, zakupne pogodbe, stave, srečke privatnih loterij i. dr. in sicer se je pri dolžnih pismih določil znesek prejetega posojila, pri pobotnicah znesek prejetega plačila, pri odstopnih pismih znesek, za kterega se je pravica odstopila, pri nakaznicah nakazani znesek, pri zakupnih pogodbah skupni znesek zakupnine, pri stavah stavljeni znesek, pri srečkah privatnih loterij pa cena vsake posamezne srečke. Lestvica III. Za pravne posle. Do 10 gl- gl- - 07 čez 800 do 1000 gl. gl. 6-25 čez 10 > 20 » » - 13 1000 > 1200 * ' 7-50 » 20 > 30 » » -<— 19 > 1200 * 1600 > » 10 — » 30 » 50 » - 32 > 1600 » 2000 > » 1250 2> 50 » 100 n * — 63 » 2000 » 2400 » > 15-— > 100 3> 150 » » - 94 » 2400 » 2800 > » 17-50 150 * 200 D J 1 25 » 2800 » 3200 > » 20"— » 200 400 » » 2 50 » 3200 » 3600 » > 22-50 » 400 600 i 3 75 » 3600 > 4000 > » 25'— » 600 » 800 » » 5 — Čez 4000 gld. plača se za vsakih 200 gld. 1 gld. 25 kr., pri čemer se znesek, ki ne znaša 200 gld., zmatra za polnega. Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma, katera se glase na prinosnika, pogodbe za služenje, pogodbe delniških društev, ki se osnujejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih v loteriji, pogodbe, s kterimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne pogodbe radi premičnin i. dr. in sicer je do-ločilen pri dolžnih pismih znesek, na katerega se glasi, pri pogodbah v služenji, znesek skupne plače, katero ima dobiti oni, koji stopa v službo, — ako pa v pogodbi ni določeno, koliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku vkupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih, po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin, po znesku vrednosti. f Vloge s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane : a) na Dunaji.......od prve pole gld. 6'— b) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev.......» » » » 4'— c) v mestih, ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev.....» » » » 31— d) v mestih, ki imajo od 5000 do 10.000 prebivalcev.....> » » » 2'— e) v vseh drugih krajih .... » » » » 1 '50 Ako treba še druge pole, kolekuje se s 50 kr. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje, da sme godba javno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerti, gimnastične in gledališčne predstave, se kolekujejo po 1 gld. od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah se ima pristojbina plačati tudi takrat, kedar se prosi ustno, ne da bi se zapisal protokol. Prošnja za sledeča prava: 1.) Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, podeljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj, združenih z obrtnimi podjetji, se kolekujejo po 5 gld. od vsake pole. 2.) Za podeljenje, priznanje ali potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključeni industrijski privilegiji se kolekujejo po 3 gld. od vsake pole. 3.) Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, se kolekujejo po 2 gld. od vsake pole. 4.) Prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, se kolekujejo po 1 gld. od vsake pole. Razpredelnica za računanje obresti. Fo a odstotke Fo Š OCLS+O+IKO-V kapital za eno za pol za kapital za eno za pol za leto leta 1 mesec leto leta 1 mesec gld. gld. | kr. gld. kr. gld. kr. gld. gld. | kr. gld.| kr. gld | kr. 10 _ 30 _ 15 _ 1 2'/, 10 _ 50 _ 25 _ 4 7. 15 — 45 — 22'/, — 15 — 75 — 37'/, — «7« 20 — 60 — 30 — 5 20 1 — — 50 — »7. 25 — 75 — 377, — ««/« 25 1 25 — 62'/, — 107u 30 — 90 — 45 — v/, 30 1 50 — 75 — 12'/, 35 1 5 — 52'/, — »3U 35 1 75 — 87'/, — 147,, 40 1 20 — 60 — 10 40 2 — 1 — — 16 V, 50 1 50 — 75 — 12'/, 50 2 50 1 25 — 207« 60 1 80 — 90 — 15 60 3 — 1 50 — 25 70 2 10 1 5 — 17'/, 70 3 50 1 75 — 29'/. 80 2 40 1 20 —• 20 80 4 — 2 — — 33'/, 90 2 70 1 35 — 22«/, 90 4 50 2 25 — 37'/, 100 3 — 1 50 — 25 100 5 — 2 50 — 417» 200 6 — 3 50 200 10 — 5 — — 83'/, 300 9 — 4 50 — 75 300 15 — 7 50 1 25 400 12 — 6 — 1 — 400 20 — 10 — 1 667, 500 15 — 7 50 1 25 500 25 — 12 50 2 87, 600 18 — 9 — 1 50 600 30 — 15 — 2 50 700 21 — 10 50 1 75 700 35 — 17 50 2 917« 800 24 — 12 — 2 — 800 40 — 20 — 3 337, 900 27 — 13 50 2 25 900 45 — 22 50 3 75 1000 30 — 15 — ( 2 50 1000! 50 — 25 — 4 167« Po 4 od.S"fcotice IPo G ocisiotU:ov 10 _ 40 — 20 — 3'/, 10 — 60 _ 30 — 5 15 — 60 — 30 — 5 15 — 90 — 45 — 7'/, 20 — 80 — 40 — 6 7, 20 1 20 — 60 — 10 25 1 — — 50 — 87» 25 1 50 — 75 — 12'/, 30 1 20 — 60 — 10 30 1 80 — 90 — 15 35 1 40 — 70 — H 7, 35 2 10 1 5 — 17'/, 40 1 60 — 80 — 137, 40 2 40 1 20 — 20 50 2 — 1 — — 167» 50 3 — 1 50 — 25 60 2 40 1 20 — 20 60 3 60 1 80 — 30 70 2 80 1 40 — 23'/, 70 4 20 2 10 — 35 80 3 20 1 60 — 267, 80 4 80 2 40 — 40 90 3 60 1 80 — 30 90 5 40 2 70 — 45 100 4 — 2 — — 33'/, 100 6 — 3 — — 50 200 8 — 4 — — 66'/, 200 12 — 6 — 1 — 300 12 — 6 — 1 300 18 — 9 — 1 50 400 16 — 8 — 1 33'/, 400 24 — 12 — 2 — 500 20 — 10 — 1 66»/, 500 30 — 15 — 2 50 600 24 — 12 — 2 600 36 — 18 — 1 3 — 700 28 — 14 — 2 33'/, 700 42 — 21 — 3 50 800 32 — 16 — 2 667, 800 48 — 24 — i 4 — Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram kg kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, priporočena pisma, ekspresna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki in priporočene pošiljatve s povzetjem. Pisma. Pri frankiranji pisma se pritisne znamka na gorenjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Frankirana v avstro-ogerske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo namenjena, kakor tudi iz poslednjih sem dospela pisma veljajo 5 kr. (v lokalnem 3 kr.), nefrankirana pa dvakrat toliko. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogerski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g\ pismom, ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250 g, morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski paketi pa smejo v Avstriji tehtati 21/a kg; iz Avstrije na Ogersko le 1 kg. Cez pismeno znamko se sme pisati naslov. Če se pa nanjo pritisne privatna štampilja, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti s pismenih kuvertov izrezane znamke in koleki, ravno tako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, kterim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, rabiti se tudi ne smejo več za frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadošča, če se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko pošiljajo tudi nefrankirana. Povpraševalna pisma (pristojbina 10 kr.) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se smejo pošiljati tudi nefrankirane, če se ne priporočajo (rekomandirajo). Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnic po privatnem obrtu, vendar morajo, kar se tiče velikosti in moči papirja biti popolnoma jednake uradnim in imeti nemški napis «Correspondenzkarte>. Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše, a to le na zadnji strani, kajti sprednja stran je namenjena le za prejemnikov naslov, kamor pa tudi pošiljatelj more napisati svoje ime ter take opomnje, ki se tičejo pošte. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo po-skušnje ali vzorci blaga, če se ne pišejo potem nanje nikakeršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opazke ter če so frankirane za 5 kr. Tiskovine se morajo frankirati in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razven naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne kaki dostavki. Izvzete so korek-turne pole, katerim se smejo pridejati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cirkularji in ceniki (hektografirani vendar le po 20 ali več izvodov vkupe), pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpremembe cen, imena potnika, načina naročevanja ali plačevanja. Posebni deli tiskanega teksta pa se smejo v ta namen podčrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Dalje je še določeno na tiskanih vizitnicah napisati natančnejši naslov in stan pošiljalca ter pristavi običajne črke n. pr. p. f. itd.); na povabilih navesti ime povabljenca, dan, namen in kraj zborovanja; pri knjigotržnih naročilnih listih na zadnji strani pismeno imenovati naročene ali ponujene knjige, tiskani tekst sprednje strani pa deloma ali popolnoma prečrtati; tiskovne pomote popraviti. Poslovni p a p i r j i, kakor: akti vsake vrste, vožna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za pravo ali osobno dopisovanje, smejo se v prometu svetovne poštne zveze, izvzemši Nemčijo, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočena) do 2 kg teže in 45 cm širjave. Vzorci se prevažajo v kraje avstro-ogerske države, v Bosno in Hercegovino, Belgijo, Bulgarijo, Črnogoro, Egipet, Francijo, Grecijo, Veliko Britanijo, Italijo, na Portugalsko, Rumunsko, Srbsko, Špansko, Švico, zjedinjene države severne Amerike in v one turške kraje, kjer se nahajajo avstrijski poštni uradi do 350 g teže, drugam pa in tako tudi v Nemčijo, le do 250 g. Kar se tiče mere, ne smejo presezati na dolgost 30, na širokost 20 in na visokost 10 cm. Vzorcem in blagu za po-skušnjo se ne sme priložiti nikako pismo. Na naslovu mora biti vsakokrat opazka »vzorec« ali «po-skušnja blaga«. Na naslovu sme razven tega biti navedeno: Ime ali tvrdka odpošiljateljev, tovorniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teže in mere blaga ter koliko ga je na razpolago. Razven omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takšnim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakeršne koli opazke. Tudi žive čebele se morejo pošiljati po domačih krajih, na Ogersko, v Bosno in Hercegovino, Nemčijo, v razne druge dežele kot blago za poskušnjo, če so tako shranjene, da se pošta lahko prepriča o vsebini, in da ni pri prevažanji nikake nevarnosti. Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi papirji in vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane. Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve se ne odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, postopa se ž njimi tako, kakor z nedostavnimi pismi. Priporočene pošiljatve s povzetjem. Priporočene (rekomandirane) stvari se morejo pošiljati po Avstro-Ogerskem, v Bosno in Hercegovino in v nekatere tuje dežele (glej »povzetja v inozemstvu«) tudi s povzetjem, in sicer po domači državi ter Bosno in Hercegovino do 500 gld., drugam pa do 200 gld. = 400 mark = 500 frankov. Pri takih pošiljatvah, za katere veljajo ravno tiste pristojbine, kakor za navadno priporočene, se mora napisati na vrhu nad naslovom beseda »povzetje«, če so namenjene v inozemstvo pa «remboursement». Precej zraven ali pa spodaj naj se navede povzetni znesek s številkami, a goldinarji tudi z besedo in sicer vedno v denarni veljavi tiste države, kamor se pošiljatev glasi, tedaj v Nemčijo v markah, v Švico in v Francijo v frankih itd. Pod zneskom pa mora pošiljatelj natanko in razločno zabeležiti svoj naslov. Da ne nastanejo kake pomote, treba je med tem naslovom in onim, ki označuje prejemnika, pustiti nekoliko praznega prostora. Kakor brž je prejemnik znesek vplačal in pošiljrtev prevzel, odtegne dotični poštni urad od povzetnega zneska pristojbino za navadno poštno nakaznico in 5 kr. terjalnih stroškov, ostanek pa pošlje oddajalcu po nakaznici. Poštne pristojbine. Avstro-Ogersko in Nemčija: Pisma do 20 g (Nemčija le 15 g) 5 kr. (mestni promet 3 kr.), do 250 g 10 kr. (mestni promet 6 kr.), dopisnica 2 kr.; dopisnica z odgovorom 4 kr., priporočitev 10 kr. (mestni promet 5 kr.), vzvratni list 10 kr. (mestni promet 5 kr.), ekspres 15 kr., tiskovine do 50 g 2 kr., do 150 g 3 kr., (v Nemčijo le do 100/7), do 250 /7 5 kr., do 500 g 10 kr., do 1000 g 15 kr., vzorci v avstro-ogerske kraje do 250 g 5 kr, do 350 g pa 10 kr.; v Nemčijo do 250 g 5 kr., ker se težji ne smejo pošiljati. Bosna in Hercegovina: Pisma 5 kr. do 20 g, dalje do 250 g pa 10 kr., kakor za Avstro-Ogersko. Ekspresne po-šiljatve so dopuščene samo v kraje, kjer so pošte. Črnagora: Pisma za vsakih 15 g po 5 kr,, dopisnice 2 kr. (z odgovorom 4 kr.), za tiskovine in vzorce veljajo iste pristojbine, kakor v Srbijo. Poslovni papirji niso dopuščeni. Srbija: Pisma za vsakih 15 g po 7 kr., (v mejnem prometu oziroma z Ogerskega 5 kr), dopisnica 4 kr. (za Srbijo z odgovorom 8 kr.) Tiskovine do 50 g in poslovni papirji 2 kr., vzorci za naročila za vsakih 50 g 2 kr., priporočila 10 kr., vzvratni list 10 kr., ekspres 15 kr. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 10 gld. 5 kr., do 50 gld. 10 kr., do 150 gld. 20 kr., do 300 gld. 30 kr., do 500 gld. 50 kr. Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine. so dopuščene do 500 gld. in znaša pristojbina do 20 gld. 10 kr. od 20 do 50 gld. 20 kr.; od 50 do 150 gld. 40 kr.; od 150 do 300 gld. 60 kr. in od 300 do 500 gld. 1 gld. Poštni nalogi posreduje poplačevanje menic, računov, kuponov itd. in se morejo poslati na vse pošte avstro-ogerske države, v Bosno in Hercegovino, v Turčijo in sicer v Adrijanopelj, Bevrut, Konstan-tinopel, Solun in Smirno, kjer se nahajajo avstrijske pošte, slednjič tudi v Nizozemsko v znesku največ 500 gld. — v Bel- gijo, Nemčijo, Egipet, Francijo, (Algir), Italijo, Luksenburško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošto v Pragi), Rumunijo, Švedijo, Švico in Tunis do 400 gld. (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena 1/2 kr.}, adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun itd., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo n. pr.: «Na poštni urad v . . . 'Poštni nalog s. Kakor hitro je znesek vplačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek odštevši pristojbino poštne nakaznice in 5 kr. terjalnih stroškov za vsak dokument, na kateri se je dobilo plačilo. Ce se poštni nalog ne sprejme, pošlje se nazaj zastonj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in vsako pobotnico itd. 5 kr. terjalnih stroškov. Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj nego se je navel s prva, je dovoljeno. Denarne in tovorne pošiljatve. Denarna pisma: Za Avstro-Ogersko do 250 g 50 gld. vrednosti do 10 milj daljave 15 kr., nad 10 milj 2 7 kr., od 50 do 300 gld. do 10 milj daljave 18 kr., nad 10 milj 30 kr., za vsakih daljših 150 gld. 3 kr. več, — iz Avstro-Ogerskega v Nemčijo do 300 gld. vrednosti do 10 milj 18 kr., nad 10 milj 30 kr., za vsakih daljših 150 gld. pa 3 kr. več. Poštni zavoji (paketi): Za Astro - Ogersko do l/a kg do 10 milj 12 kr., nad 10 milj 24 kr.; za zavarovanje pristojbina po 3 kr. do 50 gld., od 50 do 300 gld. 6 kr.; za vsakih nadaljnih 150 gld. pa po 3 kr. več. Avstro-Ogerska in Nemčija: do 5 kg do 10 milj 15 kr., nad 10 milj 30 kr.; za vsak nadaljni kg do 10 milj 3 kr., 20 milj 6 kr., 50 milj 12 kr., 100 milj 18 kr., 150 milj 24 kr., nad 150 milj 30 kr. več; vrednostna taksa do 300 gld. 6 kr., za vsakih nadaljnih 150 gld. po 3 kr. več. Pošiljatve se dopuščajo le do 50 kg. Za pošiljatve v Bosno, Hercegovino in Novi Bazar plača se do 500 g 30 kr., od 1 3 kg do 5 kg 50 kr. Za težje pošiljatve računa se do Imotskija ali Broda gori navedena vozarina in vrednostna taksa odpadajoča za Avstrijo, naprej pa za vsaki kg 8 kr. vozarine in vrednostna taksa za vsacih 150 gld. 3 kr. več. Povzetja v domačih deželah morejo se pošiljati na vse pošte avstro-ogerske države do 500 gld. Za vsako pošiljatev s povzetjem se poleg vozarine plača še posebna provizija. Ta znaša za vsaka 2 gld. 1 kr., najmanj pa 6 kr., tudi pisma se pošiljajo lahko s povzetjem. Povzetja brez navedene vrednosti do 250 g se pošiljajo s pisemsko pošto. Pošiljanje pisem v svetovni poštni zvezi. a) Pisma za vsakih 15 g 10 kr., za dopisnice 5 kr., z odgovorom 10 kr. b) tiskovine: za vsakih 50 g 3 kr. do največje teže 2000 g\ c) vzorci blaga do 50 g 5 kr., do 100 g 6 kr., dalje od vsakih 50 g do največje teže 250 g oziroma 350 g 3 kr. več; d) trgovinski papirji do 150 g 10 kr., do 200 g 12 kr., do 250 g lo kr., potem pa za vsakih 50 g do 2000 g 3 kr. več; e) priporočitev 10 kr., vzvratni list 10 kr., ekspres 1 5 kr.*) Za dežele in kraje, ki niso pri svetovni poštni zvezi, se računijo tudi ravfto navedene pristojbine, razloček je samo ta, da se pošiljatve večinoma ne morejo priporočiti, dostikrat še celo ne frankirati do tistega kraja, kamor so namenjene in da se dopisnice smejo odpravljati le v Kaplandijo v južni Afriki. Poštne nakaznice v inozemstvu in sicer v argentinsko republiko, Belgijo, Bolgarijo, Chile, Dansko, Kongo, Nemčijo in nemške kolonije, Anglijo in posamične kolonije, Filandijo, Francijo (Algir, Tanger, Maroko in Cancibar), Japnn, Italijo, Kanado, Luksenburško, Nizozemsko, Norvegijo, Portugalsko z Madeiro in Azori, Rumunijo, Sijam, Švedijo, Švico, Tripolis, Tunis, Turčijo in Zjedinjene države so dopuščene do 200 gld., v Egipet, Črnogoro in Srbijo pa do 500 gld. in znaša pristojbina v Nemčijo do 20 gld. 10 kr., potem za vsakih 10 gld. 5 kr. več, v druge dežele, izvzemši Črnogoro in Srbijo, pa za vsakih 10 gld. po 10 kr. Za Srbsko in Črnogoro veljajo ravno tiste pristojbine, kakor v Bosno in Hercegovino. Brzojavne poštne nakaznice so dovoljene: v Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Francijo, Italijo (izvzemši Tripolis), Japan (in sicer le v Tokio in Yokohamo), Luksenburško, Nemčijo, Nizozemsko, Norvegijo, Rumunijo, Svedijo, Švico in Tunis do 200 gld.; *) V katere inostranske dežele so ekspresne pošiljatve dopuščene, izve se pri vsakem poštnem uradu. Egipet (a le v Aleksandrijo Ismalio, Kairo, Port-Said in Suez), Srbijo in Črnogoro pa do 500 gld. Poštni zavoji do 3 kg v inozemstvu po nizki vozarini so dopuščeni v naslednje dežele: Anglijo in kolonije, Apio (5), argentinsko republiko, Ascension, Belgijo (5), Bolgarijo, Chile (5), Dansko (5), Egipet (5), Islandske (5), Italijo (5), Japan (5), Ka-merun (5), Kanado, Kitaj (51, Kolumbijo, Kongiško državo (5), Kostariko, Luksenburško (5), Malto, Meksiko, Nizozemsko (5), Norvegijo (5), Oranje, Portugalsko, Rumunijo, Salvador, Srbijo (5), Strails-Selements (5), Španijo, Švedijo, Tanger, Togo (5), Trans-valsko republiko, Turčijo (c. kr. pošte), Urugvaj, Zanzibar (5), (Pristavljena številka (5) pomeni, da se v onih deželah vspreje-majo pošiljatve po 5 kg teže. Povzetja v inozemstvo. in sicer v Belgijo f, Dansko f. Nemčijo f, Angleško, Francijo f, Helgoland, Italijo f, Luksenburško f, Nizozemsko f, Norvegijo f. Portugalsko, Rumunijo f, Španijo, Švedijo f, Švico f in severo-ameriške Zjedinjene države se vsprejemajo do zneska 200 gld., Egipet in Srbijo do 500 gld. avstr. velj., v dežele z j zaznamovane, se tudi vsprejemajo priporočena povzetja. Provizija znaša pri voznopoštnih povzetjih (izvzemši vozarino) v Nemčijo in Švico 1 kr. za vsak goldinar, najmanj pa 6 kr.; v Srbijo do 12 gld. 6 kr., potem pa za vsaka 2 gld. 1 kr. več, a v druge dežele 10 kr. za vsakih 10 gld. Brzojavni cenik. Taksa za vsako besedo. Najmanjša taksa. Lokalne brzojavke ... 1 kr. 20 kr. V Avstro-Ogerski ... V Bosno in Hercegovino ^ jcr 30 V Bosni in Hercegovini . V Nemčijo..... Za besedo velja do 15 črk ali 5 številk; naslov in podpis se ravno tako zaračunja kakor tekst. Evropski promet. Pristojbina za vsak telegram po 30 kr. temeljne takse in nastopne takse za vsako besedo, sestavljeno iz 15 črk ali 5 številk. Algir 13 kr. — Anglija 13 kr. — Belgija 11 kr. — Bolgarija 9 kr. — Črna gora iz Dalmacije 3 kr., sicer 4 kr. — Dansko 11 kr. — Francija, Korzika in Monako 8 kr. — Gibraltar 17 kr. — Grecija (celina), Evbeja in Pdros 21 kr. — Krf čez Trst 13 kr., na druge otoke 22 kr. — Italija, mejni promet 4 kr., sicer 8 kr. — Kanarski otoki 13 kr. — Luksem-burško 11 kr. — Malta 19 kr. — Nizozemsko 1 1 kr. Nor-vegija 16 kr. — Portugalsko 17 kr. — Rumunija 6 kr. — Rusija evropska 12 kr. — Srbija 4 kr. — Španija celina 14 kr. — Kamerski otoki 44 kr. — Švedsko 12 kr. — Švica s Tirolskega, Predarelskega in iz Lichtensteina 3 kr., sicer 4 kr. — Tripolis 61 kr. — Tunis 13 kr. — Turčija evropska, čez Bosno 14 kr., čez Trst 19 kr. Važnejša določila poštne hranilnice. Vsi poštni uradi sprejemajo med navadnimi uradnimi urami tudi denar v svojo hranilnico in dajo po potrebi vsakoršna pojasnila o vplačevanji in izplačevanji. Vložnik je vsakdo, kadar sam ali zanj kdo drugi vloži znesek, večji kakor 50 kr. Znesek mora biti s 50 deljiv. Vložnik sme imeti le eno poštno hranilno knjižico in te vrednost ne sme presegati 1000 goldinarjev. Prvo vlogo mora vložnik sam vložiti, da se podpiše s svojim navadnim pbdpisom v knjižici na določenem mestu in na nasprotnem potrdilu ter pove stan, kraj, dan, mesec in leto rojstva ter svoje stanovanje; izvoli si tudi lahko «geslo» (to je kako poljubno besedo, katera mu v mogočih slučajih spričuje lastninsko pravico), kar pa napiše le v «protipis», sam pa si jo dobro zapomni. Knjižica in nje vročenje je brezplačno. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico in vrhu tega pošlje vložniku poštni urad še prejemno potrdilo. Najmanjša vloga je 50 kr., katero sprejemajo vsi poštni uradi. Za manjše zneske kakor 50 kr. so pa poštni hranilni listki. Listki se dobe po vseh zalogah poštnih potrebščin po 5 kr. z vtisnjeno petkrajcarsko znamko. Na tak hranilni listek se potem prilepi še devet petkrajcarskih poš.nih znamk, kar znaša z vtis-neno ravno ;0 kr. Te listke z znamkami izpolnjene sprejemajo potem vsi poštni uradi kot vloge po 50 kr. Znesek od 1 goldinarja do 20 goldinarjev se takoj lahko vzame iz poštne hranilnice pri vsakem poštnem uradu, toda se mora najmanj 50 kr. še pustiti v hranilnici na tisto knjižico. Zneske pod 1 goldinarjem in nad 20 goldinarji treba je pa pri poštnem uradu odpovedati, na kar se znesek navadno že v treh dneh izplača. Vloge se obrestujejo po 3 odstotke. Vložnik mora zahtevati, da se za njegovo ulogo nakupijo državni obrestonosni papirji; mora pa tudi že take vložiti v poštno hranilnico ter dobi posebno rentno knjižico. Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je nedotakljiva last vložnikova, ne more se mu ne vzeti, ne zastaviti, pa tudi ne zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 goldinarjev, katere mora imeti vložene, dokler hoče ostati pri čekovnem oddelku. V tem oddelku se na račun vložnika, ki je pri čekovnem oddelku, vplačujejo nakazane vsote in se morejo tudi nakazati poljubni zneski na katerokoli osebo ali tvrdko. Potrebne tiskovine za objavo pristopa z zavitkom, dajejo poštni uradi brezplačno. Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja v vložni knjižici. Natančen pouk o čeku in njega porabi z uzorcem položnih listov in čekov dobi se pri poštnih uradih brezplačno. Novi denar v avstro-ogerskem cesarstvu. primerjan s sedanjim in z denarjem poglavitnih držav v Evropi. Kos za 20 kron = 10 gld. » » 10 » = 5 » » » 1 krono = 50 kr. Kos za 20 vinarjev* = 10 kr. » » 10 » = 5 » » » 2 » = 1 » » » 1 » = i/a » Kosi za 20 in 10 kron so zlati, oni za 1 in pol krone srebrni, kosi za 20 in 10 vinarjev so iz nikla in oni za 2 in 1 vinar iz brona. 1/2 krone =25 » * Nemški »Heller« smo poslovenili 'vinar«, dokler se merodajni slovenski krogi ne zjedinijo za kako drugo ime, morebiti «novčič» ? Vinar je pri nas znan že iz starih časov. 1 "S* CD = 11 kron in 29 v. 1) = 19 kron in 4 v. 10 = 112 » i 90 » 10 a t = 190 » » 45 > 100 tv) - 1129 > » 1 » 100 CD - 1904 > » 52 > 1000 S" = 11290 > » 13 > 1000, o =■ 19045 » » 16 t 1 = 1 kron in 17 v. 1] 5 = 24 kron in 2 v. 10 a = 11 » » 75 > 10 = 240 » > 17 » 100 S- = 117 » » 56 » 100 CD = 2401 > » 74 > 1000 = 1175 » > 63 > 1000 J crcj = 24017 » » 43 » 1 dolar = 4 krone 94 vinarjev. Kos za 20 kron 1 zlat 9 fr. in 51 cent. 1 napoleon in 1 fr. 17 mark in 59 pfen. 20 frankov in 99 cent. 4 dolarje 5 cent Kos zaf8 mark in 70 Pfen-,„, i 10 frankov in 50 cent. lOkron „ , , . „,, l 2 dolarja 21/a cent. t krona 11 /2 krone ( 87 pfenigov | 1 frank in 5 cent. 43 pfenigov 52 cent. orv • . 18 pfenigov 20 vinarjev {„. r ° 1 2 cent. 10 vinarjev 9 pfenigov 10 cent. Španske pezete po 100 centimov, srbski dinarji po 100 par, grške drahme po 100 lept, rumunski lei po 100 ban, bolgarske leve po 100 stotink, italijanske lire po 100 centimov in cesarske ruske polovinke novega kova imajo vse edinico franka, enake so torej vse 95 vinarjev. Primerjalni razkaz med novo našo krono in frankom. Franki Krone Vinarji Krone Franki Centezimi — 47 V. _ 52 i — 95 1 l 5 i l 90 2 2 10 3 2 87 3 3 13 4 3 81 4 4 19 ; 5 4 76 5 5 25 6 5 71 6 6 30 7 6 66 7 7 35 8 7 62 8 8 39 9 8 57 9 9 45 10 9 52 10 10 50 20 19 5 20 20 09 Franki Krone Vinarji | Krone Franki Centezimi 30- 28 57 30 31 50 40 38 9 40 42 — 50 47 61 50 52 50 60 57 13 60 63 1 70 66 66 70 73 50 80 76 18 80 84 1 90 85 70 90 94 51 100 95 23 100 105 — 200 190 45 200 210 2 300 285 67 300 315 4 400 380 90 400 420 5 500 476 13 500 525 9 600 571 35 600 630 14 700 666 57 700 735 7 800 761 80 800 840 11 900 857 3 900 945 12 1000 952 26 1000 1050 13 20 centizimov je enako 19 vinarjev, 20 vinarjev je enako 21 centezimov. Od 1 do 20 centezimov treba je šteti 1 cente-zim enako enemu vinarju, ker drobcev ni, NB. Krone spremenimo v franke, ako pomnožimo število kron s številom 1050135, n. pr. 25 kron je enako: 25krat 1 050135 = 26 24 ali 26 frankov 24 cent. — Franke spremenimo v krone, ako pomnožimo število frankov s številom 0'952258, n. pr. 25 frankov je enako: 25X0952258 = 23 81 kron ali 23 kron 81 vinarjev. Bojne moči evropskih veledržav na suhem in na morju. Ne bomo povedali in navedli suhih številk, kajti številke hitro pozabimo. Ogledati si hočemo to ogromno množico oboroženih ljudij in primerjati jo mej sabo. Na suhem ima Rusija največ vojakov. In če bi se razvnela evropska vojska — moral bi seveda naravno zmagati ruski mužik; toda ruska armada ni še do cela organizovana, tako so začeli šele pred nekaj leti razdeljevati odslužene vojake v različne letnike rezervistov in jih klicati na vaje, seveda bi jih pozvali tudi v vojskinem času, da branijo svojo domovino in širijo čast in slavo ruskega imena. Zatem prideta Nemčija in Francija, ki imate vsaka jedno polovico vajakov; Avstrija ima jedno tretjino in Italija jedno petino. Če primerjamo torej bojne moči na suhem francoske-ruske zveze z močmi troveze, vidimo, da nimajo Avstrija, Nemčija in Italija niti dveh tretjin toliko čet, kakor oni dve državi sami. Nam Slovencem in Slovanom sploh pa bodi to neko kazalo, da ima Slovan svojo prihodnost in bo imel prvo besedo, če se kedaj vname splošna evropska vojska. Na morju pa ima Anglija veliko premoč, dasi je njena vojska na kopnem jako majhna. Na morju je močna tudi Francija, a Anglija jo daleko presega. Zatem pride Italija. Po številu bojnih ladij in moštva sta si skoraj jednaki Nemčija in Italija, a vendar se ne more meriti Nemčija z Italijo. Nemčija ima sta-rokopitne ladije, njeno brodovje je neokretno in nerodno, mej tem ko ima Italija ladije po najmodernejših tipih sestavljene in urejene. Primeroma tako močno bi bilo rusko brodovje kakor je nemško, a vendar je rusko veliko boljše, ker ima več novejših uredb. Radi tega, ker ima Nemčija primeroma slabo brodovje, se nemški cesar toliko trudi in prosi kredita od nemškega državnega zbora za izboljšanje mornarice. Avstrija pa ima najmanjše brodovje, ker leži tudi ozemlje njeno tako daleč od morja in ima tako malo morskih pristanišč. Dasi je avstrijsko brodovje po številu malo, vendar ni zadnje po moči, to so pokazali že cesto dobri poveljniki. Ploskovne mere. 1 danska milja..............................7,532 km 1 angležka milja..............................1,609 > 1 morska milja vseh narodov..................1,852 » 1 francoska morska milja (= 3 morske milje)- • • 5,556 > 1 norveška milja..............................1 1,295 > 1 ruska vrsta................................1,067 » 1 švedska milja..............10,688 - 1 geografična milja.............. 7,420 » 1 stopinja ekvatorja = 15 geog. milj.............111,306 > 5lavlje ob otvoritvi „Narodnega doma" v Celji. To hrum vam in šum, to vam pir je nocoj V razsvetljeni širni dvorani I Lestenec stoluči razsipa svoj soj, Ta svit pogled mami in rani. Okraski umetni se v zlatu blišče, Zrcala, dražestni zastori, Mogočni glasovi tu godbe zvene In spevov navdušeni zbori, Vse polno, vse polno tu dičnih gostov Palači se čudi in dvomi: Li prišel pod hiše kdo prave je krov, Mar biva v cesarskem li domif Nemara ves narod se tukaj je zbral Na svate v obleki praznični ? Gospode tu, moštva, mladenčev zbor zal, Gospa glej, deklet venec mični! • * * To hrum vam in šum, to vam pir je nocoj V razsvetljeni širni dvorani! Lestenec stoluči razsipa svoj soj, Ta svit pogled mami in rani. Okraski umetni se v zlatu blišče, Zrcala, dražestni zastori, Mogočni glasovi tu godbe zvene In spevov navdušeni zbori. In vendar ta dom, glej trpinov last 1 Zgradil jo je za očetnjavo, Da narodnost njegova, njegova čast Imela kam djati bo glavo . . . Pač kamen ob kamen je znašal potan In zrncc ob zrnce je spravljal, In skrbel je leto in leto in dan, A trud mu je Bog blagoslavljal. * * * To hrum vam in šum, to vam pir je nocoj V razsvetljeni, širni dvorani! Lestenec stoluči razsipa svoj soj, Ta svit pogled mami in rani. Okraski umetni raz sten se blišče, Zrcala, dražestni zastori, Mogočni glasovi tu godbe zvene In spevov navdušeni zbori. Nastopil govornik v proslavljenje dne..... Proslavil za narod je delo, Pač čutil vse davne rodu je gorje, Oko mu je ognja žarelo: Ki stopiš v to hišo, otresi zavist Kot prah, predno stopiš v svetišče; Tu išči vspodbuje praveden in čist, Ko greš mi za rod na bojišče I Tu pridnost svoj god in delavnost piruj, Iskrenost, odkritost, pravičnost! Poštenost tu sveta in stroga kraljuj, Prostora tu nimaj sebičnost! In v dom ta ne upaj nikdar se prepir, Nesloga, nesprava med brati; Ljubezen, navdušenje, sprava in mir Naj venčajo, Slava, — te, Mati! Ve Vile Modrice — prijatnice nam, Svoj dih nam nesmrtni vdihnite! Ognjišče Vam bodi naš narodni hram, V svetišče ga Ve spremenite I In mnog se Vaš god in dan slaven praznuj V veselju, slovesji, v sijaji; prijateljstvo sine in brate združuj, Za delo moči jim pomlajil Saj toliko zla in gorja je prebil Naš narod in trpel krivice..... Pač čas je, da močen nam vstane in mil Dan zmage in rodu pravice 1 Luka Jeran. Hitro je stopal, z malce nagnjeno glavo in vpognjenim vratom, zadovoljno se smehljajoč svojo staro pot iz župnišča v cerkev in v uršulinski samostan obedovat ali večerjat. Pa sicer ni pokazal nikdar svoje precej ogoljene suknje in klobuka, kakor bi se bal, da bi se ne norčevala mestna razposajenka za njegovim hrbtom. Za svet se pa Luka Jeran ni veliko pobrinil. Sam zase je živel: za svojo vero, pisateljevanje, za svoje misijone in dijake. Kaj bi mu tudi delo, če bi mu kdo dejal: »gospod kanonik, veste kaj, malo boljšo suknjo bi si vender lahko omislili*; o, odgovoril bi mu: »zame je dobra, pa moji dijaki in moji zamorčki često še take nimajo». V pozni mladosti že skoro v moški dobi je jel hoditi v šolo; pa ne samo šola mu je bila mar, ampak tudi za drugo se je pobrinil. Že od nekdaj je imel veselje do pesni-kovanja in pisateljevanja. Za njegovih dijaških let je spel tudi tisto znano «Skopuljo>, ki se je je izmej mlajših vsakdo učil na pamet v ljudski šoli. Radi tega je rad podpiral s svojimi doneski «Zgodnjo Danico» že iz početka njenega izhajanja; pozneje pak je sam prevzel uredništvo tega lista. Luka Jeran je bil velik nabožen pesnik; za vsako nedeljo je imel pripravljeno novo mašo, za vsak praznik go-dovnico dotičnemu svetniku ali svetnici. Njegove pesmi bodo peli še nekaj let po cerkvah, dasi se jih je že mnogo porazgubilo; njegove navdušene članke je že pokril prah in nihče jih več ne bere. Svoje pisateljske moči je posvetil v prvi vrsti »Danici«, a poleg tega je tudi še mnogo pisal. Tako je napisal, «Popotovanje v Sveto deželo, v Egipt, Fenicijo, Sirijo in Libanon, Carigrad in druge kraje. Obhodil in popisal L. Jeran>, sedmero «Šmarnic», četvero cerkvenih pesmaric in nekaj drugih knjižic. A zdi se mi, da bi bil Luka Jeran mnogo srečnejši kje v daljni Afriki kot misijonar. Dvakrat je poskusil svoj misijonski poklic, a obakrat ga je zavrnila iz vroče Afrike bolezen. Ves čas svojega življenja je bil skrben zbiralec darov za misijone in vodil tudi *Detinstvo* v Ljubljani. Ah, to bi bil srečen Luka Jeran sredi nedolžnih, poluopravljenih črnčkov, sredi ogljeno črnih glavic, razlagaje jim prosveto in vero, vodeč bolnice in sirotišnice usmiljenk, obdelavajoč pragozd v plodne njive in travnike, prepotujoč gore in doline, reke in jezera, gozde in močvirja; zidaje zavetišča in misijonske hiše; gradeč cerkvice in kapelice iz desk in pokrivaje jih z lubjem, ah to bi bila sreča. Toda narava njegova mu ni dopustila, narava njegova ga je privezala na njegova rojstna tla. Zato pa je tem bolj gorel in tem rajši podpiral taka podjetja. V domovini Jeran ni hlepel po časti in denarju. Zvesto je opravljal svojo duhovniško dolžnost, pisal in skrbel za svoje varovance. Duhovnik je bil uzoren. Ni je zamudil prilike, da bi tega ne pokazal. Tudi na leči je bil goreč pro-povednik kršanske resnice. Ni bil sicer bogsigavedi kako imeniten in slaven govornik, a vsaka njegova beseda je prišla iz srca. Kar je govoril, to je tudi čutil; svojega Boga ni nosil samo na jeziku ampak tudi v srci in kar je druge učil, to je i sam spolnjeval. Tega tudi v družbi ni pozabil. Bil je vesel, rad je pravil dogodbice iz svojega življenja, rad se pošalil, rad pil kozarec dobrega vina — a vse do dostojne mere. Njegovi duhovni sobratje so ga radi vzeli med se, saj jih je znal prav dobro zabavati. Sosebno sta bila velika prijatelja s pokojnim Josipom Marnom že izza let ustanovitve «Danice* in iz časov, ko sta jela z drugimi odličnimi Slovenci orat ledino na polju slovenske prosvefe. A dolgo Jeran nikdar ni bil v družbi, skoraj je izginil domov. Še nekaj: Jeranova usmiljenost. Meni se dozdeva, Jeran sije zapisal v svoje srce zlasti rek Gospodov: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe», tako globoko, da ga ni izbrisal njegov življenski vihar osemdesetih let. «Ljubi svojega bližnjega», to mu je bilo geslo, to navodilo skozi dolgo pot njegovega življenja; in niti jeden sam trenotek ni skrbel prvo za-se, ampak vselej najprvo za reveže in ubožce; radi tega je vse njegovo življenje kakor jedna dolga nit, na kateri je nanizanih tisoč in tisoč biserov dobrih del. Šel je po cesti in videl reveža. Zatrepetalo mu je srce, v očesu mu je zaigrala solza, segel je v žep in dal, kolikor je imel. Pa često se je pripetilo, da je bil njegov žep prazen in ves otožen in nesrečen je bil, da ni mogel pomagati. A kar je dal, tega ni zahteval nikdar nazaj, nikdar ni hotel, da bi se mu kazala hvaležnost, ampak vedno rekal: kedar boste kaj imeli, povrnili boste revežem; meni ni treba, kar potrebujem, imam. Le jedno potezo še iz njegovega značaja. Luka Jeran je bil oče dijakov. Temu je plačal stanovanje, onemu dajal znamk za dijaško kuhinjo, katero je sam ustanovil, temu skrbel za oboje, onemu dal novčičev za obleko, temu zopet za šolske potrebščine; vsakdo, kdor je prišel, je dobil nekaj; in teh ni bilo malo. Po stopnjicah šenklavškega župnišča je bila vedno prava drča. Jeden gori, drugi doli, tretji na tlaku pred župniščem. Pa je tudi skrbel za svoje dijake. Često je rekal svojim prijateljem ali znanki, ki je bila radodarnih rok: »Glejte niti novca nimam, vsega so me obrali; in toliko je gladnih grl — toliko; dajte, dajte mal prispevek za dijaško mizo!» — Prijatelj je segel v žep in Jeran se mu je hvaležno nasmehljal, rekoč: «Bog vam plačaj!« Vse to ni izdalo nič; komaj se je pokazal pred župniščem, že ga je čakala lačna študentovska duša in ga osmu-kala. Ej, in tudi svoje plače ni štedil; vsak novec je imel svojo pot že preračunjeno. In kdo bi gledal na obleko, na zunanjost in lišp, ko je toliko sestradanih dijačkov; naj se najedo, da se bodo lažje učili in prišli do česa, tako si je mislil Jeran in izdal vse do zadnjega novca. Vem se spominjati iz za svojih gimnazijskih let marsikatere dogodbice. Jedno tu za nameček. Mrzlega zimskega večera spremim prijatelja k večerji v «fovš luknjo«, kakor so rekali »ljudski kuhinji», kjer je bila tudi dijaška miza. Navadni obiskovalci so bili že skoro vsi odšli, le semtertja je še sedel kedo izmej Jeranovih varovancev pri brleči svetilki v polutemnem velikem prostoru ter vžival svoj fižol ali koruzne žgance, običajno večerjo v dijaški kuhinji. Prijatelj mi jame tožiti, da ga v noge zebe; pogledam in vidim, da mu skoraj palec sili mej svet. Greva domov, mraz pritiska, pod nogami škriplje, kakor da je črevljar vložil v čevlje ne vem kakšnih vrst usnja, prijatelja zebe, da se ves trese. »Ti veš kaj«, rečem mu spotoma, »pojdi k Jeranu; da ti nekaj, in še nocoj lahko črevljar vzame čevlje v roko in ti jih popravi«■ — «A kako, včeraj sem plačal šolnino in to mi je dal Jeran! Ne upam se!« — Dolgo ga nagovarjam; dva-, trikrat greva pred župniščem; končno ga vendar speham po stopnjicah. S solznimi očmi se vrne, v roki tiščoč dva goldinarja, rekoč mi: »Veš ni imei nič; pa ko je videl moje čevlje, mi je dejal: počakaj grem tja h gospodu N. Ne grem sicer rad, pa — in že je vzel svoje pokrivalo in se vrnil s tema goldinarjema«. Tudi na smrtni postelji ni Jeran pozabil svojih varovancev. Njegova oporoka zapušča vse imetje dijakom. Pa kako bi jim kaj prida izročil, saj je bila njegova blagajnica prazna; le nekaj bore malo novcev je imel pripravljenih za vsako silo — in še te je dal dijakom. Ko je bil že pripravljen na smrt, je še vedno naročal prijateljem: skrbite za mladino; škoda bi bila, če se porazgubi jeden nadarjen deček; skrbite zanje. Naj mu ohranijo lep spomin vsi, ki so kedaj jedli pri Luka Jeranovi «dijaški mizi» in se ravnajo po njegovem vzgledu ter si utrpe novčič za revnega dijaka. Končno le nekaj glavnih podatkov iz njegovega življenja. Luka Jeran je bil rojen dne 16. vinotoka leta 1818 v Javorjah pri Skofji Loki (tam so mu vzidali tudi spominsko ploščo). Še-le pozno je šel Jeran v šolo, najprvo v ljudsko šolo v Loki. Z velikim veseljem se je pripravljal na vstop v gimnazij. Hotel je iti v Ljubljano, a tu ga ne sprejmejo, ker se jim zdi prestar. Jako je bolelo to navdušenega Jerana in hočeš nočeš, naprta si svoj povezenj in hajdi v Karlovec k očetom frančiškanom. V samostanu se privadi redovniškemu življenju, ter navzame verskega mišljenja. V šesto šolo pa pride v Ljubljano, dovrši tu filozofijo, bavi se veliko s slovenščino, s srbščino, češčino in drugimi slovanskimi jeziki, zloži prve svoje pesmi in vstopi 1. 1843. v semenišče, kjer se pridno uči vzhodnih jezikov, madjarščine in arabščine. L. 1845. ga posveče in 1. 1847. pošljejo v Poljane ovčice past; skoro nato pa ga prestavijo v Horjul, 1. 1851. pokličejo za kaplana k sv. Petru v Ljubljano. Jeran pa ni bil nikdar zadovoljen popolnoma s pastirjevanjem po deželi, vedno ga je nekaj sililo v tuje dežele, oznanjevat pravo vero in podučevat pogane v kršanskih resnicah. Zato se napoti že 1. 1853. z drugimi tovariši v Afriko, a mučna bolezen ga prisili nazaj v domovino. Ravno tako se mu primeri, ko gre drugič za misijonarja. Tu doma ga imenujejo za kaplana v Trnovem v Ljubljani. Takrat jame urejevati »Zgodnjo Danico», za katero je delal ves čas od njene prve številke. Leta 1869. ga imenuje tedanji papež svojim komornikom; tedaj popusti Jeran svojo službo, se preseli v šenklavško župnišče in pisateljuje za »Danico«. Leta 1880. ustanovi dijaško kuhinjo, združeno z ljudsko kuhinjo in dobi dve leti pozneje kanonikat. Od takrat živi samo Svojemu poklicu, urejuje "Danico«, podpira ubožne dijake, nabira za »Detinstvo«, dokler ga ne zagrabi huda bolezen in ga ne potlači na posteljo. Dne 25. malega travna 1896. ga reši smrt zemskih muk in dne 27. istega meseca ga pokopljejo pri sv. Krištofu, kjer počiva tudi jeden najboljših njegovih prijateljev Josip Marn. Ni bil bogve kako slaven Luka Jeran; ni se često imenovalo njegovo ime, a kedar se je izgovorilo — vselej s častjo. Ko se je odločevala osoda našega naroda, ni posegal s čvrsto roko v nevarno igračo, ni govoril vznešenih političnih govorov, a delal je veliko na polju prosvete, da si ne vedno z najboljšimi uspehi. Toda bil je uzor-duhovnik, res svečnik svoje vere in svojega naroda in kar je bilo izključno samo Jeranovega, to je bila njegova skromnost, ponižnost in ljubezen do bližnjega. Bil je blag, čist, kristalen značaj, vreden najlepšega spomina. Dr. Fran vitez Miklosich. Med največjimi učenjaki avstrijskimi, med najsijaj-nejšimi korifejami evropskega znan-stva našega stoletja se sveti ime: Fran Miklosich.* Na trdnem temelju, katerega sta postavila Dobrov-sky in Kopitar, je sezidal Miklosich velikansko in veličastno zgradbo slovanske filologije. Toda Miklosich ni samo najimenitnejši representant slavi-stike, katero je vodil skoro pol stoletja s svojimi epohalnimi deli in ji dajal znanstveni pravec, on zavzema tudi v primerjajočem jezikoslovju odlično mesto. Vzgojil si *) Za vire so mi služili: A. Trstenjak: «Fr. Ks. vitez Miklosich« (Matica Slov. 1883); dr. M. Murko: «f Franc Miklosich. (Mat. Slov. 1891); prof. V. Jagič: «Franz von Miklosich« (Wiener Zeitung, 6. jul. 1897) in V Oblak: »Franz Miklosich« (Politik, 24. aprila 1891). je celo vrsto nadarjenih učencev, ki so stopili v njegove stopinje, tako da se lahko reče: iz cele poznejše generacije veje Miklosichev duh, ker so se vsi učili po njem in njegovih delih ter nadaljujejo in popolnjujejo to, kar je ustvaril Mi-klosich. S ponosom smemo torej povdarjati, ta duševni velikan, pravi genij jezikovnega znanstva je — naš! Porodil se je Pr. Miklosich dne 20. novembra 1813. 1. kot sin preprostih kmetskih starišev Jurija in Marije na Ra-domerščaku, lepi, z vinskimi trtami poraščeni gori blizu Ljutomera na slovenskem Stajerju. Krstil ga je kaplan Vid Antolič. Naravna krasota ljutomerskih goric, na katere je radodarna priroda razsula toliko svojih darov, in katero je pesnik Ilirizma in Miklosichov prijatelj Stanko Vraz opeval v tako navdušenih besedah, utisnila je tudi mlademu Franu globoki čut za prirodne lepote in dokaj pesniškega duha. In morda so bili prav ti mladostni spomini vzrok, da se je Miklosich v poznejših letih s tako vnemo in s takim vspehom bavil s slovanskim narodnim pesništvom. L. 1817. so se preselili njegovi stariši v Ljutomer in tam je pohajal Fran ljudsko šolo, od tam pa je prišel na gimnazij v Varaždin. Ko ga je pripeljal oče tja, bil je tako majhen, da je dejal ravnatelj: ta je za zibelj. pa ne za gimnazij ! Toda že pri prvih naukih se je odlikoval Miklosich z izredno nadarjenostjo. . Po dveh letih se je preselil na mariborski gimnazij, katerega je dovršil z odlično maturo ter se 1. 1830. vpisal na vseučilišču v Gradcu, kjer je študiral filozofijo. O njegovem bivanju v Gradcu piše Oblak po poročilu Trstenjakovem: V Gradcu je našel M. cel krog mladih navdušenih rojakov, ki so vsi želeli koristiti svojemu narodu in ga povzdigniti v kulturnem oziru. Miklosich je bil vedno trezen in hladen; zato je prišlo večkrat do prepirov med njim in vročekrvnim navdušenim pesnikom Vrazom. Mnogokrat so se čitali v učnih dvoranah pred predavanjem verzi, ki so merili na Miklosicha, on pa ni nikdar ostal dolžan odgovora. Občeval je tu s svojimi rojaki Vrazom, Murkom, Krasom, Košarjem in Klajžarjem ter z interniranimi Poljaki: z grofoma Vladislavom in Tadejem Ostrowskim, Kamienskim in Pokrzywniskim. V počitnicah pa je potoval po domovini in se tam seznanil z literarnimi veljaki n. pr. 1. 1831. s Čopom, Kastelcem, Preširnom itd. Doktor filozofije je postal 23. junija 1838. 1. ter nastopil za kratko časa stolico filozofije v Gradcu. Toda tedanji duh v tej disciplini mu ni ugajal, zato pa je tembolj raslo njegovo veselje do jezikovnega znanstva, ki je tedaj med Jugoslovani v prvem stadiju, v Ilirizmu, vzbujalo mnogo zanimanja. L. 1838. je zopet popustil filozofijsko stolico ter se preselil na Dunaj, da konča juridične študije, katere je bil pričel že v Gradcu. Da je bil Miklosich že tedaj tudi izven prijateljskih krogov znan kot lingvist, temu je dokaz, da je že 1. 1830. začel Kopitar si ž njim dopisovati in da mu je poslal svoje glavno delo »Glagolita Clozianus*. Dne 28. decembra 1841. 1. je postal Miklosich tudi doktor iuris ter je vstopil v pisarno pri odvetniku dr. Mich. Bachu, očetu poznejšega ministra Alek. Bacha. Na Dunaju se je tudi osebno seznanil s Kopitarjem, kateremu je prinesel priporočilno pismo od grofa Vlad. Ostrowskega, in Kopitar, tedaj obče priznana avtoriteta v slavistiki, mož, ki je znal s takim navdušenjem pridobivati prijatelje za svojo stroko ter jih navajati k delu, zadobil je odločilni vpliv na mladega Miklosicha. Kopitar, ki je bil tedaj kustos dvorne knjižnice, spoznal je takoj njegovo izredno nadarjenost in ga skušal pridobiti povsem za znanstvo, kar se mu je tudi posrečilo. Pa saj koncipijent, ki je z vspehom odgovarjal pravdeželj-nemu kmetu od procesa, ki je rajše študiral razne slovanske slovnice, slovarje in stare spomenike, katere mu je posojeval Kopitar iz svoje in dvorne knjižnice, nego akte odvetniške pisarne — tak koncipijent ni bil ustvarjen za advokaturo. Tako je prišlo leto 1844., v katerem je dobil Miklosich po prizadevanju Kopitarjevem službo v dvorni knjižnici. Po- stal je 28. maja 3. «amanuensis» in v dekretu, katerega je podpisal Kopitar sam, so jako laskave besede . . . «in Riick-sicht seiner nicht nur durch die Beibringung zweier Doctor-diplome und anderer ehrenvoller Zeugnisse, sondern auch durch seine ausgebreitete Kenntnis, besonders der slawischen und aller Sprachen und des Sanskrit, wie auch durch seine iibrigen angeriihmten, lobensvverthen Eigenschaften . . .» Kopitar je imel veliko veselje, da je dobil tako izbornega tovariša. A leto 1844. je prineslo Miklosichu tudi hud udarec: umrla sta mu — Kopitar in mati! V dvorni knjižnici je ostal Miklosich do I. 1862. ter avanziral do prvega skriptorja, 1. oktobra 1862. pa je bil na svojo zahtevo odpuščen «mit tiefem Bedauern». Po Kopitarjevi smrti je prevzel Miklosich v knjižnici njegove posle, poprijel se je sedaj sanskrita, da bi si pridobil pravo podlago za primorjajoče jezikoznanstvo. V viharnem letu 1848. so ga njegovi ožji rojaki izvolili 20. junija kot zastopnika St. Lenartskega okraja v ustavo-davno državni zbor, katerega se je udeleževal ves čas. V tej dobi se torej tudi Miklosich ni mogel ogniti nehvaležni politiki, temveč je celo kot predsednik društva cSlovenijo, ki je izdalo odgovor Anastaziju Griinu o volitvah za franko-brodski parlament in si je stavilo nalogo, delati z vsemi silami za združenje vseh slovenskih pokrajin in za jednako-pravnost v šoli in uradu, navdušeno deloval v tem smislu. Potoval je tudi v Ljubljano, da se posvetuje s tamošnjimi političnimi veljaki. V Ljubljani so mu priredili sijajen sprejem in mu dali ves čas častno stražo. Ko so se urejevale narodne šole, vprašal je minister Thun poleg Slomšeka tudi Miklosicha za svet in ta se je odločil za slovenski učni jezik, dočim je Slomšek zagovarjal utrakvistične šole. L. 1849. je dobil Miklosich nalogo, sestaviti slovenska berila za višji gimnazij s preglednim dodatkom slovenske literature. In tedaj že veljavni učenjak je prevzel tudi to delo. Obrnil se je do raznih rodoljubov v domovini, da bi ga podpirali s spisi, a odzval se je samo Ivan Navratil. Miklo-sich je tudi sam napisal nekaj sestavkov in tako smo dobili 1. 1853. prva slovenska berila za gimnazija. Thun je pozval Miklosicha 27. maja 1854. 1. »zur Be-rathung iiber den Entwurf der definitiven Verfassung der Wiener Universitat». Miklosich je rad potoval. L. 1851. se je napotil po Donavi v Carigrad, kjer je slišal prvič srbskega slepca.' V Carigradu se mu je pripetil tudi zanimiv dogodljaj, da mu hotelir, pri katerem je bival, ni maral ničesar računati, češ saj ve da je on (Miki.) žurnalist, zato pa naj priporoči njegov hotel v časnikih. Leta 1836. in 1842. je bil v Italiji, 1. 1852. na Francoskem in Nemškem, posebno rad se je mudil tudi v Ljubljani. Od 1. 1860. Miklosich ni več potoval z Dunaja, razun ako so mu zdravniki nasvetovali kako letovišče. L. 1849. se je v ustavodavnem državnem zboru seznanil z ministrom grofom Stadionom, ki je hitro spoznal Mi-klosichove zmožnosti in ga kmalu visoko čislal. Po njegovem prizadevanju se je ustanovila potem stolica slavistike na Dunajskem vseučilišču in za izrednega profesorja slovanskih jezikov in slovanske literature je bil z dekretom dne 10. maja 1849. 1. pozvan — Miklosich. Ne dolgo potem so ga zvali na vratislavsko vseučilišče, na mesto, ki je bilo izpraznjeno po Čelakovskem in pozneje v Berolin. Miklosich dolgo ni odgovoril, tako da so ga opominjali, naj se izjavi «binnen 8 Tagen*. Odklonil je to častno ponudbo in zato ga je minister grof Thun 2. junija 1. 1850. imenoval za rednega profesorja dunajskega vseučilišča. In tukaj je deloval več nego trideset let kot dika in ponos zavoda. Odslej je prišlo iz njegovega peresa delo za delom, s katerimi je presenečal vse kroge in vzbujal občudovanje za svoje tako obsežno znanje, za vstrajnost in marljivost. Tu ni mesto, da bi našteval vsa njegova mnogobrojna dela in navajal njih vsebino, zato hočem le v glavnih potezah označiti Miklosichevo plodonosno delovanje. Skoro niti jedno polje slovanske filologije ni ostalo neobdelano ; povsod je razsvetil Miklosich s kakim pomembnim delom in korenitim doneskom dotlej vladajočo temo. Tu je stal na čelu gramatičnemu raziskavanju slovanskih jezikov, izdajal stare spomenike, tam je pojasnjeval slovanska krajevna imena, pisal krasne razprave o slovanskem narodnem pesništvu i. t. d. Vedno pa so njegovi spisi uzorni ter se odlikujejo po obilici v njih nakopičenega materijala in po skrbni in kritični analizi. Miklosichevo znanstveno delovanje se ni pomikalo po davno izvoženih tirih, temveč ubral je prvič novo pot in navel tudi druge nanjo. Početki slovanske filologije so bili sicer že storjeni, toda nedostajalo je še nečesa, ako se je hotela slov. filologija postaviti vredno na stran germanske in romanske, nedostajalo je namreč zgodovinsko-primerjal-nega študija slovanskih jezikov v njihovem gramatičnem organizmu in leksikaličnem bogastvu. To nalogo je prevzel Miklosich ter jo rešil sijajno in častno. Vzel si je za vzgled tuje uzore J. Grimma, Dieza in Boppa ter je postal slovanski Grimm in Bopp zajedno. Za podlago svojih slavističnih študij je izvolil staroslovenski jezik, dobro vedoč, da je le na tem temelju možno vspešno spoznavanje živih slovanskih jezikov. Miklosich je hotel najprej iz starih spomenikov vstvariti prvotno obliko starosloven-skega jezika. To je dosegel v svoji cAltslovenische Formen-lehre in Paradigmen». Njegovo prvo znanstveno delo je bila kritična presoja slovanskega dela Boppove primerjajoče slovnice, ki je pokazala, da je dobilo primerjajoče jezikoznanstvo v Miklosichu izbornega zastopnika, ki je bode obogatil tudi s slovanskimi zakladi. Potrdilo je to njegevo drugo, 1. 1845. izišlo delo 'Radices linquae slovenicae«, pri katerem so mu služila za uzorce dela kakor Roppov «Glossarium» in »Wester-gaardov «Radices>. Glavno delo njegovega življenja pa je njegova primerjajoča slovnica slovanskih jezikov obsezajoča štiri debele knjige, delo, ki je bilo epohalnega pomena in je pridobilo avtorju častno mesto med jezikoslovci našega stoletja. V letih 1852.—1856. sta izšla prva dva zvezka in za njima zadnja dva. To je monumentalno delo nevenljive slave, ki je vreden vrstnik Grimmove slovnice, da, v sintaktičnem delu zadnjo celo prekaša. Za podlago je vzel staroslovenščino, ki je ključ za pravo razumevanje prikaznij v slovanskih jezikih; postavil je slovnico na nov temelj, katerega slovničarji ne smejo več zapustiti in njegovo delo bode vsaki slovanski gramatiki podlaga in vodnik. Metodo pa, ktero je uporabil pri sintaktičnem delu, prenesli so učenjaki potem tudi na sintakso drugih jezikov, germanskega, grškega in sanskritskega. Razun tega spisal je celo vrsto razprav, dotikajočih se staroslovenščine, katerim je dal historično-etnografsko podlago in je spravil v zvezo prašanje po domovini staroslovenskega jezika in po početku cerkveno-slovanske liturgije. Tu je sledil Kopitarju in zagovarjal panonsko hipotezo. Velik je bil Miklosich kot gramatik. Toda po Jagičevi sodbi pa še presega Miklosich-gramatika — Miklosich-leksi-kograf. Neutrudno je nabiral in urejal ter z ostrim očesom analizoval slovanski jezikovni zaklad. Dvakrat se je lotil slovarja staroslovenskega jezika in druga izdaja njegovega , ki je izdelano posebno skrbno in je neobhodno potreben pripomoček za slovansko kakor tudi primerjalno jezikoznanstvo. Ko ga je hotel na novo predelati, zalotila ga je smrt. Da se pojasni razmerje Slovanov k njihovim sosedom, začel je Miklosich študirati ptujke v slovanskih jezikih ter je preiskal jezikovne zaklade Romanov, Madjarov, Grkov, Al- 6 bancev in Ciganov, v katerih je konstatoval slovanske elemente. In proti koncu svojega življenja je končal to stran z velikim delom Pa od — — ovinka sem jo pripraska velik, upognjen, suh kmet ter ga nagovori. «Oh, gospod pa še morejo? Pa so trdni!» »Kajpade, da morem.» »I kedaj bojo pa imeli tega mrčesa dovelj; čemu zbirajo vso to šaro?» »Glej ga no — saj bi vendar rad vedel, kako moreš pognojiti njivo, da bo pšenica bolje obrodila s. »Kaj pa imajo v tej-le veliki škatlji vsega šmenta? — Pa niso spet ujeli gada ali modrasa*. čE. ne boj se, ne boj, ne bom ga spustil nate! — Kaj je neki tamkaj-le?» de Robič, vstane, išče lupe in mrmra, <-neka čudna barva, doslej še nisem videl take.» In kaj pa je bilo? —- Droben mah! Robič ga je ogledaval skozi lupo; ostrgal ga čedno s vapnene skale in hajdi v rastlinsko torbo. Kmetič pa jo je pobrisal dalje misle si: «kako je neumna ta gospoda, za tak-le mah se briga. > Po kratkem počitku dalje — skozi gozde domov. In tam v gozdu — koliko lišajev na trhlem bukovem štoru ali na ograpavi skorji stoletnega hrasta. Škatlja je polna do vrha, komaj je šlo vse vanjo. In doma ga čaka že trop lačnih in žejnih dijakov; z Grintovca so prišli in bi si radi ogledali znano zbirko žup-nega upravitelja. »Gospoda, malo potrpite, to-le bom pospravil; vam pa postregel s kislim mlekom. Veste moja kuhinja nima vedno pečenke na razpolago. Se boste že zadovoljili — saj črni rženi kruh s kislim mlekom — ni tako slab. Pozneje pa si ogledamo mojo zbirko,» jih pozdravi in odide v svojo sobo. Gospodarica kuhinje postreže dijakom, Robič pa raz-položi po veliki, stari mizi svoje nabrano gradivo. Precej ga je, in današnja pot ni bila zaman. To bo poslal g. Jurazki, to g. Breidlerju, ono g. Vossu v Ljubljano in tisto g. Ar- noldu ali g. Glowackemu, da mu ti učenjaški gospodje določijo najdene cvetice in polžke. Eh, in niti minute nima časa ubogi župni upravitelj. Komaj je pokazal vedoželjnim dijačkom svoje zbirke, že treba iti zopet na pot. Dvanajstletni deček je prisopihal v župnišče, babica njegova je nagloma zboiela. Radovoljno se odpravi skoro sedemdesetletni starec obhajat v daljno bajtico. Nikdar ni tako truden, nikdar ni pot tako slaba, nikdar tako debel sneg, da bi se polenil Simon Robič. Uzoren duhovnik nikdar ne zanemarja svojih ovčic. Se-le pozno se vrača domov. Izmučen in izbit, a vendar sede k svojim ljubicam cveticam, da jih dene v rastlinsko stiskalo, sicer mu uvenejo čez noč. Se-le pozno leže Simon Robič na skromno posteljo, ko je že izdavna vse poleglo in se je razlil na Senturško goro nočni mir. Skromno je živel svoje samotarsko življenje. Redko se je pokazal v Cerklje, prišel peš v Kranj, a še redkeje v Ljubljano, a vedno le po opravkih. Često so ga silili naj si izbere pač večjo župnijo, ali se naj preseli v mesto, kjer bo imel na razpolago večjo knjižnico, a tega ni hotel. Senturška gora se mu je priljubila, tu v božji naravi je bil njegov dom, njegova sreča. Kako bi potem pač mogel nabirati si metuljev, žužkov, cvetlic, mahov in lišajev. Skoro petindvajset let je samotaril Simon Robič na Senturški gori, zbiral gradiva za svoje zbirke in pastiroval, Na svojih prirodoslovnih izletih prišel je, kakor sam pripoveduje v okolico olševsko in preddvorsko, na Storžič in Zaplato, v Kokriško dolino, na Grintovec in Greben, v planine okoli Senturške gore, v Kamniško Bistrico in na Veliko planino kamniško, semtertja tudi na Notranjsko in visoko Gorenjsko. Njegova zbirka pa ne obsega samo kranjske flore in faune, Robič je zamenjaval z najodličnejšimi bota-niškimi društvi in vrti na Dunaju, Berolinu, Londonu, v Ameriki itd. Tekom let je sestavil ogromno zbirko: nad 2000 vrst fanerogam (to zbirko ima kranjski gimnazij), nad 400 vrst mahov, mej njimi 65 vrst jeternjakov in 266 vrst listnatih mahov kranjskih. Zadnja leta se je veliko pečal z plesnimi (Pilze), na kar ga je navedel njegov prijatelj prof. Voss, ki je jako marno zbiral in določeval plesni. Poleg rastlinskih zbirk je imel Robič tudi bogato zbirko žužkov, metuljev in polžev, katero je kupil deželni muzej v Ljubljani. Pisal pa ni veliko. Celo njegova pisma so jako kratka in le tedaj malo daljša, kadar govori o živalstvu ali rastlinstvu. Vsega vkup je napisal le nekaj odstavkov. Tako je popisal leta 1862. v cjahresheft des Vereines des krain. Lan-desmuseumss dubline in jame okoli Doba pri Kamniku; leta 1893. priobčil v «Izvestju» (letnik III.) «Kranjske mahove*, zaznamek od njega nabranih kranjskih mahov; a leta 1895. je naštel ravno tam »Kranjske lišaje», kakor jih je priobčil leta 1870. prof. Glovvacki v razpravi c. kr. zoolo-giško-botaniškega društva in za kolikor jih je pomnožil Robič sam. V istem letniku «Izvesti]» je obelodanil tudi zaznamek 43 plesnij (Pilzformen), katere je sam nabral in mu jih je določil prof. Voss po izdaji svoje knjige «Mycologia Car-niolica», pod naslovom: «Dodatek k Vossovi «Mycologia Carniolica.» Zasluge za kranjsko floro in fauno Robičeve so velike; pa ne samo za kranjsko, ampak tudi za vso srednjeevropsko. Robič je našel novo pleme mahov, katero so potem krstili za tTrohobrium carniolicum.» Doslej je bil ta mah v Evropi popolnoma neznan, pozneje pa so ga našli tudi v Bosni. Za zasluge, katere si je pridobil vsled svojega neumornega delovanja imenovali so po njem: Voss dvoje plesnij Ovularia Robičiana in Aecidium Robičii in konhiologi (zbiralci polžev) dvoje od njega najdenih kranjskih polžev, namreč Amalia Robičii in Bythinella Robičii. Sredi plodnega delovanja ga je ugrabila v 73. letu smrt 7. sušca 1897. leta. Na pepelnično sredo se je pepelil najprvo sam — in bil je tudi prvi mrlič v svoji župi. V nedeljo se je zgrudil v veži, ko je šel v cerkev, da bere ob desetih mašo — a že ob jednajstih je bil mrtev in danes leži mej svojimi ovčicami, prvi duhovnik na Senturški gori, kakor je sam često želel. Kako blaga in plemenita duša je bil pokojnik, jasno odseva iz njegove oporoke. Večino svojega premoženja je zapustil v dobre namene. Denar pa, ki ga je dobil za svojo zbirko, 1500 gld. je odločil za dijaško ustanovo, katero naj uživajo njegovi sorodniki in drugi rojaki — z opombo — slovenščine morajo biti zmožni. Janko Kersnik. Spisal Fr. Vidic. Izbrišimo ime: Janko Kersnik, — in izginil bode najlepši del slovenskega prirodnega slovstva. Kdor se je le količkaj zanimal za domačo literaturo, temu ne more biti neznano, kaj je bil slovenskemu narodu Janko Kersnik! Ko sem se začel seznanjati s slovenskimi literarnimi proizvodi, prebiral sem hlastno razne letnike »Ljubljan. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Zvona*. Vedno bi bil tičal pri knjigi, nemirno — naglo, samo da sem prišel k novemu odstavku, k novemu spisu. Med spisi pa, ki so delali največje učinke na moje mišljenje in čutstvovanje, ki so me ganili, pretresali in me z vso silo nase navezali, bili so v prvi vrsti Kersnikovi. Kersnik je postal v slov. literaturi moj ljubljenec in večkrat sem čital njegove divne povesti ob lepih poletnih, počitniških popoldnevih v večji ali manjši družbi. Nikoli se nisem naveličal njegovih spisov, pa saj je znal Kersnik pisati kakor malokdo! Pri nas se do zadnjih časov spisi, ki so izhajali v pe-rijodičnih listih niso ocenjevali, slovenske literaturne zgodovine za najnovejšo dobo nismo imeli — in zato se je o naših pisateljih redkokdaj izrekla kaka sodba. Le kedar je izšla samostojna knjiga, ali kedar je smrt ugrabila kakega avtorja, tedaj se je napisala o njem in njegovem delovanji kratka ocena. In tako se je godilo tudi Kersniku; o njegovem literarnem delovanju se ni pisalo mnogo, skoro nič — saj ni izdajal samostojnih knjig — le kedar se je čutil kdo po njegovih spisih namišljeno razžaljenega ali kedar je zasledila kaka moralna dušica v njegovih spisih pohujšanje, tedaj je priletela nanj iz skritega kota ostra puščica . . . Sicer se pa o Kers-oiku-literatu ni nikdar napisala natančnejša ocena. In tako je še vedno veljalo kakor neovržna dogma, da je Jurčič prvi in najboljši slov. romanopisec! Sedaj pa, ko je legel naš nepozabni Kersnik v mrzli grob, sedaj so vstali «revolucionarni> elementi, ki se ne marajo pokoriti starim nazorom, ki so zavrgli zastarelo dogmo ter označili Janka Kersnika za prvaka slov. novelistov. Dokaj jih je, ki se togote nad nehvaležnim mladim svetom« ter mu očitajo, da je iztrgal Jurčiču venec prvenstva ter ga poveril J. Kersniku. I jaz pripadam k zadnjim in prisojam prvo mesto v slov. literaturi Kersniku, sodeč s širšega stališča svetovne literature, dasi mi ne pride niti z daleka na misel, kratiti Jurčiču velikanske zasluge za naše slovstvo ali le količkaj ponižati veljavo njegovih krasnih, v nekaterih ozirih res nedolžnih umotvorov. Uverjen sem pač, da je Janko Kersnik doslej najboljši slovenski novelist! Kersnikov rod je doma na Gorenjskem, kjer se je v Mostah pri «Žagorju» leta 1783. rodil Jankov stari oče Janez Kersnik, pozneje prof. fizike na ljubljanskem liceju. Imel je več otrok, med katerimi je bil Jožef oče našega Janka. Josip Kersnik se je poročil leta 1851. tedaj c. kr. sodni aktuar, z Berto pl. Hoffernovo na Brdu pod Pečjo, kjer se mu je dne 4. septembra I * * Janko Kersnik se je že rano začel zanimati za literaturo. Imel je veliko veselje do knjig, katere je prav marljivo čital. A merodajni so bili še drugi vplivi: v Kersnikovo hišo so zahajali znanci in prijatelji, s katerimi je imel Jankov oče često literarne pomenke; Jankov oče je imel precejšnjo knjižnico polno lepih knjig, katere je smel uporabljati tudi Janko. Iz otroških let pa so rojile Janku po glavi razne narodne pesmi in pravljice, katere mu je nekdaj pripovedovala njegova pestunja, stara Urša. Brat Pepi je dejal nekega dne leta 1865. domačemu učitelju Levcu: »Naš Janko tudi pesmi sklada!» ter mu pokazal rokopis. Leveč se je začudil, ko je čital nemško pesem »Ode an den Triglav!» Pri »uri* pa je poučil svojega gojenca, naj raje sklada slovenske pesmi, ker mu bode to mnogo bolj prijalo. In čez nekaj tednov je Janko že imel cel zvezek slovenskih pesmi. Še kot gimnazijec jih je začel priobčevati v Janežičevem »Glasniku* leta 1866., 1867. in 1868. Njegove pesmice so večinoma domo- in rodoljubne. Tudi v Stritarjevem «Zvonu» jih je priobčil par pod psevdonimom »Janko* in »Baptista*. Pesmice se odlikujejo po svoji priprostosti, po lepem narodnem tonu, tako, da bi se često lahko smatrale za narodne pesmi. Za uzor pa mu je služil — — tudi S. Jenko, na katerega nas spominja marsikatera Kersnikova pesmica. Toda Kersnika Slovenci ne poznamo kot pesnika — saj tudi sam ni visoko cenil svojih pesniških proizvodov — poznamo ga v prvi vrsti kot prozaika, kot novelista — realista! Prva Kersnikova povest je bila «Na Žerinjah*, kateri je sledila cela vrsta umotvorov. Pomagal je ustanoviti »Ljub-ljanski Zvon j, in ko je sredi prvega leta ugrabila smrt Jurčiča, ki je pisal »Rokovnjače*, nadaljeval je Kersnik započeto Jurčičevo delo po njegovih listkih in zapiskih ter izvršil to nalogo uprav mojstersko. Pozneje pa je skoro vsako leto spisal jedno večje delo, ki so izšla v raznih letnikih »Ljubljanskega Zvona*: »Luterski ljudje* (1882), »Ciclamen* (1883), »Gospod Janez* (1884), »Agitator* (1885), »Testament« (1887), »Rošlin in Vrjanko* (1880), »Jara gospoda* (1893), »Očetov greh* (1894). Kersnik je v svojih povestih razširil slovenskemu leposlovju obzorje, ker je jemal svoje junake iz vseh stanov, ker je izbiral snovi iz raznih slojev človeške družbe. Ko so se pri drugih narodih začeli ogibati romantičnih vplivov, bežati pred neverjetnimi velikani, vitezi in drugimi jednakimi prikaznimi, zatekli so se tudi naši redki novelisti v «narod» in nam slikali večinoma le kmete. Pod tem vplivom je bil tudi še Jurčič. Kersnik pa je šel dalje ter slikal vse, kar mu je prišlo pred oči; jemal je svoje junake iz kmetskega, srednjega in aristokratskega stanu in tako nahajamo pri njem kmete, krčmarje, vaščane, tržane, meščane, uradnike, profesorje, graščake i. t. d. Povsod je bil doma in povsod je znal slikati tako verno, da so njegove osebe kakor žive. Tu nam je podal kor naše politike (»Ciclamen* in »Agitator*) tam odlomek iz umetnikovega življenja (»Luterski ljudje*) i. t. d. Uprav mojsterski pa je slikal družbene razmere naše jare in prave gospode v trgih in mestih t. j. bil je mojster socijalnega romana. Kdo še ni sedel v »posebni* sobi naših gostiln, kjer se zbira po trgih gospoda: uradniki, učitelji i. dr., kdo še ni slišal v takih družbah »duhovitih* pogovorov, lovskih lažij in političnih načrtov, obrekovanja, klevetanja, šaljivega zbadanja, ljubimkovanja z krčmarjevimi hčerkami, natakarico i. t. d., i. t. d.! In kdor je že kaj tacega doživel, temu se zdi, da sedi zopet sredi take družbe, če čita Kersnikove povesti. Kersnikovi advokati, notarji, zdravniki, koncipijenti, adjunkti, sodniki, davkarji, graščaki, pisarji i. t. d. mu morajo biti stari znanci; pisatelj jih je označil tako natanko in živo, kakor jih sami opažamo. Kakor pa je slikal Kersnik v svojih večjih povestih večinoma našo pravo in jaro gospodo, tako se je pokazal v svojih malih črticah izbornega poznavatelja kmetskega stanu. «V zemljiški knjigi*, »Otroški dohtar*, »Ponkerčev oča*, «Mohoričev Tono, «Rojenica»Mačkova očeta «Kmetska smrt« — kako pretresljive, ganljive, pa kako isti-nite so vse te črtice! V njih nam je podal Kersnik tako verno sliko našega kmetskega življenja, kakor jo menda ne dobimo nikjer v naši lireraturi. Kersnik je poznal naš narod in našega kmeta tako dobro, da se je povsem uglobil in prodrl v njegovo mišljenje in naziranje, v njegovo celo duševno življenje. Večina naših pisateljev je mislila in deloma še misli, da verno slika našega kmeta, ako riše robate, surove, neotesane, umazane karikature, ki pljuvajo po tleh, kolnejo in se pridušajo. Kersnik je slikal. povsem drugače kmetsko življenje. Predstavil nam je kmeta v raznih položajih, podvrgel ga raznim strastem in vplivom ter pokazal, da je pod trdo kmetsko kožo skrito mehko, fino čuteče srce, da tudi njegovo dušo razjedajo bolesti in tuge kakor izobraženca in da zna tudi on čutiti — seveda naravnejše, odkritosrčnejše in istinitejše nego olikani blaziranci. Kersnik je spoznaval kmeta v svoji pisarni in o raznih drugih prilikah. V njegovi notarski pisarni so se delala že-nitna pisma, tam so se razvijale zapuščinske razprave, vršile vknjižbe in druga jednaka opravila. In pri takih prilikah je bil Kersnik vedno notar in novelist zajedno, opazoval je vedenje in mišljenje svojih klijentov ter dostikrat v pisarni dobil svojim umotvorom snovi, junake, značaje in tipe. Kersnik je slikal in pisal po življenju resnično in istinito. Bil je realist v najboljšem pomenu besede. To dokazujejo tudi besede, katere je pisal nekoč naši vrli pisateljici Marici: «Tako je prav; opazujte življenje in opisujte in pišite le o krogih, katere poznate in v katerih se sučete!» Take nauke je dajal svoji nadarjeni «učenki» in po teh naukih se je ravnal tudi sam. Ker je jemal Kersnik uzorce svojim junakom iz življenja, se ni čuditi, da se je pri neizrecni občutljivosti našega občinstva čutil vsak hip posameznik ali cel stan razžaljenega ter bruhal svoj srd na ubogega avtorja. Kersnikovo mišljenje in njegov značaj osvetljujejo jasno besede, katere je zapisal takiin mehkokožnim občutljivcem kot odgovor v odlomku 'Iz sodnih aktov>, kjer piše: cSkoro vselej, kadar sem napisal skromno povest, pripetilo se mi je, da je bil po nji razžaljen ta ali oni. Ko sem nekoč risal veselega, dobrovolj« nega duhovnika, dejali so, da ščujem proti veri, da sem sam brezverec in da ne mislim o duhovskem stanu tako, kakor mi je misliti; drugič sem opisal osamelega učitelja, kako životari in strada v pogorski vasi in reklo se mi je, da zasmehujem učiteljski stan — — — — — — — — — — — — — — —. Samo, ko sem govoril o kmetu in četudi o najslabšem, molčali so vsi stanovi in tudi kmet sam — saj morda ni čital spisa mojega, ali pa ni bil toliko samo-ljuben, da bi bil v vsakem kmetu videl samega sebe. In vender sem imel vselej pošteno voljo govoriti in slikati le resnico, risati človeka v njegovem dejanji in življenji bodisi grof ali prosjak, svečenik ali potepin.» Res Kersnik je slikal istinito in verno, zato tudi prijajo njegovi proizvodi. Kersnik sicer ni bil povsem dosleden realist, ker se tu pa tam nahajajo pri njem še druge primesi, a vendar ga »nova struja* v naši literaturi s ponosom imenuje svojega očeta in svoj uzor, dasi stremi sama še dalje! Leta 1894. se je Kersnik s svojim romanom «Očetov greh», ki spada med najboljše njegove spise, poslovil od slovenskega občinstva. V prvi številki »Ljubljanskega Zvona» leta 1895". je bil še podpisan »Izdajatelj Janko Kersnik*, za-jedno pa je na isti strani dal urednik prof. A. Funtek «so-trudnikom na znanje, da zaradi nekaterih diferencij z današnjo številko odlaga uredništvo »Ljub. Zvona* ;» v prihodnji številki pa je izginilo tudi Kersnikovo ime iz «Zvona» in na njegovo mesto je stopil prof. Bežek. In tukaj je bil najbrže vzrok, da je umolknil Kersnik, ni pa bila kriva »mladina«, kakor se ji je to od nekaterih strani očitalo. Dasi so stopili na Kersnikovo mesto mladi talenti, vendar težko pogrešamo njegove krasne pdvesti. Srce se mi krči, ako pomislim, da je za vedno zastalo njegovo divno pero, da ne dobimo niti vrstice več od tega genijalnega novelista, ki nam je obogatil naše slovstvo s tolikimi in tako izbornimi umotvori. On spi nevzdramno spanje pri svojih dragih v rakvi na ljubljenem Brdu, narod slovenski pa ga bode ohranil v častnem hvaležnem spominu, katerega si je zaslužil s svojimi nesmrtnimi deli; ž njimi si je postavil sam najlepši spomenik, katerega ne vniči nobena sila. Naj se spominjajo tudi drugi tako često in hvaležno nepozabnega Kersnika, kakor se ga spominjam jaz, kedar stopam sedaj o lepih jesenskih dneh ob bregu čistega zelen-kastobojnega ribnika, po katerem plavajo odpali listi kakor mali čolnički in kakoršnega je ljubil tudi on in kedar mi silijo v glavo spomini na čase, ko sem na istem mestu »užival' Kersnikove umotvore! V Št. Pavlu, koncem septembra 1897. F. Vidic. Ljubljanski knezoškof Tomaž Hren na Spodnještajerskem. Spomenica k 300-letnici njegovega imenovanja Ij. škofom 18. vinotoka 1597. leta. (Spisal P. pl. Radics.) Izvrstni cerkveni vladika in izborni državnik, ljubljanski knezoškof Tomaž Hren, ki je za časa vlade slavnega habsbur-žana nadvojvode Karla II., vladarja notranje Avstrije (Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre in Goriške) in njegovega sina Ferdinanda II., veliko koristil državi, svoji ožji domovini kranjski1) in slovenski Štajerski bodisi v cerkvenem bodisi v političnem oziru, bil je v ožji dotiki s Spodnještajersko. Da je toliko uplival bodisi po poklicu bodisi socijalno na slovenske pokrajine štajerske, je lahko umevno, saj imajo ljubljanski vladike v mični Savinjski dolini svoje dotacijsko posestvo Gornjigrad; pa ne samo lega tega posestva ampak tudi njegovo pastirsko in protireformatsko delovanje se je raztezalo »tja gori do Drave» (usque ad Dravum flumen). Ta njegov upliv na Spodnještajerce naj razložim toraj v sledečih vrstah, ki naj bodo tudi list pijetetnih spominov na tega tako zelo znamenitega patriota! * *• * Že nežni mladostni spomini so vezali knezoškofa Tomaža Hrena na lepo zeleno Štajersko; njeno severno roman- ') Tomaž Hren je bil kakor znano rojen v Ljubljani leta 1560. kot sin mestnega svetovalca Leonarda Hrena. tično stran — današnji Semernik zanimiv vsled svoje moderno zidane železnične proge — je opeval v vznešeni latinski pesni; v raju prestolice sekavske škofije, današnjem zavetišču pobožno-učenih benediktincev — je bil 28 let star posvečen v mašnika (1588) in za župnika vmeščen; v njeni prestolici Gradcu je bil 37 let star dne 18. vinotoka 1507. na dvorišču cesarskega dvora imenovan knezoškofom ljubljanskim od presvitlega nadvojvode-vladarja Ferdinanda II. Hrenov prednik na stolici v Ljubljani, knezoškof Ivan Tavčar, ob jednem cesarski namestnik v Notranji Avstriji — to namestništvo je pozneje dobil tudi Hren — ga je priporočil zlasti nadvojvodi kot svojega namestnika, rekoč: »Vaša cesarska Visokost, če vam je kaj ležeče da se ohrani po Kranjski katoliška vera.» Kakor bodemo skoro videli, je bilo od pričetka velikega in težavnega dela potrebno, da je bil vodja protire-formatorjev na Kranjskem tudi vodil protireformacijo v sosednih delih Štajerske, da se vsaj nekoliko zjednači njegovo delovanje z delovanjem velikega knezoškofa sekavskega Martina Premer-ja, protireformatorja v nemški Štajerski, kateremu je postavil vreden literaren spomenik učeni graški knezoškof dr. Leopold Schuster. Ko je dobil Tomaž Hren potrdilno bulo od papeža Kle-menta VIII. v juliju 1598. 1., je bil posvečen za škofa 12. sept. 1599. 1. v graški stolnici sv. Egidija od papeževega nuncija Hijeronima grofa Parcia v navzočnosti sekavskega škofa Martina in lavantiskega škofa Jurija ter je imel 1. novem, istega leta v gornjegrajski cerkvi — v Ljubljani je bila tedaj kuga — svojo prvo svečano službo božjo1. S tem dnerti se prične tudi oficijelno delovanje ljubljanskega škofa in voditelja protireformacije po Kranjski in Štajerski, Tomaža Hrena. Vendar je bil škof Hren že prej delaven kot protireformacijski komisar v Spodnji Štajerski, ') Poročilo škofa Tomaža Hi ena papežu Pavlu V. o stanju ljubljanske dieceze ddo. Gradec 22. jul. 1616. — Mith. d. hist. Ver. f. Kram 1854 p. 54 Grad Orth pri Gmundeiiu t kajti v njegovem koledarju od leta 1508. stoji sledeča opomba1): »Prvega julija (Prima (die) Julii) je bila sestavljena slovenjegraška komisija*, kakor je tudi močno posegel pred svojim posvečenjem v administracijske posle svoje škofije, ker so se mu zdeli hudi časi za katoliško cerkev. Takoj v januvariju leta 1600 pošlje svojega gornjegra-škega upravitelja Ivana Vutaliča z deželnim štajerskim davkom za grajščino Gornjigrad v Gradec in sicer s prvim rokom 2500 gld. Potni troški in nekaj nakupil je iznašalo 24 gld.a) Ravno takrat je imel Hren opravila s protestantovsko cerkvijo in predikantom v Ve len j i ter je dobil radi tega od kneza poziv iz Gradca, ki je zahteval poročil o tedanjih razmerah3). Kancem meseca januvarija in začetkom februvarija je mogel cerkveni vladika konstatovati popolno uničenje pro-testantovske cerkve v Štajerski; »vse lutrove sinagoge (sic!) v vsej Štajerski so popolnoma razdejane — tako pravi sam — in do tal uničene* ter pristavi specijelno svojo jezo nad kranjskimi: «in tako naj se zgodi vsem kranjskim; Amen, Amen fiat fiat Amen*.4) Ko so izginile protestantovske cerkve s Spodnještajer-ske, je naglo napredovala protireformacija, tako, da je mogel knezoškof pisati o Slovenjemgradci že 9. maja 1. 1600: »V Slovenjemgradci sem pokatoličanil odpadence, jih izpovedal, jim javno narekoval prisego ad s. evangelia, da bodo vstra-jali v sveti veri in jih lastnoročno obhajal*.V prihodnjem mesecu juniju se je mudil na vizitacijskih popotovanjih v Planini, Pilštajnu, Podsredi in Kozj em;6) v Pilštajnu in v Kozjem je delil tudi zakrament sv. birme. Tudi ves julij je potoval po cerkvenih opravkih po Spodnještajerski in šel ') Arhiv ljub. muzeja Rudolfina. ") Koledar Tomaža Hrena 1. 1600. — Ljublj. kapiteljski arhivar. 3) Ravno tam. 4) Ravno tam. 6) Ravno tam. 8) Ravno tam. na Koroško po župnijah, ki so spadale v njegovo diecezo; potem ko je bil vizitacijskim potom v koroški župniji Černo, pride dne 15. julija v Pliberk, gre naslednji dan k zlati maši prosta Dobrle vasi Jurija Kobela in se vrne nato v Pliberk, da tu birma; dne 28. je že zopet v Slovenjemgradci in 29. na gori sv. Uršule, kjer posveti 30. pred in po kosilu 8 zvonov, odide, potem ko je opravil še druga pastirska opravila, 6. avgusta v Gornjigrad, da tam posveti pokopališče in iznova blagoslovi cerkev sv. Marije Magdalene in jo izroči duhovnim opravilom.1) Protireformacijska opravila pokličejo iznova knezoškofa začetkoma leta 1601. na Spodnještajersko, kjer si bilježi v svojem koledarju za to leto k 1. februvariju: «iz Ljubljane v Gornjigrad, bil zunaj 8 tednov in comissionibus.*2) Zopet je moral v maju 1601. leta na pot v iste kraje, toda sedaj po drugih opravkih; dne 4. se napoti v Gornjigrad in od tod v Rudnik, kjer napove kmetom roboto in določi roke za plačevanje davka. Dne 20. junija se vrne v Ljubljano, da se razveseli tu, kjer je vsled njegovega neumornega delovanja zelo napredovala protireformacija, nad veličastnim sprevodom o Telovem, kakor sam piše: «dne 20. junija smo imeli veličasten sprevod o Telovem, vde-ležile so se ga zadruge s svojimi zastavami, godbe, mej streljanjem tudi pri deželni hiši (sedežu večinoma protestan-tovsko mislečih članov), kar se vedo ljudje spominjati najlepše.«3) Pa tudi tu v Ljubljani, stolici svojega škofijstva ni pozabil neumorni škof svojega letovišča Gornjegrada in spod-nještajerskega distrikta sploh. Dne 25. junija odpošlje več pisem, tičočih se zadač njegovih spodnještajerskih podanikov, mej drugimi tudi prošnjo na gospodujočega nadvojvodo v Gradec «radi našega meščanstva v Gornjemgradu in dvoje ') Ravno tam. '') Arhiv ljubij. muzeja Rudolfinum. Ravno tam. dovoljenih semnjev», in dva dni za tem se oglasi v njegovi stolici pri sv. Nikolaju ljubljanski zvonar in puškar Elija Somrak, ki naj bi izdelal dve leti za tem dovršeni in posvečeni veliki zvon v Gornjemgradu,1) kateri naj tehta 150 stotov; škof Tomaž mu da na to delo 25 gld.2) Malo tednov je napravila novica iz Spodnještajerske našemu knezoškofu nove skrbi: poročali so mu namreč (pod dat. 23. avg.), da je to kvaterno nedeljo bil v Sam ene ku Hans Dolianski, «predikant>, tam opravil svoj «exercitium» in obhajal vse sosedne plemenitaže, kar jih je prišlo, taisti je bil tudi pred kratkem v Ostrovici pri grofu Frančišku Schrattenbachu in tam isto tako obhajal. Ko se je škof Tomaž natančno informiral o tej stvari, pisal je pod 1. octob. o tem gospodujočemu nadvojvodi v Gradec.3) Sredi poletja 1. 1601 je bil naš knezoškof na Hrvaškem in tam mej drugim obiskal bojno polje pri Sisku, kjer si je združena krščanska vojska priborila pod vodstvom Andreja Turjaškega tako slavno zmago leta 1593 nad najhujšim sovražnikom kršanstva, ogledal si tudi mejni kraj Petri n i j o, kini imel ob tem času nobene cerkve. Ko je videl goreče vneti Hren to žalostno stanje Petrinijan-cev s svojimi lastnimi očmi, je bil tako ginjen, da je takoj obljubil, kakor hitro pride domov — jim pošlje cerkev. In glej, rečeno, storjeno, za vernike tako zelo skrbeči škof pošlje v oktobru istega leta svojega dvornega tesarja mojstra Krištofa Suppana po Savinji in Savi navzdol z lesom in drugim materijalom v Sisek in Petrinijo, «da jim tam zgradi svetišče, kakor jim je bilo obljubljeno v preteklem mesecu avgustu.» In v januvariju prihodnjega leta odpusti škof Tomaž zagrebškega gvardijana Luko z darom in naročilom, naj bi pazil na zidanje cerkve v Petrinji, ki je bila že pol dovršena, do izvršitve in mu da s saboj 4) Orožen: Knezoškofijstvo in dieceza Lavantinska II p. is. Koledar od 1. 1601. — Rudolfinum. Ljubljana. s) Ravno tam. premakljiv altar za to cerkev, potem ko ga je sam blagoslovil.1) Nekaj let pozneje pošlje škof Tomaž duhovnika Mihaela Hylurgus-a iz gornjegraškega kolegija v Petrinjo kot dušnega pastirja (prvega župnika). (Izvestja III. 94.) Leto 1602 je prineslo vrsto važnih dogodkov, mej njimi sosebno gornjegraško sinodo 7. febr.2), na kateri se je sklenilo plačati vladajočemu nadvojvodi izvanredni davek (bojni davek). Te gornjegraške sinode, ki so se pokazale koristnim sosebno v verskih zmešnjavah 16. in 17. stoletja in so se vršile še v preteklem stoletju, so bile vsled pisma grofa Friderika Celjskega ddo. 3. febr. 1449 določene na dan sv. Doroteje (6. febr.). Na ta dan so prišli župniki in vikarji gornjegrajskemu samostanu prideljenih župnij in vikarijatov, pozneje tudi samostojni duhovniki slovenjegraškega in pliber-škega okraja in so imeli tam, kakor sem že označil, pod vodstvom škofa samega ali od njega določenega komisarja, cerkveno sinodo. Na teh sinodah so skušali opozoriti in odpraviti deloma s sklepanjem, deloma z razpravljanjem, posvetovanjem, opominjevanjem in cerkvenimi cenzurami napake in pregreške duhovnikov in lajikov. Posvetovali so se tudi o težkih zakonskih slučajih in prepirih in jih razsojali; na teh shodih so hoteli določiti jednaki red za cerkvene za-dače. Ta dan so praznovali kot obletnico celjskih grofov in zdaj, ko so ti že izdavna izmrli, obletnico njihovih naslednikov, članov iz slavno vladajoče rodovine habsburške.3) Drug važen dogodek tega leta je bila deželnoknežja komisija, ki je delovala radi upornih kmetov,4) kateri niso hoteli biti več pokorni škofu Tomažu. Ta upor se je vlekel še dalje časa. Toda mi se ne moremo spuščati v posameznosti, ker obdeluje ta predmet znani, izvrstni do- ') Koledar za 1. 1602. — Rudolfinum v Ljubljani. a) Orožen: Benediktinski samostan v Gornjemgradu p. 187 in sle. 3) Orožen 1. c. 188 in si. *) Koledar iz 1. 1602..— Rudolfinum v Ljubljani. mači zgodovinar g. profesor Anton Kaspret in piše o njem posebno studijo. Ta zadača ga je vodila v oktobru v knežjo stolico Gradec. O tem popotovanju v Gradec pripomni k 28. oktobru: «Iz Gornjegrada odpotoval zjutraj ob osmih, ob devetih zvečer prišel v Konjice, ob polnoči se vsedel na voz, bil 29. ob sedmih v Mariboru, zvečer ob petih v Gradcu salvis merribus Laus Dei!» Ko je obiskal papeževega nuncija in bil v avdijenci pri Njega svetlosti knezu (31. okt.), vodil je na prošnjo deželnega namestnika škofa lavantin-skega, kateri ga je obiskal po naročilu nadvojvode Ferdinanda svečano večernice in se potem tudi vdeležil 40urnih molitev1). Za vodstvo njegove dieceze prevažno delo je storil škof Tomaž leta 1605. V Gornjemgradu je nastal namreč mesto 1473. 1. razpuščenega benediktinskega samostana kolegij od 10 do 12 posvetnih duhovnikov. Ta kolegij je preosnoval Tomaž Hren 1605, skrčil število članov na 7 in jih imenoval odslej Alumni Colegii Mariani. Ta C o legi um Ma-rianum škofa Hrena, ki je obstojal do regulacije diecez pod cesarjem Jožefom II. v Gornjemgradu, je imel deloma mlajše duhovnike, kateri so se v tem kolegiju takore-koč nadalje izobraževali, deloma duhovniške kandidate, ki so se tu pripravljali za višje rede in se vadili v praktičnem dušnem pastirstvu. Ti so bili pod nadzorstvom takratnega župnika gornjegraškega in so jih porabljali sosebno pri romarskih cerkvah Mariji Novi-Štifti in pri sv. Ksave-riju kot 'operarii».2) Za ta Colegium Marianumje skrbel naš knezoškof tudi v naslednjem času zelo veliko in iz tega kolegija je prišla, kakor nam kažejo zaznamki, vrsta najizbornejših duhovnikov te škofije; mej njimi tudi Janez Posarelj «ludi moderator*, znamenit glasbenik. ') Koledar 1602. J) Orožen, lavantinska škofija, p. 54 in si. Leta 1607., ki je prineslo našemu najboljše mislečemu knezoškofu vsled obtožnice kranjskih stanov proti njemu pri nadvojvodi — katere obtožnice dokaze je on ovrgaval, mimogrede pripomnimo, stvarno in z vso kršansko ljubeznijo1) — veliko skrbij; obiskal ga je za dlje časa v septembru in oktobru papežev nuncij in vizitator škof Janez B. Salvagio, kateremu je škof Hren poslal iz Gornjegrada do Slovenje-gradca 15 konj nasproti in ga sam pričakoval na meji svoje škofije. Čudno se nam zdi, če beremo v obtožnici takrat še tako zelo protestantovskih stanov vojvodine Kranjske vrsto za vrsto: škof Tomaž Hren predaleč sega v svoji katoliški reformaciji, in če čitamo zopet na drugi strani pismo papeža Pavla V., kateri je poslal že omenjenega škofa Janeza B. Salvagio na vizitacijo v ljubljansko škofijo, v katerem pismu opominja sv. oče škofa Tomaža, naj svoje dolžnosti natančno izpolnuje.2) Vidi se toraj, kako premalo krepek in nagel je bil ta goreči škof pri svojem tako čvrstem in močnem delu protireformacije stanov. V letih 1606—1613 je posvetil škof Tomaž, ki je imel veliko smisla za umetnost, svojo skrb mej drugimi tudi umetniški olepšavi cerkve starega benediktinskega samostana v Gornje m gradu; tako se mu je obvezal podobar Peter Hoffer (1606 7. avg.), da bo delal celo leto za gornje-graški samostan pridno, zvesto in kolikor mogoče umetno, za kar mu bo dal škof pristojno hrano pri duhovniški mizi (v Colegium Marianum), stanovanje in vsak teden 1 krono t. j. 12 šilingov ali 90 kr. v plačilo; drugič pokliče knezo-škof mojstra Janeza B. Janzil-a in kamnoseka V i dal-a, da položita tlak iz kvadrovcev, da se bo mogla posvetiti kapela sv. Martina (1608 9. sept.); z Maksom Hobtnerjem se pogodi Tomaž Hren, da mu poslika kapeli sv. Martina ') Rokopis c. kr. dvorne biblijoteke na Dunaju. — (Obtožnico in zagovor z drugimi sem spadajočimi viri izide i/, peresa pisatelja v posebni študiji.) 2) Kapiteljski arhivar v Ljubljani. in Marije Oznanenja, da da on barve, in škof njemu in njegovim pomočnikom hrano in vse, česar jim treba, da bo delo mojsterski izvršeno in da ne bo po dovršenem delu stavil prevelikih zahtev, mi pa — kakor pripomni Hren — tudi ne bomo gledali na njegovo škodo in mu nekaj na roko dali; na to sva si podala roke (dedimus invicem dexteras). To je bilo 22. aprila in v decembru je obračunal škof s slikarjem delo, kar je izneslo 190 gld. in razun teh še «dar» («Ehrung»). Tudi v prihodnjem letu 1613 je dal Hren nekemu slikarju, to pot mojstru Matiji Plavcu iz Gornjegrada dela, kateri naj bi poslikal 12 obokov in okna v cerkveni ladiji, in 19. aprila sta se domenila tako-le: «da naslika na vsak obok jednega apostola čedno in mojsterski, v naravni velikosti ali še večje, z njihovim imenom articulo fidei, zaznamkom dežel, kjer je živel, učil in umrl, da obrobi vsih dvanajst oken, celo delo izvrši v 10. tednih, za kar dobi — kakor opomni škof, jed in pijačo, 6 gld. za vsakega apostola, okno in nastavke*.1) V decembru si je zapisal škof: «Plačal mojstre in delo tega leta 1613: Matijo Plavca najprvo za dvanajst apostolov in cerkveno ladijo 103 gld.; istemu za slikanje oratorija na zunaj in znotraj z vrati vred, nosilnim kamnom in okni vse razun jedi in pijače računjeno 80 gld.; Leonarda Kerna, ker je naredil veliki altar in dva mizarja, ki sta mu pomagala*. Potem ko je škof Tomaž posvetil leta 1612. altar sv. Martina v samostanski cerkvi, mogel je tudi posvetiti 1613. leta oltar sv. Katarine ravno v tej cerkvi.3) Škof Hreu, ki je položil leta 1611. temeljni kamen za kapucinski samostan v Celji,8) šel je leta 1613. (20. aprila) na povabilo knezoškofa sekavskega Martina v Maribor k ') Mittheilungen des hist. Ver. f. Kram 1862 p. 87. ») Ravno tam, p. 18. 90. a) Thomas Chrou, Fiirstbischof v. Laibacli vou Jacob Stepischneg., Salzburg 1856. p. 21. polaganji temeljnega kamna za cerkev in samostan kapucinski. Odpeljal se je iz Gornjegrada ob treh popoludne in prišel v neprijazni in nevarni noči k sv. Juriju v Skalah. Dne 22. je bil za poludne v Mariboru; onstran mosta so ga pričakovali vsi patri; toda pri zvonenji se je zgodila nesreča, veliki zvon je počil; dan pozneje je bil svečan sprevod iz župnišča na lice mesta, kjer se bo zidala cerkev; zatem je posvetil in položil škof mej pontifikalno mašo temeljni kamen; ta dan je birmoval Tomaž Hren 300 duš.1) Na potovanji iz Maribora v Gornjigrad je obiskal naš škof toplice Doberno pri Celji3) in se vrnil prihodnjega dne srečno domov. Malo mesecev pozneje se je prijela neumorno delujočega škofa prva daljša bolezen, obolel je 2. avgusta v Ljubljani za hudo mrzlico in noga je bila otekla še ves mesec, tako, da je bil oviran, vdeležiti se pogreba za 6. septembra v Ž a 1 c i umrlem župnikom Miho S h e g a , protonotarjem in nadduhovnikom v Savinjski dolini.3) Vkljub bolehavosti, ki se je držala škofa od leta 1613. do njegove smrti (1630) •'— kakor nam poročajo zaznamki v njegovem koledarju, da je obiskoval kopališča v Doberni, v Topolšici pri Šoštanju in druga — naložili so na rame z letom 1614 razun težav višjega pastirja in protireformatorja na Kranjskem in tja do Drave navzgor še jedno težko, odgovorno breme, posle deželnega namestnika Notranje Avstrije, katere je opravljal z veliko skrbnostjo in natančnostjo od 1. 1614 do 1621, kakor nam dokazujejo mnogoštevilni akti v takozvani stari registraturi c. kr. na-mestništva v Gradcu. Leta 1614, dne 24. oktobra je bil promoviran knezoškof ljubljanski za namestnika v Gradci, kateremu je poklonila dežela (Kranjska) radi tega velik prezent po posebnih komisarjih.*) ') Koledar 1613. Rudolfinum. Ljubljana. a) Ravno tam. 3) Ravno tam. *) Carnioliae Pragmatica Ms. - Rudolfinum v Ljubljani I. fol. 25. Tržaška okoličanka Hren imenuje to mesto že iz začetka težavno, ker omenja v svojem koledarju k 16. decembru 16141): «ko smo odpotovali iz Gornjegrada v Gradec v našo težavno službo*. Sem in tja je mogel vendar opravljati tudi v tem službovanju dolžnosti svojega višjega pastirstva v svoji diecezi; tako potuje že 7. aprila iz Gradca čez Seccau (pri Leib-nitz-i), kjer prenoči, v Gornjigrad, posveti tu 12. aprila palme in odpotuje 15. aprila v Ljubljano. Najvišji dostojanstveniki, tačasni vicedom, deželni predsednik, župan in svetovalci mesta Ljubljane, vsega vkup 150 konjikov mu pride nasproti do Save; na gradu in na mestnih stolpih streljajo s topiči in pri špitalskih vratih ga čakajo mestni stotnik (Stadhaupt-mann) in meščani v popolni opravi z orožjem, da mu pripravijo najprijaznejši vzprejem2). Toda že v juniju je škof Tomaž v Gradcu na svojem namestniškem mestu, vendar opravlja tudi tukaj cerkvene funkcije; tako birma v dvorni kapeli 20 oseb večinoma ple-menitnikov, mej birinanci pa je 1-udi več kmečkih otrok 3 ali 4 dečki in deklice, katerim je botra mati vladajočega nadvojvode Ferdinanda (cesarja Ferdinanda II.), vdova po Karlu II., nadvojvodinja Marija sama3). ' Že čez jedno leto je bil škof na «tem težavnem mestu kot namestnik, toda nič se mu do sedaj še ni izplačalo; zato se obrne iz svojega stanovališča v Gradci «Ravbarje-vega dvorca* 5. januvarija 1616 do dvornega komornega predsednika nadvojvode Ferdinanda Polikarpa plemenitega Scheydt, naj izplača njegovo plačo njegovemu kaplanu, ki izroči to njegovo prošnjo4). Že 15. januvarija pošlje nadvojvoda svojemu dvornemu blagajniku in upravitelju, naj izplača ljubljanskemu škofu od početka njegovega uradovanja ') Rudolfinum v Ljubljani. 2) Koledar 1615. — Rudolfinum v Ljubljani. 8) Ravno tam. 4) Registratura C. kr. namestništva v Gradci. Akti dvorne komore. letnih 1000 gld. redno, in sicer naj se izplačuje ta svota vsakega četrt leta iz dohodkov notranjeavstrijske dvorne komore proti navadnim pobotnicam1). Dne 18. aprila 1619. leta se je ponovil ta nalog, škofu ljubljanskemu «naj se da od gotovega časa, to je 21. decembra naprej, dokler ne izide nova določba, navadna letna plača 1000 gld. redno in pravilno 2)». Da prav umemo to razmerje, je treba pomisliti, da so bila to nemirna leta, in da se je od dvorne komore notranje avstrijske vlade neverjetno veliko zahtevalo za vojsko. Kot namestnik je skrbel škof Hren sosebno za to, da so se oddala mesta vladnih svetnikov (Regiments-rathe), ki so bila ustanovljena za posamezne dežele: Štajersko, Koroško, Kranjsko, katoliškim možem in posebno mu je bila pri srcu Kranjska; ravno tako je skrbel tudi za druga mesta; tako je n. pr. dal koncesijo predlaganemu Andreju Presterlu iz Kranja, ki se je potezal za mesto zidarskega presojevalca (Baurichter) in je bil njemu po volji, da more vprašati v težkih in dvojbenih slučajih pravnike za svet '). Leta 1620. (marca) oboli škof Tomaž na poti iz Gradca v Gornjigrad in napadi njegove vedno rastoče podagre so se množili vedno bolj in bolj, tako, da se mu je zdelo potrebno prositi, da ga odpuste iz službe namestništva; cesar ga le nerad odpusti 11 avgusta v Gradcu; sam piše v svojem koledarju: «Od cesarskega Veličanstva dobil milostno odpuščenje iz službe namestnika Laus Deo, Virginique Matri3)*. Sedem let zatem je bil knezoškof Tomaž imenovan tajnim svetnikom vsled cesarske resolucije z dne 18. marca 1628. leta, »vsled njegovega skozi toliko let v popolno za-dovoljnost, pridnega, zvestega in velekoristnega delovanja, storjenega Njega Veličanstvu in državi«; radi tega je prišla ') Ravno tam. 3) Ravno tam. a) Koledar. — Rudolfinum v Ljubljani. okrožnica na oblasti («Stellen»), da se mora imenovani škof pri vseh priložnostih primerno počastiti in titulirati (»tajnim svetnikom* Predno se ločimo od tega, gotovo zelo pregnantno izraženega in veleslavnega cerkvenega vladike in državnika, naj omenimo, da spopolniino njegovo razmerje napram Spodnji Štajerski, nekaj poročil do sv. Stola in drugih virov, ki jih je pisal knezoškof Tomaž za časa svojega namestništva in tudi pozneje do svoje smrti, da kolikor mogoče v taki skici razsvetlimo in očrtamo delovanje njegovo v spodnje-štajerskem delu njegove škofije. V svojem poročilu ddo. Gradec 2 2. julija 1616. na papeža Pavla V. o ljubljanski škofiji naglaša sosebno škof Tomaž2), da je dal sezidati tekom svojega delovanja kot škof tri kapele posebno se odlikujoče po svoji sestavi in slikah, jedno na čast sv. Tomažu, drugo na čast Marije oznanenja, v svoji navadni stolici v Gor nje m gradu in tretjo na čast sv. Florijanu v ljubljanski stolnici. »Razun tega - - nadaljuje škof — sem ustanovil Colle-gium Marianum, kjer se vadijo kleriki in novoposvečeni duhovniki, predno vstopijo v svojo službo, kakor tudi h ošpic za kapucince in ga uredil. V tej cerkvi sem postavil dragocene orgije, skrbel za organista, sestavil tam nov altar iz mramoria, naredil kor in mramorno kapelico kakor tudi božji grob, da ga rabijo v velikem tednu. Tako sem prenovil deloma iznova sezidal radi svoje starosti že razpalo cerkev sv. apostola Pavla3) in sv. Marije Magdalene4) — kjer je nekdaj bil nunski samostan — prizidal ji novo pokopališče in ga ogradil z zidom, kakor tudi sv. Marjete v Gornjemgradu in sv. device in mučenice Uršule z njenimi družicami in še mnogo drugih razpalih cerkva, končno tudi ') Graško namestništvo. — Akti dvorne komore. s) Mittheilungcn des hist. Ver. fur Krain 1854 p. 46 in. si. a) Sv. Pavel pri Voljski. 4) Pri Pragvvaldu ljublj. šk. Posestvo Gornjegraško patronat. okrasil staro cerkev v Gornjemgradu, ki je bila nekdaj samostanska cerkev, s slikami, kipi, in kiparskimi deli«. V drugem, nekaj tednov pozneje — ddo. Gradec 25. avgusta 1616 — na sv. očeta papeža Pavla V. poslanem poročilu o razmerah v ljubljanski škofiji popisuje obširno razmere svojega okrožja v Štajerski in navaja posamezno vse filijalne cerkve. «Tu pri Gorenjemgradu je bila ustanovljena in na novo sezidana na griču Ty ros sik pred 60 leti — omenja posebej škof Tomaž — s prispevki vernikov cerkev sv. Device Marije, kamor romajo često iz sosednjih krajev štajerskih, koroških in kranjskih«. O vikarijatski cerkvi Smartin pod Salekom toži naš vestni knezoškof, da ima akvilejski patrijarh pravico kanoničnega vmeščenja in vsklika radi tega: »prosim radi tega Vašo svetost, da od-pomorete temu.« Župnija Smartin je ostala pri ljubljanski škofiji, dokler jo niso prideli Zel C9.S3. ureditev škofij pod Jožefom II. lavantinski škofiji1). »Tu v bližini —- pravi škof v svojem poročilu dalje — je tudi pod gradom Velenje na griču cerkev sv. Device Marije. Te cerkve so se polastili s silo odpadniki in v njej so pridigovali njihovi propovedniki skozi 29 let; jaz sem jim jo vzel in dal izkopati pri altarju sv. Frančiška truplo soproge nekega propovednika in posvetil altar iznova z velikim slavospevom na Boga». Na konci svojega poročila pristavlja še knezoškof, da je protireformacijski komisar in arhidijakon v Savinjski dolini ob jednem tudi vikar pri cerkvi nadangelja Mihaela v grofovini Celje; število duš je tu 2000; kakor podrejene »ku-ratske cerkve« so naštete: sv. Anton v Motniku, sv. Pan-kracij v Grižah, sv. Device v Braslovčah, sv. apostola Pavla nad gradom Prawald, »kjer je bilo nekdaj mnogo odpadnikov in je sedaj po preganjanji odpadnikov 400 katoličanov«, in *) Orožen: Das Dekanat Schallthal p. 132. sv. Martina v Trbovljah, «kjer je sedaj 350 katoličanov*. Pod Celjem je tudi arhidijakonat in župnija sv. Mihaela v Priljštajnu1)*. O Telovem leta 1617. (25. maja) je vodil škof Tomaž v svoji rezidenci Gornjemgradu sprevod s posebno svečanostjo3) in je odpotoval nekaj dni nato (30.) za osem dni «v toplice sv. Florijana pri Šoštanju* (Topolšica), da si olajša svoje bolesti; kakor sam naglaša, dal mu je dovoljenje za to potovanje v toplice vladajoči nadvojvoda, ker je bil takrat še namestnik, izročil pa Janez Ulrik Eggenberški.3) Toda toplice niso dobro dele našemu knezo-škofu, sam pristavlja k 8. juniju, da je z drisko odpotoval iz toplic proti Slovenjegradcu in v tem nesrečnem stanju prišel v Gradec4). K letu 1620. si piše knezoškof zaznamek oseb in konj, katere mora oborožiti in k vojski poslati iz Štajerske; vsega vkup 12, in sicer: 1) orožar Adam Apfalterer, 2) Aleksander Bradovicz, podorožar, 3) Lorenc konjar, 4) Mert prejšnji konjar, 5) Ebenperger, ključar v Gornjemgradu, 6) Juriza krojač, ki je bil v frijavelski vojski, 7) Jakob Matyesl, 8) Nestl, konjarski pomagač, 9) Belzhizh 1 konja, 10) gospod Andrej Tauzher 1 konja, 11 in 12) sodnik 2 konja. 6. avgusta 1620 je šel ta oddelek knezoškofa — ž njim še 5 škofovih konj iz Kranjske — na Ogersko proti Bethlen Gaborju in se vrnil proti novemu letu 16215). Ker sta imeli umetnost in veda v knezoškofu Tomažu Hrenu jako toplega in razumnega mecena, obračali so se nanj iz teh krogov vedno zaupljivo za pomoč in svet; tako mej drugimi dobimo (1621) prošnjo svetnika vlade notranje avstrijske G. V. Gera, naj bi mu škof natančno zarisal prave meje (confinica) posestva gornjegraškega proti Koroški, za ') Mittheilungen d. hist. Ver. F. Krain. 1854 p. 69 in si. z) Mittheilungen d. hist. Ver. fur Krain 1862 p. 28. s) Koledar 1617. — Muz. Rudolfinum v Ljubljani. *) Ravno tam. b) Koledar 1620. — Rudolfinum v Ljubljani. njegovo bodoče (geografsko) delo, katero bo posvetil deželi Koroški >). Skof Tomaž je dobil leta 1615 dovoljenje od nadvojvode Ferdinanda, da sme prodati nekatera oddaljena škofijska posestva in za to kupiti plemenitaško posestvo Altenburg v grofovini Celje za 14.000 gl.; 26. julija leta 1624. je položil temeljni kamen za cerkev n. Ij. Gospe v Nazaretu na griču poleg Altenburga, katero je leta 1628. posvetil in kjer je nastanil dve leti po njegovi smrti njegov naslednik knezoškof Rainold Scarlichi iz Bosne pregnane frančiškane2). Leto 1628 mu je izpolnilo že izdavna negovano željo namreč izvršetek mostu čez Savinjo (v bližini Gornjegrada), kateri se je jel graditi na njegove stroške že leta 1619 in kjer so plačevali popotniki mostarino3). Toda njegova telesna slabost je bila vedno bolj občutljiva, tako, da so ga morali samo nositi v nosilnicah in ni mogel vzdržati nič več vožnje; vkljub temu, da je še nekaj let preje 1622, takrat že 63 letni starček, v veliki poletni vročini (30. julija) prišel na 5000 čevljev visoko goro sv. Uršule, tam imel cerkvena opravila, posvetil altarje, okrog 1000 oseb birmova), propovedoval in šele po danem blagoslovu se pokrepčil v kmečki hiši. Dne 10 februvarija 1630. leta je zaprl knezoškof Hren v Gornjemgradu, ki ga je tako ljubil, trudno oko po dolgih težkih bolestih — njegov izrek «Terret labor aspice prae-mium se je — kakor pravi knezoškof Stepišnek4) tako lepo — popolnoma izpolnil; njegovo težavno delo je bilo izvršeno; nobena težkoča ga ni več strašila, in dobil je plačilo, katero si je toliko želel«. >) Ravno tam. 2) A. Jul. Caesar Staats- und Kirchengeachichte von Steiermark VII. p. 422. a) Registratura graškega namestništva. *) Thomas Chrijn Furstbischof von Laibach. Nach seinem Leben und Wirken, Salzburg 1856 p. 30. Njegovo truplo so pokopali v kapeli B. V. M. in S. Martini v Gornjemgradu, katero si je sam sezidal, kjer si je dal sam postaviti nagrobni spomenik z napisom: <-Hac in tomba requiesco post labores Thomas Chron Episcopus Non. Labac, S. C. M. consilarius. — Ego autem hic expecto re-surectionem mortuorum et vitam venturi saeculi — 1600*. Od tega spomenika je ohranjen samo še zgornji del. Rast, moč in razpad osmanske države. Zgodovinski pregled. Gledam te ... pa ae mi vidiš Bivši le kmet bogataš. A. Aškerc. Orijentsko vprašanje že dolgo beli modre glave evropskih diplomatov, in nekateri so baje že določili dan, ko odbije »bolnemu možu* ob Zlatem rogu zadnja ura. Toda politični zdravniki sestavljajo dan za dnem rafinirano-zmešanih zdravil, da ga ohranijo kolikor dlje časa pri življenji. Kdo pa naj bode njegov dedič? Ali oholi Anglež ali ruski jamčik ali naj Avstrija tudi kaj dobo in naj bodeta energični Grk ter junaški Srb brez dedščine? Kdo naj zadovolji vsa ta ne-nasita grla? V diplomatskih krogih je razširjena in vkoreninjena misel: ob razpadu Turčije mora nastati splošna evropska vojna. In te se boje vse države; radi tega odlašajo od dne do dne z razdelitvijo turškega cesarstva. Če bi bili pa evropski vladarji jedini v tem, da mora zmagati kršanstvo nad osmanstvom, izdavna bi bila že lahko razdeljena Turčija mirnim potem. * * * Turško pleme je prvič nastopilo v zgodovini sredi 6. stoletja, ko je stanovalo ob bregovih Irtiša, ob vznožjih altajskih gora, meječe Kitajcem in Perzom tam kjer so danes Kirgizi, Bohari in Uzbiki. Vzhodni del tedajnih turških dežel Postojna. je bil odvisen od Kitajcev, zapadni pa od Perzov. Turki so bili tedaj mlad in čvrst narod, dasi so živeli pod vlado drugih plemen; to so pokazali osobito tedaj, ko so nad njimi vladali Arabci. Arabci, njihovi gospodarji, so si ob tem času nadeli islam in bagdadske kalife je obkrožala in varovala telesna straža, sestavljena iz samih Turkov. Iz te telesne straže so prišli nekaj časa najboljši vojskovodje, ministri, a slednjič celo več vladarskih rodovin. Ko je pretil siloviti Džingis-khan, mongolski ■S g-p dermenar in sedlar FRAN PRIMOŽIČ, prej F. Velkaverh priporoča svojo veliko zalogo doma izdelanih jermenarskih in sedlarskih rečij. Izdelovanje jermen za stroje. Vse poprave se točno in hitro izvršujejo. Gene zmerne. Solidna postrežba. LJUBLJANA * Sv. Petra cesta št 34 * LJUBLJANA Edina tovarna rokavic in edina izdelovatelja kirurgičnih obvezi Ferd. Bilina & Kasch Ljubljana, Židovske ulice št. 1 priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnih KILNIH PASOV domačega izdelka, podslomb, životnih in trebušnih povojev, gumnastih nogavic, povojev iz flanele in raznovrstnega blaga iz gume za rane. Velika zaloga Ženskih posod (Irrigatoren) in kar zraven pripada. Velika izbera potnih potrebščin, j zavratnikov, manšet, ovratnikov, predsrajc, tkanih rokavic itd. po najnižjih cenah. Ustanovljeno leta 1870 FRANJO DETTER Ljubljana, Stari trg št. 1. i.-,-■ Prva in najstarejša zaloga šivalnih in poljedelskih strojev n s )) Jim Šivalni stroji za domačo rabo in m Talli obrt dobivajo se tu prve vrste, iz naj-boljega materijala, tihega teka in okusne JUA oprave. ir y Za vsak stroj jamči se 5 let. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Ustanovljeno leta 1870 FRANC KARBEUTZ, CELJE „Pri bučeli" Graška cesta štev. 3 Podružnica v toplicah Dobrna Velika zaloga raznovrstnega blaga, kakor: kratke robe, trakov, belega in tkanega blaga, parfumerij in mila, vezil in zraven spadajočih predmetov, berolinske in pletilne volne. - Za krojače vse potrebščine za ženske kakor za možke obleke. Novosti v nedercih, izborna oblika. Perilo za ženske, možke in otroke od najceneje do najfinejše kakovosti. — Največja izber klobukov kakor tudi solnčnikov ir\ dežnikov za dame, gospode ir\ otroke. Vse poprave izvršujejo se doma najlepše in najceneje. KTajvečja izber nagrobnih vencev in -fcralsOTr- ¥ Trgovina špecerijskega blaga v Celji Glavni trg št. 10 . nasproti farni cerkvi V , . 7 priporočana debelo in drobno svojo veliko zalogo lzvrst-I nega špecerijskega blaga, posebno pa: Kavo razne vrste po gld. 1'50 do 2"— kilo; riž italijanski in američanski 14 do 20 kr. kilo; sladkor (rafinad) v štokih in narezani, pristno svinjsko mast, špeh, maslo, strd, ba-natsko parno pšenično moko in griž, južno sadje, čokolado, kakao, ženof, rum, čaj, sardele, sardine, arnike, kumare (murke) v vinskem kisu, švicarski sir, salame, fino namizno olje, rafinirano repšno olje, najfineje kadilo za cerkve, vinski kis, pristno vinsko žganje, slivovec, brinjevec, najfinejši konjak, vino (štajersko in avstrijsko) v buteljah, šampanjca, malaga, šeri, madejra, kislo radgonsko vodo, lečo, IV grah, proseni in ječmenov pšen, ptičji zdrob, Y mast, biks in lak za obuvala, sveče, milo, rižev l\ škrob, barvo za tla, prah za mrčese itd. itd. Solidna postrežba. PRODAJA sirovega masla in skute (sirčkov) P. n. trgovcem in slav. občinstvu priporočam svojo veliko 7 alogo raznih sladčičarskih izdelkov, ter navajam nastopno: Čokolada v vsaki velikosti od 1—65 kr. Kakao-prašek (Cacao-Pulver), zakuhano na mleku jako priljubljena pijača za male in odrasle. Malinovec (Himbeersaft) liter 80 kr , na debelo ceneje. Fine bonbone iz čokolade in drage. Roks in drops metinke in druge trgovske sladčice. Vedno v zalogi cvetlice in rože za okrašenje (jj tort v vsaki velikosti. Sadlin (zolzne) kilo 80 kr. 0 JOSIPINA SUMI tvornica kanditoV, v Ljubljani, Gradišče ^T±MM±±±MMM±±MMI±±±±±±±±SMM±±± r Za sv. Miklavža in Božič (JL vsakovrstne predmete za okrašenje božičnih dreves itd. Škatlj lce (Bonbonier) jako fino izdelane, napolnjene z bonboni, lepo ter času primerno darilo po vsakej ceni, male in velike. Vsa v to stroko spadajoča naročila izvršujem točno ter po najnižji ceni. — Privatnim pošiljam le proti povzetju. ? T¥orniGa perila v Celji I. PUM Vrtne ulice (Gartengasse) štev. 16 priporoča svojo veliko ZALOGO PERILA kakor: srajce za gospode, gospe in otroke, spodnje hlače, korsete, manšete, ovratnike itd., vse iz najboljšega blaga in po nizkih cenah. Oskrbuje tudi cele bale najokusneje po zmerni ceni. »SJI l £221F (PtCUl Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. in P' M«* tli' Zobozdravniški -t- atelier -s—- Plombira in ustavlja umetne zobe in zobovja z zlatom itd,, tako, da ustavljena zobovja ni treba jemati iz ust, ter isto ne ovira niti žvečenje, ne govorjenje ; garau-tuje za najpopolnejšo izvršitev, enako najboljšim dunajskim delom. Izdira zobe brez bolečin na željo v plinovi veselni narkosi, ter odstrani zobne bolečine tudi brez izdiranja. JOSIP HOČEVAR krojaški mojster Oelje Graška cesta 19 priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu veliko zalogo storjenih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju in nizkih cenah. Nepremočljm haveloki za gospode in dečke. Velik izber sukna iz vnanjih kakor tudi domačih svetovno priznanih tvrdk. — Vnanja naročila se hitro po želji izvršijo ter se zagotavlja trajna in solidna postrežba. C055555555550505555555555555555 Czerny-ja orjentalsko rožno mleko (Orientalische Rosenm ilcli) napravi tako nežno, mladostno polt, kakor nobeno drugo, ravno tako neškodljivo sredstvo. Izvrstno zoper pege, nelepo rdečino na obrazu, solnčno ožganje in vse nesnažnosti kože. Odpravi tudi vsako rumeno ali rujavo polt. Stane a 1 gld. Balzamovo milo zraven 30 kr. ~ ■ m ■ , je najboljše, garantirano ne- lZerny-ja l 9,DD1D§6I1G sredttvlla barvanje las brez -svinčene primesi. Porabljivo za lase, brke in obrvi, ktere na najnavadnejši način, po samo enkratni rabi čisto zanesljivo in gotovo tisto brezmadežno, leskeče rumenkasto, rujavkasto ali črno prirodno barvo zopet dobijo, ktero so imele, predno so osivele in ktere ne zgubijo po umivanju z milom ali v parni ko- pelji. Cena 2 gld. 50 kr. Postavno zavarovano, natančno preiskano in pristno se dobi pri ANTON J. CZEFyNY, WIEN Tovarna in naslov: XVIII. Kari Ludwigstrasse 6. Zaloga: I Wall- fischgasse 5 (poleg C. kr. dvornega opernega gledališča). Pošilja se takoj pod poštnim povzetjem. Ceniki na zahtevanje gratis in franko. Dobiva «e tudi v lekarnah, v prodajalnicah parfuma in v frizernicah, odločno pa se naj zahtevajo pripravki Czerny-ja in drugi se naj zavrnejo. f i M i M -i S« MORIC RAUCH steklar v Kelji Rotovške ulice št. 4 priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih steklenih in porcelanastih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih najfinejših oljnatih barv. Največja izber zrcal in podob vseh velikosti v okvirjih in brez njih. Posebno pa opozarja slav. občinstvo na veliko zalogo vsakovrstnih najnovejših svetilnic za gostilne z izredno svetlobno jakostjo, kakor tudi od priprostih do najkrasnejših namiznih in visečih svetilnic po najnižjih cenah. Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela pri novih stavbah in sprejema vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuie solidno, točno in ceno. Posebno opozarja tudi na svojo bogato zalogo krasnih božičnih in novoletnih daril po najnižjih cenah. i H- I Sf Ica Pa I ga JOSIP ZABUKOVŠEK krojaški mojster Celje Glavni trg št. 18 priporoča se za napravo vsa-kojake obleke po najnovejšem okusu, solidno, trpežno in po najnižjih cenah. Priporočatudi veliko zalogo storjene obleke iz najboljšega blaga po najnižjih cenah. i: f; 4 I I! 4 •t * ****** (jLASOVIRJE izdelujem po najnovejšem zistemu in jih prodajam po jako nizki || Martiq P^opa$ 4 | 4 4 * * 4 * Celje Ljubljanska cesta. & & $ ^ f, * i! i I i* r* : f i* : t* i* it ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ a ALMOSLECHAER urar -v Oelji Kolodvorska ulica (Bahnhofgasse) L Ta tvrdka se priporoča za nakup srebrnine in zlatnine ter dobro reguliranih zlatih in srebrnih žepnih ur in vsakovrstno popravo v to stroko spadajočih del. PR&NP ^IIPIM trgovec z železnino in Špeli mil U diUIiUn. cerijskim blagom v Ljubljani zraven Ančnikovegaskladišča za žit., na Marije Terezije cesti št. 1 ima veliko zalogo vsih v železnino spadajočih reči, kakor: kovanja za hiše, sploh za stavbe, hišnega in kuhinjskega orodja, šte-dilnih ognjišč (šparherdov) ter fino pozlačenih nagrobnih križev. USTajboljše štajersko železo. Vsakovrstno mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje. Vodne in druge žage. Traverze in dobro ohranjene železničnc šine za oboke. Sesalke za vodo (pumpe), cinkasta in pocinkana ploščevina. Vliti kotli in vage po nizki ceni. Najfinejši cement za stavbe, (lovski mavec (gips). Nadalje vsake vrste štorje, sploh vse potrebščine za stavbe, fornir itd. zaloga Kraška cesta ste?. 12 se priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu za napravo vsakovrstnega v njegovo stroko spadajočega dela. izdelovalnica elegantnih ameriških vrtnih mebljej. Vzprejema poprave in pletenja. nizke, delo trajno. — Cenik franko in zastonj. g Zaloga G-raška cesta štev. IS. | Cene §L .5) Novo ustanovljena in novourejena domača stavbir\ska ir\ •—j== umetalr\a steklarija tvrdke RVG. AGflOLfl v Ljubljani, Dunajska Gesta 9 poleg „Figovea" se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih okenj in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvanim steklom s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela. — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega bla|a kot so: porcelanski predmeti, ogledala, svetiljke, podobe, okviri, šipe, luksurijozni izdelki itd. Demanti za šipe rezati. Prevzema vsa stavbinska dela, popravila, okviranje podob in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. Cene zmerne. * Postrežba solidna. (D I I _a> X! O a d « 8 -o a - " - C Jd S §->3 Ji " » £ -S O -2 O 0 S o. „ O o rt o « „ N 0 a..-S ba 3>:s rt W =5 N >tO C — .2 .S S ■= i 1 0J - CC S^ a-S o o u. O a. » B c « o ..Si. J! C 6 o >u k iS s -d y G ba :!§ S o 5 0 o- O C 2 tu .5 cd M S S *■■+■ + + + +'+ + +■♦■ + .+•+ + + + + + + + + + + TTTTTTTTTTT T T T T i i It M i I r i fetiš— €> -•gi— ■Bife— rfe- -e>- ■dTvtnir td^dKfccbA-^M^i'^'^- i 1 i i T T i i I i i i M i 1 ' 1 m tausos HHMI pletar v Celji Kolodvorske ulice (Bahnhofgasse) št. 5 priporoča svojo veliko zalogo lesenega pletenja, papirnih kosov, potovalnih kovčekov, raznih jerbasov, stojala za cvetlic itd. Vsako, ne v zalogi imajoče delo, izvršujem brzo in po najnižji ceni. Vnanja naročila izvršujem točno in natanko po želji g m * * m * m * ^ * * £££ £ A. K A S S I G krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo bogato zalogo raznega krzna in čepic po zmernih cenah. Vnanja naročila se točno po pošti odpravljajo. 111111II11111II HM 111 IVAN KREGAR pasar in izdelovatelj cerkvenega orodja in posode -m v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišča se priporoča v izdelovanje vsakovrstne «r cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelovodne osti, vse po priznano najnižji ceni. Po naročilu veleč. g. prelata Andr. Cebaška izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu. Priznalno pismo. Blagorodni gospod! M onstran ca, katero ste naredili za našo župno cerkev mi je jako všeč in sem z njo popolnoma zadovoljen. Tudi cena ni previsoka. Videli so jo tudi že nekateri drugi gospodje iz naše okolice in so vsi hvalili Vaše res izvrstno delo. V Metliki, meseca julija 1896. Franjo Dovgan. ..... <1111 ...............I........Ml................MINI...........I M 111.....|||||||IIIMIIIMIHHHIItllllMlltlli|P Bittnerjev storžev spnt naj bi ne manjkal v nobeni bolniščni in otročji gobi J On je pravcato razkužilo. koje prinese v sobo kisleca in blagodišeče smolne snovi od smreke, katere čudovito poživijo bolnikov in zdravih. — Edino pristni pri Juliju Bittner, lekarnar v Reiclienau Nižjeavstrijsko. CENE : t steklenica 8» kr , 6 steklenic 4 gld., 16 steklenic 8 gld. 96 kr. vračunivši zavoj. — 1 patentno razpršilo 1 gld. 80 kr. Preizkusili klinikah in bolnišnicah, priporočili profesorji, zdravniki in zasebniki so V tinkturo za želodec^ lekarja G. Piccoli-ja v Ljubljani ker krcpča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavo in telesno odprtje. Steklenica velja 10 kr. Vnanja naročila po povzetji. G. lekarnarju Piccoli-ju. v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da r•- z napisom ali brez napisa. Cene solidne, vedno pošteno in sveže blago. Najstarejša in največja trgovina z zgotovljenimi oblekami GRIČAR <& MEJAČ Ljubljana, Preširnove (Slonove) ulice št. 9. Priporoča svojo bogato zalogo zgotovljene obleke za gospode, dečke, gospe in deklice po najnižjih cenah. Predmeti, kojih ni v zalogi, izdelujejo se po meri točno in ceno na Dunaji. 1 G— — IS) Ivan Gosar, Celje, »Narodni don\" Neprekosljive, hitro se sušeče oljnate barve dobijo se edino pri meni po bolj nizkih cenah nego drugod! Dalje se dobi pri meni po jako nizkih cenah: IKopa.l-X.iak, najfinejši in prosti. Damar-Lak. _A.n.gleški lak. Firnež, dvakrat prekuhan. Lak za šolske -table. Lak za lečila (Politur-Lack). S-sreče iz pristnega čebelnega voska, za katere jamčim s lOOO kronami. Stearin-sveče (Mylli). Liro. (klej). Karbolinejeve barve v 6. vrstah.^p Te barve so neprekosljivo sredstvo zoper mokroto v hišah, cerkvah, vežah, hlevih itd. Jamči se, da se po dvakratnem barvanju mokrota popolnoma odpravi. Posebno dobro barvati je po zimi I Velika zaloga raznih barv in drugih stvari, katere dajem po tovarniških cenah in se priporočam za obila naročila z velespoštovanjem Ivan Nep. Gosar v Celji, „KrarodrLi dom". ——5H> Ceniki zastonj in poštnine prosto. & s s. Špedicija c. kr. priv. južne železnice prevažanje hišne oprave koneesyoniran zavod postrešeekov Ferdinanda pelle~ta se nahaja na Graški cesti št. 13. Ustanovljeno 1842. Brata Eberl fabrikanta oljnatih barv, lakov, firnežev napisna slikarja pleskarja za stavbe in pohištvo pleskarska mojstra c. kr. držav, železnic in c. kr. priv. južne železnice zaloga orig. karbolineja, maščoba za konjska kopita in usnje "V I^j-u/bljarii za frančiškansko cerkvijo v hiši L. Vilharja št. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah za prodajalce na drobno po l'/j kilo vsebine, najfineje strte in po najnižji ceni. (Občno priznanje.) Jantarjev lak za tla, v šestih barvinih tonih, najtrajnejša tva-rina za tla. Špiritni podsnovni in svetli lak za tla, ki se v jednem dnevu lakujejo in se zopet rabijo. Angleški laki za kočije Harland & Sohn. Preparacijski, zračni damar-lak, lak za pohištvo, železo in usnje mixtion, terebin, Dunajsko-Novomeško terpentinovo olje. Firnež le iz kranjskega olja, ki se ne sme zamenjati z navadnim firnežem v trgovini. Velika zaloga norimberških čopičev, priznano najbolje vrste, kakor vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov. Priporočava svoje pleskarstvo za stavbe in pohištvo č. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi, kakor tudi izven Kranjske, najtopleje, kajti ono zadošča vsem zahtevam v tej stroki. Najina dela so povsod priznana in nikdo ne more z nama tekmovati, bodisi glede solidnosti, ukusa ali nizke cene. Posebno priporočava pleskanje hiš z oljnato barvo, kateremu se mora dati prednost pred vsakim apnenim barvilom, kajti je trajnejše in neznatno dražje. Hiše, skrbno napleskane z oljnato barvo, ne potrebujejo 20 do 30 let nikake poprave. Naslov: A. Osmanek, Schonbach i. B. na Češkem. Svetoznana, sloveča tovarna godbenih nastrojev In strun A. OSMANEKA v Schonbachu i. B. pri Hebu (Češko) proizvaja in pošilja priznano izvrstne godbene nastroje in strune vsake vrste v .najboljši izvršitvi. Kot špecijalitete: čisto tresoče strune, ceni in vendar jako dobri instrumenti. Gosli za učence po gld. 3—, 3 60, 4 50, 6 50. Koncertne gosli po 8, 10, 12 gld., jako priljubljene gosli za orkester, z močnim glasom, po gld. 15, 20, 25, 30. Solo-gosli po gld. 40, 50, 60, 80, 100 in višje. 1 vijolinska šola za lahek samouk samo gld. 120, isto-tako za druge glasbene instrumente. 1 vijolončel. dobro delo gld 7, 8 30, 12 in višje. 1 kontrabas, dobro delo, gld. 27, 30, 50 in višje, 1 gitara, dobro delo, gld. 3 80, 4 50, 6 — in višje. 1 citre, dobro izdelane, — garantovano ^najčišee ubrane — gld. 8, iraitovan palisander gld. 10, iz palisandra gld. 13, 15 in višje. 1 trobenta, krilnirogi, piston najboljše & kako- I vosti stane samo gld. 16. — (Zamena dovoljena, če komu kaj ne ugaja, fl / tako da nihče nič ne riskuje, če pri meni kupuje.) Tudi vse druge instrumente in predmete pošiljam prav po ceni in vendar dobre. Na pr. najboljše HARMONIKE vsake vrste. Tudi vse novosti. Naročilo na poskušnjo deluje presenetljivo. Vsak kupec bode gotovo zadovoljen, kar spričujejo mnoge priznaniee.j Cenike zastonj in poštnine prosto na zahtevanje. Kot naslov zadostuje: A. Osmanek, Schonbach i. B., Cesko. Popravljanja vseh glasbil izvršujem najbolje. — Tudi se daje drage volje vsako pojasnilo. 3 % * * -f » * * -f * » * * Kamnoseška obrt v Celji Jos.Weber-jevi dediči priporočajo svojo bogato zalogo -m nagrobnih spomenikov Vzprejemajo vsakovrstna stavbinska dela. Izdelujejo razne okraske za stavbe iz cementa. Cerr\er\tne plošče v vseh barvah ii\ oblikat\. I ' 'M -\*2 VTJ '.r2 Kfj -:y? ^ [G) f M jjsr m 38 >r?f» sfia OSA juta. arsa. JtTr* ata. ars&. asa. Od zdravnikov priporočen ; PJ MAHMAOEUSKl liHlI" (v trgovini popolnoma prost, sme ga torej prodajati vsak trgovec. Ne zamenjati pod imenom «.\farijaceljske kapljice za želodec^, katere so prepovedane. Prodajalci dobivajo največji popust in se jim lepaki za reklamo v zahtevanem jeziku brezplačno pošiljajo. GES. DEP. SCHOTZMARKE Krepilen, slasten, osvežujoč, poživljajoč, zdrav, v dijetetičnem oziru blagodejno delujoč vploHprni greričec Z.CIUUCUI I I najfineje vonjave in najboljšega okusa, ne odurno grenak. ampak s prijetnim poukusom. Srečno izbrana zeliščna sestava, nje čistost, posebno dobra kakovost, skrbno prirejevanje, najboljša alkoholična podlaga vse to dela, da je to izboren želodičen grenčec, ki krepi želodec in izvrstno deluje na slab želodec in njega prebavne organe. Od zdravnikov --- pripoiočen, po mnogih zahvalnih pis- Varstvena znamka mjh potrjen. — 1 steklenica 2<> kr.. f, steklenic ! gld., 12 steklenic samo 2 gld. — Dobiva se v vseh trgovinah, toda pri kupovanju: Pozor! Izviren in pristen samo z varstveno znamko M ARI A ZELL, ki je oblastveno registrovana. Da se pri kupovanju obvaruje vsake prenareditve, obrne naj se pismeno direktno do glavne zaloge : Lekarna Trnkoczy, Ljubljana, Kranjsko, katera najmanj 6 steklenic razpošilja na vse strani sveta, da se ljudstvo sigurno prepriča o pristnosti. M5ff •apr tttsr "dSff W vyr n&g MSft var -iSff v&r VMT m £43 F^adhoštni zeliščni čaj m F^ožnavski mlinčeki iz mahu in lišajeY;L^tasedt= ste tvarine iz človeka izločijo ter da se dobi slast in tek. Priporočajo jih tudi že mnogo let v obvarovanje kašlja in hripe, slabega želodca in pričetka tuberkuloze. Velik zavoj stane 1 gld. polovični 50 kr., jedna škatlja mahovnih mlinčekov 50 kr. Za zavoj in vozni list zaračuni se 10 kr. več. Zaloge so skoraj v vseh lekarnah ali pa je naročevati naravnost iz lekarne pri «Materi Božji* v zdravišču Rožnau, Moravsko. —6 zlatih in 18 srebrnih svetinj; 80 častnih in priznalnih diplom. KVI \ restitucijski fluid.« : c. in kr. priv. : umivalna voda za konje. ZDE » korneuburškl redilnl prašek za živino, Zdravilno sredstvo za konje, rogato »Ji^ooaos*^ i KVIZDE i Šip FLUID i ^p (fluid za turiste) 1 Znamka kače \ ^ Okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaji. ^ I 1 Cena steklenice 1 gld. 40 kr. a. v. 81 živino in ovce. 1 škatlja 70 kr. pol ('/,) škatlje s 35 kr. ■ Dolgo znano dietet. kos- |9 I met. sredstvo, ki krepča gl \ in utrjuje kite in mišice II [ človeškega telesa. II [ Turisti, kolesarji in jez- H j deci rabijo ga z naj- 91 | boljšim vspehom kot do- |f 1 bro krepčalo po večjih nI turah. i 1 steklenica 1 gld. a. v. j Razpošilja se vsaki dan iz glavne zaloge. |___ a Va steklenice 60 kr. 1 Šivalnih strojev tovarniška zaloga s-- —rt Ivan Ilustrovani ceniki zastonj in franko. JAX v Ljubljani Dunajska cesta 13 priporoča svoje pripoznano W najboljše šivalne stroje za domačo porabo in obrtniške potrebe. § Ž m V fg m V4* «^4*4*4*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*4* » MATEVŽ SINKO VIČ umetni in portalni mizar v Celji Gosposka ulica št. 25 priporoča se za izvršitev vsakovrstnih umetnih cerkvenih in stavbenih mizarskih del, po zmernih cenah. Delo ukusno, solidno ter trajno, Svoji k svojim! ^^O^O^O^O^O^O^Ot r-Oir^Pn^O/nfi^ -rfi/r^Pmfi/nSg rPjnPjrr&jnfijr •fi/nPjn&jrA: J »»»»»»»•V » * * * * * * * >Ws» * * * »»»»I -šš -4$ -K Velika zaloga zlata, srebra, uhanov, murčkov, prstanov ] (poročnih prstanov), verižic itd. Bi zlatar Ljubljana Gledališke ulice št. 3. Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujejo se točno in po nizki ceni. Kupuje zlato in srebro po najvišjih cenah. •M- 13-13-13- žš-•Jf- rS-£5-¥r Usnjarija v Žalei Hr priporoča svojo veliko zalogo raznega usnja za obuvala in konjske oprave po jako zmernih cenah. Vnanja naroČila se precej odpošljejo. i! iiliiiiiil le za zunajšno rabo. Presenečeno gotov učinek mazila zoper protin, trganje po kosteh, hudo kostenico v sklepih, bolečine v hrbtu m križu, vražji tok, mrtvoudnost, zunanje prehlajenje, izvi-nitev, otekline v udih, vnetje itd., kakor tudi kot zunanje krepčilo po vseh naporih in kot obvarovanje proti vsem navedenim boleznim. Pristno le z zgoraj stoječo firmo in varstveno znamko ter s kovinsko-mošičnim zatvorom firme izdelovalce ve. — Manj kot dve steklenici se ne more pošiljati in staneta franko na vsako pošto j^giSM Avstro-Ogerskega in Nemškega po poštnem po-/jvzetji ali za naprej poslani denar 3 krone 40 vin. Lekarna pri „angelju varim" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. ki nima v sebi nobenih škod-snovij, _____vo zoper vse kožne bolezni, obvaruje proti škodljivemu "ivu vremena in solnčnih žarkov, odpravi ču-no vse nečistosti kože na licu in telesu, kot pege, solnčne pike, zakožne črve itd., gube . . \ 1 ki nima v sebi nobenih pristna analeska pomacla za »h prepovedan«,, I _-J I _deluje hitro m zaneslji' obvarovanje kože, S —--peg . trpkoco kože, naredi grhaste in rudeče roke nežne in gladke in podeli po daljši rabi obrizu mladostno živahnost in nežnost, koži pa splošno rožno obliko. Vsaki večer naj se pred spanjem lice in tisti deli lahko namažejo in naribljejo, katere hočemo pomladiti in nežne ohraniti. Na roke se naj denejo rokavice in tako se naj ponoči zgodi učinek. Zjutraj se je treba umiti s frišno mrzlo vodo in z dobrim milom (najboljše i mojim Boraks-milom). Vsak lonček mora imeti na pokrovu vtisnjeno firmo : Lekarna pri 'angelju varuhu• A. Thierry v Pregradi. Jeden lonček pristne angleške čudotvorne pomade stane 1 krono 60 vin., jedno Boraks-milo 80 vin. Za poštnino in zaboj 80 vin. posebej. Po originalu angleškega recepta se izgotavlja v lekarni • Angelj varuh» A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zagorijanski prsni sirup. Jako prijetno okusno sredstvo za odraščene kakor tudi za otroke vsake starosti proti krčevitem in dušljivemu kašlju, prsnem pljučnem'nahodu, zasliženju, bolestnem bljuvanju, prsnim boleznim, utešljivo in bolečine olajšujoče pri vseh, tudi zastarelih boleznih na prsih in pljučih. Mala steklenica stane 1 krono 20 vin., velika 2 kroni 20 vin. Za poštnino in zaboj 80 vinarjev več. Na vsaki steklenici mora biti kovinska mošnica z vtisnjeno mojo firmo. Izdeluje in dobiva se v lekarni „ Angel j varuh" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. tMM HitMMMMMhitlrfMMMhtMM»tiniCMM!WWfi Lekarna »Angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi. Jedino pravi angleški m m Po zdravstvenem oblastvu preiskan in potrjen. Oprava steklenic je podvržena kupčijskemu zakonu za varovanje vzorcev. Izključno jedina in neposredna izdelovalnica in razpošiljateljica je lekarna „Angelj varuh" A. Thierry-j a v Pregradi pri Bogaški Slatini. Ta balzam se rabi za zunaj in znotraj. On je t. Nedosegljivo zdravilo pri vseh plučnih in prsnih boleznih, hladi katar in zabranjuje bljuvanje, odpravi hud kašelj in ozdravlja celo zastarane take bolezni. 2. Deluje posebno dobro pri vnetju grla, hripavosti, vseh vratnih boleznih itd. 3. Mrzlico prežene korenito. 4. Zdravi neverjetno hitro vse bolezni na jetrih, v želodcu in črevih, posebno želodcev krč, k6liko in trganje po životu. 5. Ozdravi bol in odpravi zlato žilo in hemorhoide. 6. Mehča prebavljanje in čisti kri ter ledvice, ozdravlja otožnost in pobitost ter pospešuje tek in prebavljanje. 7. Služi tudi dobro pri zobobolju, ollih zobeh, gnjilobi v ustih in pri vseh zobnih in ustnih boleznih, ter odvzame ri-ganje in neprijeten duh iz ust in želodca. 8. Je dobro sredstvo zoper črva, trakuljo in epilepsijo ali božjast. 9. Za zunaj se rabi kot čudotvorno zdravilo za vse rane, nove in stare, sledove ran, pšeno, ošpice, ce-vovke, bradovice, opeklino, ozeblino, hraste, garje in spusčaje, raz-pokane in raskave roke itd. itd. in ozdravlja glavobol, šumenje, trganje, protin, bolečine v ušesih itd., o čemer jasno pouči obširen navod o porabi. 10. Je sploh najboljše zdravilo, ki naj se rabi za znotraj in zunaj z gotovim vspehom, je zanesljivo, cen6 in nič ne škoduje in brez katerega bi naj za prvo pomoč nobena družina' ne bila, posebno ob hripi (influenci), koleri in drugih nalezljivih boleznih. Jeden sam poskus bode bolj poučil in prepričal, nego to oznanilo Pravi in neponarejeni je ta balzam le tedaj, ako je vsaka steklenica zaprta s srebrnim zaporkom, v katerem je vtisnjena moja tvrdka: ADOLF THIERRY, lekarna pri fAngelJu varuhu« v Pregradi, ako ima vsaka steklenica zelen listek in je zavita v navod o rabi, na katerem je ravno ista varstvena znamka z istim napisom kakor zgoraj. Vsi drugi balzami, ki niso zaprti z mojim zaporkom in vsi balzami, ki imajo drugačno zunanje znamenje naj vsak, kot tembolj ceneje, tem manj vredne kar vrne. Naj se tedaj vedno pazi na gore označeno zeleno varstveno znamko! Ponarejalce in posnemalce mojega edino pravega balzama strogo ovadim po zakonu varstvenih znamk pri sodišču in ravno tako tudi vse prodajalce ponarejenih izdelkov. K1er ni nobene zaloge mojega balzama, naroči se naj naravnost na naslov: Lekarna «angelj varuh» A Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini Edino pravi balzam lekarja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. JanC JmiEOačC 3imX jrfrr&lS^C 3i»t'C 3rar£ 3 ♦ 13C 3 + C l^C 3: ♦»cC 3-rt 3 »X C Lekarna „Angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi. Do vseh poštnih postaj avstro-ogerskih velja s pošiljatvo : 12 malih ali 6 velikih steklenic 4 krone, za Bosno in Hercegovino velja fran-kirana pošiljatev 12 malih ali 6 velikih steklenic 5 kron. Manj kot 12 malih ali 6 velikih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo za poslani denar ali s poštnim povzetjem. Adolf Thierrj, lekarnar v Pregradi pri Rogaški Slatini. ScMzengel-flpollieke dssA.THI ERRY in PREGRADA Moč in delovanje pravega angleškega čndotvornega mazila. SKjfcs ® tem zdravilom se j® ozdravila 14-letna x ^ / Sv bramorka (gnitje kostij), katera se je sma- trala za neozdravljivo, v novejšem času celo 22-letna hudat raku podobna bolezen. Angleško Čudotvorno mazilo, pri najhujših, tudi zastarelih boleznih trpečega človeštva rabljeno z najboljšim vspehom, nedosegljivo pri zdravljenju ran kakor tudi lajšanju bolečin, je prav za prav le spojenje čudotvornih naravnih močlj rudeče rože «rosa centifolia* v zvezi z drugimi, radi svoje zdravilne moči znamenitimi snovmi. Angleško čudotvorno mazilo se rabi pri razbolelih prsih otročnic in ako tem mleko po mlečnicah zastane, ali prsa otrpnejo pri pšenu, pri raznih starih napakah, odprtih nogah, ranah, slanotoku, oteklih nogah, celo pri bramorki; pri vsekanih, zbodenih, obstreljenih in vrezanih ranah in pritiskih; izvleče vse tuje tvarine kakor; steklovino in trsice, pesek, svinec, trne itd.; pri vseh oteklinah, izrastkih, karbunklih, bulah, celo pri raku ; pri črvu ali lisi, zanohtnic na prstu, mehurjih, ranjenih nogah, opeklinah vsake vrste, o/eblih udih, pri preležanih bolnikih, pri oteklini na vratu, pri otokih, ako iz ušes teče ali se otrokom odpre v ušesih itd. itd. Angleško čudotvorno maziloje kolikor stareje toliko Izvrstneje pri vporabl! Priporoča se družinam, da imajo vedno pri rokah to jedino preser-vativno sredstvo. — Manj kot dve puščici se ne razpošilja; razpošilja se le za poslani denar ali s povzetjem. S poštnino, voznim listom ;n zavijanjem vred veljata dva lončka 3 krone 40 vinarjev. Mnogoštevilna, spričevala na pregled! — Kupovalce svarim pred ničvrednim ponarejenim mazilom in prosim, naj vsakdo pazi na varstveno znamko vžgano vrhu lončka in tvrdko .Lekarna ..angelj varuh" A. Thierry-Ja v Pregradi«. Vsak lonček mora biti zavit v ravno tak navod o rabi z varstveno znamko. — Ponarejalci in posnemalci mojega edino pravega augleškega čudotvornega mazila se strogo kaznujejo po zakonu o varstvenih znamkah, ravno tako tudi prodajalci ponarejenih izdelkov. Dobiva se t lekarni ,,angelj varuh" i. Thierry-]a v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zaloga skoraj po vseh lekarnah. Kjer ni zaloge, naj se naroči naravnost pri lekarni »Angelj varuh. A. Thierry-ja v Pregradi pri Rog. Slatini. Številka varstvene znamke za Avstro-Ogersko: 4524. ■[MMMMMMMMMMMMMIltMM&ilMMgt £ 3 ♦ C 3 C 3 ♦-C 2 ♦ C JinoC JimiC ♦ JrctcC JutC 3'*,-C 3n*iiC D J.^iC Jr-tuC 3 Lekarna »Angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi. H EMATlN-PASTILE ♦ I po originalnem francoskem receptu prirejene iz pristnega Liebiškega mesnega extrakta v spojini s kemičnimi bistvi so naibolj zanesljivo sredstvo zoper bledico in malokrvnost ter zoper bolezni, ki nastanejo iz teh dveh. One redijo ob jednem tudi kri in so sploh redilne. Pri vseh znakovih pričenjajoče se bledice in malokrvnosti, ki se lahko spoznajo po lahkem opešanju in pri slabosti mišic, srčnem utripanju, težkem dihanju, motenju prebavljanja, želodečnem krču, omotici, trdovratnem glavobolu itd. dotičnega človeka, naj se ne zamudi pravočasno ustaviti nadaljevanje te bolezni. Zato naj vsak zaupno naroči Hema-tin-pastile, ki so jedino zanesljivo sredstvo zoper bledico in malokrvnost. Hematin-pastile se narede za vsako naročilo sveže v lekarni •Angelj varuh*, A. Thierry v Pregradi pri Rog. Slatini. Vsaka škatljica mora imeti lastnoročni podpis izdelovatelja. ^^ Jedna škatljica velja 3 krone 40 vinarjev, za poštnino in zavitek 60 vin. veo. "pristno angleška £annochmm~pomada za rasteaje las. Ona zadržuje izginitev las, prerani izpadek m osivljenje las, je čisto neškodljiva in boljša kakor vsaka druge pomada te vrste. 1 lonček velja 2 kroni. Za poštnino ln zabojček 80 vinarjev več. Vsak lonček mora imeti na pokrovu vtisnjeno firmo: Lekarna • Angelj varuh«, A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. ~ Pristno angleške Cascara-Sagrada kri čistilne krogljice. \ 1 škatljica 60 vin, 1 zavitek s 6 škatltami 3 krone. Za poštnino in zabojček 60 vin. 9 več. — Posebno priporočljive za pospeševanje potrebe brez škodljivih nasledkov. B Vsaka škatljica mora imeti lastnoročni podpis izdelovatelja A. Thierry-ja. Kjer ni zaloge mojih izdelkov, naj se naroči naravnost v lekarni „ Angel j varuh" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. y ^T ^ tjw T \ / Pristno angleški univ. jedilni I J ll H, N J ^ prašek in prašek za prebav- ljanje, katerega izdeluje lekarnar A. Thierrjr v Pregradi pri Rogaški Slatini. Nedosegljivo in nepresežno domače zdravilo, ki krepi želodec, vzbuja tek, pospešuje prebavljenje, redi in krepča telo in lahko odpravi vsako težko prebavljenje, priporoča se posebno po povžitju premnogih in prekrepkih, mastnih napi-hujočih jedil ali preobilne pijače. Cisti tudi kri in ubrani začetek in razširjanje večine boleznij na prebavilih. Tega praška naj se vzamejo jedna ali dve majhni žličici četrt ure po vsakem obedu s kupico vode ali še bolje dobrega vina in spije naj se potem še pol kozarca vode ali vina. — 1 škatljica velja 2 kroni. Za poštnino ln zaboj 80 vinarjev več. — Vsaka škatljica mora imeti v dokaz, da je prava, lastnoročni podpis izdelovatelja: «THIERRY ADOLF». — Kjer ni zaloge tega izvrstnega praška, naj se naravnost naroča in piše na A. Thierry-ja lekarno pri «angelju varhu» v Pregradi pri Rogaški Slatini. # HIMORH0IDMI PRAŠIE $ gotova pomoč, zdravi in odstranjuje hemorhoide (zlato žilo, krvni tok^čev, zavoz-lanje). Rabiti le na zunaj, brez zadržka v opravkih. Natanjčneje pove navodilo za rabo. — Vsaka škatlja mora imeti moj podpis. — Jedna škatlja velja brez stroškov doposlana 4 gld. — Pravi prašek je le dobiti naravnost iz lekarne «ANGELJ VARUH» A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. C 3«eC 3ac£ 3 + C 3 + C 3 J^C 3* 3-^C Jac Lekarna pri ..usmiljenju" na Dunajl. c s a> i O a ® a p. aS > Herbabiiy-ja nižje fosforno-kisli \/apneno-železni sirup. Ta že 28 let vedno z dobrim vspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najboljše sojeni in priporočeni sirup za prsa odstrani žlezo, pomiri kašelj, pomanjša znoj in upliva dobro na prsa. Nadalje upliva na slast in prebavljenje, pospešuje reditev in okrepčuje ter utrjuje život. V tem sirupu se nahajajoče železo, ki je v lahko^priličljivi obliki je koristno za stvaritev krvi, raztopljive^fosforno-apnene soli pa pose"bno za utrditev kosti pri slabotnih otrocih. Ena steklenica Herbabny-jevega vapneno-železnega sirupa stane 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavitek. Manjših steklenic ni. SVARILO! Mi svarimo pred posnemanjem našega že 28 let obstoječega nižje fosforno-kislega vapneno-že-leznega sirupa, ki bi pod tem ali kakim drugim imenom se prikazal, ker je po sestavi in učinku od našega originalnega izdelka čisto različen. Zato prosimo, da se vedno odločno zahteva Herbabny-ja vapneno-železni sirup in na to gleda, da je na vsaki steklenici zraven stoječa od oblasti protokolirana varstvena znamka. Nikdo se naj ne da zapeljati po nizki ceni ali po kakem drugem izgovoru, da bi taka posnemanja kupoval. Herbabny-ja blagodišeča esenca Hh^ 7a nrntin (Neuroxylin) AU piUUll bolečine olajšujoče mazilo. Učinek blagodišeče esence za protin se je izkazal v civilnih in vojaških bolnišnicah. Sodbe zdravnikov o nji jo priporočajo kot sredstvo, ki pomaga pri vseh boleznih (razen pri vnetji), katere nastanejo zaradi prepiha in prehlajenja v kosteh, sklepih in mišicah, in katere so še le nastale ali se periodično ponavljajo. Te bolečine, kakor tudi živčne bolezni olajšuje in ozdravi ta esenca, upliva pa tudi krepilno in oživljajoče na mišičje. Kena:l steklenica 1 gld., po pošti za 1 do 3 steklenice 20 kr. več za zavitek. Pristno le z zgoraj stoječo varstveno znamko. Izdelovanje in glavna odpošiljatev v dežele Lekarna pri „usmiljenju" na Dunaji VII. 1, Kaiserstrasse Nr. 73 in 75. Sž-¥r 1 2 5" ca o m< S o< P ® m ® 3 o 9 M SO V ►S o ■T- Č5-§5- šs- Sš-Ss- S5- 'šs- 02 <33 ■T3 r<=l CS, OJ 53 CJ a=S :—. cci a c .