Običaji slovanski. Spisal profesor Fran Itubad. Zidanje novega d6ma. Kolike vrednosti je dom, tega ni treba razpravljati; mnogo rekov slovanskih nam kaže, kako nesrečnega smatra narod onega, kateri nima svojega domovja. Zato nahajamo med Slovenci na kmetih sem ter tija še dobro ukoreninjeno staro navado, da si- novi ne razkosajo očetoveg*a domu (posestva . Kdor prevzame posestvo očetovo, izplača bratom in sestram njih del, vendar ostajajo še oni, kateri gredo po sveti, pa se ne poženijo ali ne pomože, vedno v zvezi z domom, če tudi zakonite pravice nimajo do njega; zato bi pa našel le redko človeka na Slo- venskem, kateri bi kot gospodar ne vzprijel vesel in radosten svojih sorodnikov v svojo hišo, ko bi ti tudi ne imeli nikakove pravice in bi mu ne mogli plačevati z delom ali z novci. Da je velike važnosti kraj, kamor postavijo ljudje svojo hišo, umeva se samo ob sebi. Zato so se ohranili še razni običaji, s katerimi posvečujejo Slovani mesto, izbrano za zi- danje. Saj je bila nekdaj hiša, posebno ognjišče, žrtvenik bo- govom vse zadruge. Ruski gospodar gre zatorej z gospodinjo skrivaje na odločeno mesto; petelinu odsekata glavo in ga za- kopljeta tamo, kjer bode stal „perednji ugolj". Drugod pa de- nejo na to mesto nekoliko drobnih novcev in ječmena, da bi imeli v novi hiši vedno dosta novca in kruha. Drugi dodevajo tem stvarem še nekoliko volne in kadila, da bi Bog blagoslovil živino in ljudi. V Volynski guberniji devajo tija tudi kos kruha, soli in pest rži. Sol, kruh in rž leže po eden ali po dva dni in ljudje opazujejo, ostane li na mestu, kakor so vse položili, ali polagajo na mesto, kjer bodo stali vogli, koscev kruha. Ce ostane vse na mestu, je dobro znamenje, če ne, treba iskati drugega prostora. ') ) Afanasjev, „Poetieeskija vozzrenija Slavjanna prirodu", II. str. 109, 110. Enakih običajev od drugih narodov navaja K. Andrce, ,,Ethnogiaphische Paiallelen und Vergleichc" str. 24. Da poskušajo ravno na vogleh, bode li mesto srečno ali ne, izvira od todi, ker zaznamovajo s tem obseg vsega hramu. „Perednji ugolj" (prednji vogel) hiše, kjer zakopljeta ruski go- spodar in gospodinja petelina, je velike važnosti tudi v hiši slo- venskega kmeta. Tu stoji miza, okolo katere se zbira vsa dru- žina k jedi, v kotu visi sv. razpelo, ob obeh straneh vise po- dobe; v kotu za mizo je častno mesto. Tija posaja kmet gosta, katerega hoče častiti; tamo sedi gospodar, dokler ne odda go- spodarstva svojemu sinu. Zato pravi narodna pesen o gospo- darji, kateri odda gospodarstvo, da je šel „izza mize za peč v kot". Ravno tako časte to mesto drugi Slovani. Rusi ga ime- nujejo ,,boljšoje" in „knjaženeckoje mesto", tamo vise ,,ikone", tija vtikajo posvečene vrbine mladike, obešajo velikonočne piruhe, tu sem postavljajo o „koljadi" „kutjo" in „uzvaro". Pred ikonam v kotu se klanjajo, stopivši v izbo. Zato ne sme leči nikdo tak6, da bi molil noge v kot; to bi bilo greh, kakor pravijo. Tamo za podobami sedi, po ruskem poverju, duša umršega, dokler ne pokopljejo trupla. ') Ostanke enakega mišljenja nahajamo tudi v Slovencih) vsaj se spominam še dobro, da mi je pripovedovala mati še ma- lemu otroku, naj ne ležim za mizo na klopi z nogami proti kotu. Drugo mesto v izbi, kotu nasproti, je peč, na prostoru, kjer je stalo nekdaj ognjišče. Kolike važnosti je ogenj za človeško življenje, ni treba razpravljati. Zato so hranili stari narodi ogenj noč in dan na ognjišči, ker je bilo tedaj jako težko nabaviti si „živega ognja". Gorje domu, kjer bi ugasnil; še le če je pomrla vsa rodovina, smel je ugasniti. Iz istega vzroka nahajamo po grških in rimljanskih mestih „večni ogenj", „ignis Vestae sem- piternws". Iz prva so si izbirali gotovo Ves tal k le zaradi praktične potrebe, da bi imeli ognja vedno na gotovem mestu, kjer bi si ga mogel najti, kdor bi ga potreboval. Ali neizmerna važnost ognja prouzročila je takoj početkom, da so ga začeli častiti, postalo je zatorej ognjišče, kjer je tlel ogenj vedno pod pepelom, sredina vse družine, in večni ogenj v mestu sredina vse države. Jemali so zatorej ljudje, kateri so se preseljevali drugam, da si grade nov dom, novo mesto, seboj ognja z doma- čega ognjišča. To so pa delali v prvo, da si prihranijo trud pri dobivanji novega ognja, in imeli so ob enem tudi znamenje zveze z domovino. Zato nahajamo tudi v Slovanih večni ogenj po svetih logeh, v tempeljih; zato nahajamo še dan danes poslovic, katere nam svedočijo, da so častili naši predniki ogenj, zato ga spoštujejo še danes. R u s k a poslovica pravi: „Na pečkč sidšl, kirpičam ') Afanasjev, ibid. str. Ii2. (opeka) molilsja". ') Srbi pa govore: „Ko nije vigjeo crkve (ali: ko oltara ne vide) i peči se klanja''. Isti se zaklinjajo na ognjišča: „Tako mi se ognjište mojom krvlju neugasilo", ali ,.tako mi se ognjište na krsno ime mojijem punjem neugasilo-' ,,tako mi šljeme na ognjište nepanulo". 3) Enako se zaklinjaČr- no goreč: „Tako mi se nezakamenila vsa tri sjemena i svaka sreča, i tako mi črni trnj po ognjištu ne rastao, nijesam dužan ni pare jedne". 4) Zato govore po Hercegovini, Bosni, Črni gori, kadar deli zadruga zadružno imenje, da temu in temu pripada „kuča i ognjište". 5) Kadar bi trebalo izreči, kar se ne spodobi, pravijo Malo- rusi: „Skazavi by, da peči u bati". 6) Po Slovenskem Štajerji vedejo nevesto najprej k og- njišči ali pod dimnik, na Češkem pa veleva prazna vera, da mora vreči nevesta, stopivša v hišo svojega ženina, najprej tri lase v peč, da se obrani otožnosti in čarovnice nimajo oblasti črez nje otroke. Ali se pa mora kloniti, kakor dekla, katera pride služit, najpred pred ognjiščem, ali naj tudi pogleda z že- ninom naprej v dimnik. 7) Posebne važnosti je tudi prag. V Grkih je bil posvečen Hestiji, v Rimljanih pa Vesti. L it v ani zakopljejo pri zidanji novega doma lesen križ pod prag; novo porojeno dete polaga oča po krstu za nekoliko časa na prag, kar imenujejo Rusi „osvjatitx rebenka (dete) čerezi porogu." Tujec stopivši črez prag, prihajal je v Slovanih v varstvo domačih bogov, onkraj praga jenja moč penatov; zato pravi poslovica v P e r m s k i guberniji: „Ty za porogu, a čortu poperedu". 9) Enako na- znanja v Slovencih „spoditi koga črez prag" najhuje, kar se more zgoditi domačinu. Zato se ruski kmetje ne pozdravljajo črez prag, ne dajejo ničesar drug drugemu črezenj. Kdor se ne prekriža stopaje črez prag, onega zadene nesreča; po neka- terih vaseh še na izbin prag ne sme sesti i. t. d. 9) Tudi v Slovencih se ne spodobi govoriti črez prag. ') Afanasjev, II. str. 29. 5) V uk, „Srp. nar. poslovice", 150. 3) Vuk, „Srp. nar. poslovice", 305—9. 4)Bogišič, „Zbornik sadašnjih pravnih običaja n južnih Slovena"> str. 558. 6) Bogišic, ibid. str. 337. •) Afanasjev, II. str. 30, kjer se navaja mnogo svedokov. *) Grohmann, „Aberglauben aus Bohmen und Mahren", str. 122. 8) Afanasjev, II. str. 114. 9) Afanasjev, II. str. 114, Kadar vkladajo glavni kamen, treba paziti, kajti od njega zavisi tvrdnost vse zgrade in sreča stanovalcev. Zato nahajamo v raznih narodih običaj ali vsaj misel, da se mora zazidati žival ali celo človek, da bode stal zid tvrdno. To je bil dar materi zemlji, da nosi breme, katero jej nakladajo ljudje. Kakor pripo- vedujejo Danci, zazidavali so pod oltar cerkve jagnje, da bi stala neporušljiva; na novo pokopališče zakopavali so pa pred pogrebom prvega mrtveca živega konja. ') Jagnje ali konj se kažeta časih v cerkvi ali na pokopališči in naznanjata, da bode kdo umrl. Pod druge zgrade zakopavali so pa prešiče in kokoši. Ko so zidali v Halleju 1843. 1. nov most, mislilo je ljud- stvo v okolici, da morajo zazidati otroka v podlago. Ko so stavili grad Liebenstein, pravi turinška pripovedka, zazidali so otroka, katerega je prodala neusmiljena mati zidarjem. Otroku dali so žemljo v roko in so ga posadili v luknjo. V tem ko so delali zidarji, jelo je dete žemljo in govorilo: „Mamica, vidim te še!" kesneje: „Mati, vidim te še nekoliko"; ko so pa zaprli luknjo zadnjim kamnom, čuli so še glas otrokov: „Mamica, ne vidim te več!" Ravno tako pripovedujejo o zidu, kateri varuje grad Reichenfels. Tudi vanj so zazidali otroka; kamen moleč iz zidu, kaže še dan danes mesto, kakor pripovedujejo ljudje. Ko bi potegnil kdo ta kamen iz zidu, razrušil bi se grad hi- poma. Kesneje, pripoveduje nekdo v Spielovem „Archivu" (I. 160), zazidavali so pa namesto živega človeka samo prazno r a k e v. Okolo Kopenhagna hoteli so napraviti nasip, ali po- grezal se je vedno. Zato vzemo mojstri malo, nedolžno dekletce, je posade na stol stoječ na mizi, jej dade igrač in jedi. Veselo si igralo in jelo je dekletce, dvanajst zidarjev je pa* zidalo obok nad njo in nasip se ni genil več. Na Grškem mislijo še dan danes, da mora umreti človek, kateri gre prvi mimo mesta, kjer stavijo glavni kamen, tekom leta, zato zakoljejo zidarji na kamnu jagnje ali črnega pe- telina, kakor so zapodili v Frankfurtu petelina črez novo- zidan most. V Ar t i (Arta) zidalo je tisoč mojstrov nov most. Kar pa so dozidali po dnevi, padalo je po noči. Kar se začuje glas arliangeljev iz nebes: ,;Ce ne zakopljete človeka, most ne bode stal; ali ne zakopajte ni sirote, ni tujca, ampak mojstrovo ženo". Ko pride zatorej žena mojstrova gledat, kako delajo, zlaže se mojster, da mu je pal prstan na podlago Žena hoče ponj, a zidarji jo zazidajo. Umiraje proklela je žena vso zgrado, naj se trese kakor roža na veji. Ravno tako pripoveduje Mer lin v svoji zgodovini, daje hotel zidati kralj Vortigeru tvrden stolp; ali ta se je podiral, ') Grimm, »Deutsche Mytli." 4. izd. II. str. 704. predno je bil gotov. Povpraša zatorej prorokov in ti mu odgo- vore, da stolp ne bode stal, dokler ne poškropi glavnega kamna s krvjo deteta, katero je porodila ženska, katerega pa ni zarodil mož. ') Po Š kočij i je razširjena vera, da so omivali Pik ti, ka- terim pripisujemo mnogo prahistoričnili zgrad, glavno kamenje s človeško krvjo; še legenda pripoveduje, da je dal zakopati sv. K o 1 u m b a n svetega Orana živega v podlago svojega samostana, da bi umiril duhove, kateri so podirali po noči, kar so zidali zi- darji po dnevi. 2) Ko je podrla reka N o g a t 1463. 1. jez in si kmetje niso vedeli pomagati, svetoval jim je nekdo, naj vržejo živega človeka v v6do in res, vpijanili so berača, ter ga pokopali na mestu. Omenjal sem teh stvari, ostankov iz stare poganske dobe, zato, da pokažem, kako razširjena je ta misel še v olikanih narodih. Da zatorej nikdo ne sme delati slabih sklepov o Slovanih, v katerih nahajamo enaka poverja. Rusi mislijo, da se zida hiša na glavo katerega izmed onih, ki bodo stanovali v njej, zato zakoljejo kako žival, jo zakopljejo in stavijo po tem še le podlago. Iz istega vzroka mislim, je raz- širjena tudi med Slovenci in Nemci vera, da skoro umre, kdor si sezida novo hišo. Drugod na Ruskem imenujejo te- sarji, kadar udarijo prvikrat s sekiro, ime kake živali in menijo, da se posuši na to. Zato časte tudi delavce, da bi ne postavili hiše na gospodarjevo glavo. Bolgari pa menijo, da brez „ta- lasama" hiša ne stoji, zatorej skušajo zmeriti z nitjo senco mimo gredočega človeka in jo zazidajo. Tak človek umre skoro in se kaže po smrti kot duh po hiši. On je „talasam". Če pa nečejo človeka, merijo senco kake živali. Tudi znajo si pomagati s tem, da pomažejo podlago s krvjo črnega petelina, črne kokoši ali jagnjeta. 3) Na Slovenskem je znana malo ne poATsod zidarska na- vada „ožnorati". Če gre kdo mimo mesta, kjer zidajo zidarji novo_ poslopje, pride zidar z „žnoro", z vrvico, s katero ravnajo zid, in ga ovije. Zato mora plačati pijače. Meni ni znano, zakaj se je razširila ta navada, mislim pa, da je to nekaka odkup- nina. Gotovo bi se našel kdo, ki bi mogel povedati kaj natanč- nejšega o običajih pri zidanji. Najlepša pripovedka slovanska o tem običaji je pa „zidanje Skadra", pravi biser srbskega narodnega pesništva. 4) ') Glej o tli navedenih stvareh Grimm, „D. M." II. str. 956 i. t. d. 5) Tylor, „Anf'ange der Cultur" I. 104. 3) Afanasjev, II. 83, 84. ') Vuk, „Srpske nar. pjesme". II. str. 115. Grad gradili so trije bratje rojeni, Mrl j a v č e v i či, Vu- kašin kralj, Uglješa vojvoda in Mrljavčevič Gojko. „Grad gradili Skadar na Bojani, Grad gradili tri godinc dana, Tri godine sa trista majstora, Ne mogoše temelj podignuti kamo li sagraditi grada; Sto majstori za dan ga sagrade, To sve vila za noč obaljuje (razruši)." Ko pa nastane četrto leto, vikne s planine vila: „Ne muci se, Vukašine kralje, Ne muči se i ne harei (zapravljaj) blaga; Ne mo'š, ') kralje, temelj podignuti, A kamo li sagraditi grada, Dok ne nagješ dva slična imena, Dok ne nagješ Stoju i Stojana, A oboje brata i sestrieu, Da zazigješ ') knliču temelja, Tako če so temelj obd T/a ti, I tako češ sagradit grada!" Na to pozove V u k a š i n kralj svojega slugo D e s i m i r a, mu da šest tovorov blaga, in ga pošlje po belem sveti, naj išče otrok, kakoršnih vila veleva, , ja li otmi, ja 1' za blago kupi". _ Desimir se odpravi na pot; tri leta išče, ali Stoje in Stojana ne najde. Zato se vrne v S kad ar na Bojano in poroča o svojem potovanji. Vukašin pa pokliče Rada ne- i m ara (zidarskega mojstra), zbere tri stotine zidarjev in zopet začno zidati. Ali „kralje gradi, vila obaljuje", še podlagi ne da stati. Skoro se pa oglasi vila s planine: „More, ču li? Vukašine kralju! Ne muči se i ne harči blaga, Ne mo'-, kralje, temelj podignuti, A kamo li sagraditi grada ; No eto ste tri brata rogjena, U svakoga ima vjerna ljuba (žena), Cija pjlitra na Bojanu dogjo I donose majstorima rtičak, . Zigjite je knli u temelja, Tako če se temelj obdržati, Tako čete sagraditi grada." Ko začuje to Vukašin, pozove svoja brata in jima pove, česa zahteva vila. Oba sta bila zadovoljna z uvčtom in dogo- vore se: ,,Da ni jedan ljubi ne dokaže (pove) Več na sreču da im ostavimo (pustimo) Koja sjutra na Bojanu dogje." Namesto: m o ž c š. r) Zazidaš. Dajo si na to „Božju vjeru" (obljubo) in odidejo spat. Ali kralj Vukašin „vjeru pogazio" (prelomi obljubo) in pove svoji ženi, naj ne hodi drug dan zjutraj na Bojan o, da bi je ne za- zidali. Tudi Uglješa „vjeru pogazio", le mladi Gojko ne reče ničesa svoji ženi. Zjutraj zgodaj pa odidejo bratje k zi- darjem. Ko pride čas, da nosijo ručak, bil je red, da ga nese kraljica (žena Vukašin o v a); ali ta gre k svoji jetrvi. ženi Uglje- ševi, in jej reče: „Ljuba moja, glava me boli, nesi ti kosilo zidarjem!" Ta pa odgovori, da jo boli roka in jej svetuje, naj prosi Go j ko vice (žene Gojko ve). Ta ni vedela ničesa o nevar- nosti; zato reče: „Raila te poslušam (ubogam) ali dete moje še ni okopano in platno je še neoprano." "Kraljica vesela jej pa obljubi, da opere ona platno in da bode jetrva skopala dete. Gojko vi ca vzame kosilo in ga nese zidarjem. Ko Mr- ljavčevič zagleda Gojko, bilo mu je žal verne žene, žal deteta v zibeli, še le mesec dni starega; solze se mu vdero raz lice._ Ko ga zagleda žena, pride k njemu in ga vpraša tiho, kaj mu je, da toči solze. Gojko jej pa odgovarja: „Zlo je, moja vijernice ljubo! Imao sam od zlata jabuku, Pa mi danas pade u Bojanu, Te je žalim, pregoret' ne mogu." (Po varijantu iste pesmi vzela je ena platno in je šla na belišče, druga kotel in je šla po vode, ali nobene ni bilo domov. Gojko v i ca mlada je pa ostala doma pri otroki. Ko je bil čas za kosilo, hotela ga je nesti Goj k o vi čina mat i, ali hči nje veli, da bi bil velik greh pred Bogom in sramota pred ljudmi, ako bi starka morala nositi kosilo. Vzame zatorej jedi in je nese v S kad ar). Goj k o vi c a tolaži svojega moža; nič še ne sumnja, kaj jej preti. Nje djevera, Vukašin in Uglješa, jo pa vedeta takoj na mesto zidanja, zidarji stopijo okolo nje, da bi jo zazi- dali. Ona misli, da je samo šala. Uže jej je segal zid do kolena, toda ona se smeje še vedno; ko jej pa dozidajo do pasu, začne plakati in prositi: „Ne dajte ne, ako Boga znate! Uzidati mladti i zelenu." Ali djevera je še ne pogledata, zato se obrne k možu in mu svetuje, naj gre k nje materi, ona ima dosta blaga, in naj kupi roba ali robinjo, da jo zazidajo. A tudi to ne pomore nič; prosi zatorej Rada neimara: .,Bogom brate, Rade neimare! Ostavi mi prozor na dojkama, . . . Isturi mi moje b'jele dojke, Kade dogje moj nejaki Jovo, Kade dogje, da podoji dojke." Tej prošnji se R a d a ni mogel ustavljati, on jej pusti okno za prsi, in pusti tudi okno za oči, da bi gledala J o v o, kadar bi ga donašali, naj ga doji. Ko jo zazidajo, prineso dete v zibeli in dojila ga je teden dni. Po tem pa ni bilo več čuti nje glasu, a detetu je tekla hrana še vse leto. To pripoveduje pesem. Iz lukenj pa, katere so pustili za nje prsa, teče še dan danes neka bela mokrina, kakor vapno. Žene, katere nimajo mleka, ali jih prsi bole, nosijo te reči domov in je pijo z vodo za lek. O mostu črez Drino v Više gradu pripovedujejo Srbi (Vuk, „Srp. nar. posl." str. 241), da ga je zidal nek bosanski vezir. Ko pa dovršijo zidarji most, pridere prvo noč voda, pri- nese seboj celih klad, jelk in borovcev, ter podere zidanje. Na novo sezidajo zgrado, ali voda pridere v novič in jo podere. Ko zidajo v tretje, reče mojstru nekdo v snu, naj se postavi prvo noč pod most s sekiro v roci, kadar pridere voda in prinese klade, naj udari na nekaj (nakaj, Vuk ne ve povedati) s sekiro in most bode stal. Mojster stori, kakor mu je bilo rečeuo, udari s sekiro in začuje glas iz temine: „Osta! kako danas tako i do vijeka." Voda usahne in most obstoji. Tu je uže izginila stara misel na potrebo daru pri zidanji. Med srbskim narodom pa vlada še vedno misel, da se ne more postaviti nobeno veče poslopje, če ne zazidajo vanje kakega deteta. Pa tudi odraščenci ne hodijo radi k zidanji, ker mislijo, da zazidajo lehko tudi otrokovo senco in da dete potem umre. J) V Boki imenujejo „sjenovita" človeka, kateri je izgubil svojo senco in hodi po sveti brez sence, senca pa brez njega. V Grblju pa pripovedujejo, da so nekatera velika drevesa (bukve, hrasti) s j enoviti, t. j. da imajo tako silo v sebi, da umre ali pa boluje mnogo let, kdor jih poseka. Kadar se boji kdo, da je sjenovito drevo, katero je posekal, mora odsekati s sekiro, s katero je sekal drevo, živi kokoši glavo na štoru dre- vesovem; onda mu ni v kvaro nič, ako bi bilo drevo tudi sje- novito. Enako pripovedujejo Rusi o Novemgorodu. Ko je opu- stošil Slavensk, in je trebalo zidati novo mesto, razposlali so starejšine po starem običaju pred solnčnim vzhodom poslancev na vse strani s poveljem, naj ujamejo prvo živo stvar, katera jih sreča. Prvo jih sreča dete. Ujamejo ga in zazidajo v podlago tvrdnjavi, katero so imenovali zato Detinec. a) Enakih pripovedek nahajamo med Srbi še več; posebno o mostovih pravijo v mnogih krajih, da ne stoje tvrdno brez vzi- danega človeka. Tudi po Slovenskem je znana šaliva pri- povedka, da je obljubil nekdo hudiču dušo prvega človeka, ki pojde črez most, če mu ga sezida. Hudič dela vso noč v potu ') Vuk, „Srp. nar. p." II. str. 124. — „Rjeonik" s. v. sjenovit. ') Afanasjev, II. str. 85; — Popov, „Slov. mythol." str. 25. svojega obraza, ko je pa bil most gotov, in je mislil iti naroče- valec dela črezenj, spusti petelina ali mačka črez most in opehari s tem hudiča za plačilo. Ravno tako razširjena je bila v sred- njem veku in je še danes misel, da so delali malto za stare gra- dove, katerih razvaline stoje še dan danes, s človeško krvjo. Da pa ni ravno treba zakopati človeka, videli smo uže v nekaterih slučajih, navesti jih pa hočem še nekoliko. Ko je zidal namestnik sultanov v Albaniji 1850. 1. vElbasanu nov most črez deročo reko A r s e n, zaklali so dvanajst ovac in so položili glave njih pod stebre. ') V muzeji za narodoslovje v Lipskem (Leipzig) kažejo mumijo necega mačka, katero so našli 1874. 1. vzidano nad vratmi stolpa labskih vrat v A kenu (Elbthorthurm), katera so zidali 1635. 1. Leta 1877, meseca januvarja so našli v podlagi tako imenovane hiše „Kunst- pfeiferhaus", zidane v 16. veku, ogrodi zajčje in kurje jajce. Ravno tako so našli v podlagi stare hiše v Altenhagnu pri podiranji jajčjih lupin, in jajce vzidano v cerkev v Iserlohnu. a) Tu je namestovalo zatorej jajce, podoba življenja, živo stvar. Množico takih in enacih običajev pa nahajamo, ako obr- nemo oči v druge dele sveta. Iz tega moramo sklepati, da je vodila ista misel človeštvo na nižjih stopinjah izobraženosti. V Afriki n. p. v mestu Galam, zakopavali so pred ve- likimi mestnimi vrati dečka in dekletce, da bi si mesta sovražnik ne mogel osvojiti. Nek tyran v Bambari jih je pa dal zakopati kar več na enkrat. V velikem Galamu in v Jaribi so bile običajne take žrtve, kadar so zidali novo hišo ali novo vas. V Po- lyneziji čul je potnik Ellis o tem običaji; kot vzgled navaja, da so postavili veliki steber tempelja pri Me vi (Maeva) na truplo človeka. Na otoku Borneo izkopali so Milana u-D ajaki zidaje veliko hišo globoko jamo za prvi steber. Steber so postavili tako, da je visel ravno nad jamo. Na to postavijo robinjo v jamo. Na enkrat prerežejo vrvi, katere so držale steber; ta pade na robinjo in jo stare duhovom za žrtev. Drugi potnik, St. John, videl je isto v mileji obliki. Ko je postavil glavar rodil Quop- Dajakov pred svojim hramom steber, da bi privezoval zastavo zanj, deli so pišče v jamo, da ga je stri steber. V južni Aziji ohranili so tudi bolje izobraženi narodi ta običaj do novejših časov. Poročilo o Japanu iz 17. veka pripoveduje, da mi- slijo Japonci, da stoji zid sezidan na truplu človeka, žrtvo- vavšega se prostovoljno, na veke, kodar so zatorej zidali velik zid, ponujal se je navadno kak suženj sam za podlago, in legel je v jamo, kjer ga je strlo kamenje. Ko so zidali pred dvajsetimi leti vrata v novem mestu Tavoyv Tenaserimu, položili ') Hahn, „Albanesisehe Studien." I. 160. „Zeitschrift f. deutsche Mythol." III. 51 in E. Aiidree 1. e. so v vsako jamo, v katerih so stali potem stebri, zločinca, da bi varoval zgrade. Tako je pripovedoval potniku M a s o n u nekdo, ki je bil videl to na svoje oči. Poročila o človeku, po- kopanem pod vratmi mesta Man dal ay, o kraljici, utopljeni v Birmi, da bi jez držal, o junaku, katerega so pokopali pod tvrdnjavo T ha tu n g i. dr. niso izmišljene stvari, ampak resnica. Celo v angleški indiji se je zgodilo enako. Ko je zidal rajali Sala Byne tvrdnjavo Sialkot v Pandšabu, pogre- zala se je podlaga necega bastijona. Zato vpraša proroka, kaj bi pomoglo. Ta mu odgovori, da podlaga ne bode stala tvrdno, do- kler bi ne prelil na mestu krvi sina edinorojenca. Zato je žrt- voval rajali edinega sina neke udove. ') Iz rimske zgodovine je znano, da je bila zakopana na ka- pitolu človeška glava, namesto katere je postavil Numa P o lu- pili j glavo čebule. Ali bodi dosta tacih poročil; saj je uže jasno, da vlada ista misel malo ne po vsi zemlji. Naravno je, da se drže ljudje tudi posebnih običajev, kadar prihajajo na novoselje. Na Ruskem nesejo seboj posebno ogenj. Mati gospodar- jeva ali kaka druga starka zakuri peč v starem domu in spravi vso žrjavico v „pečurko", v jamo na pečni steni, in čaka pol- dneva. Uže prej ima pripravljen čist lonec in bel robec. Ko stoji solnce ravno na poldan, spravi goreče ogljije v lonec, ga pokrije z robcem, odpre vrata, se obrne k „zadnjemu kotu" (proti peči) in reče: Milosti prosiml, dčduška, kil namu na novoje žilje fdom)!" Potem se odpravi z loncem na novi dom, kjer čakata gospodar in gospodinja „deduško-domova", 2) s „hlčbom-soljo" 3) med odprtimi vrati. Starka potrka na steber in poprosuje: „Rady-li gostjamfi?" Gospodar pa odgovarja z globokim pri- klonom: „Milosti prosiml, dšduška, na noveje mšsto!" Na to stopi starka v izbo; pred njo nese gospodar „hlčb-sol", za njo pa gre gospodinja. Tamo postavi starka lonec na „zagnetko", vzame robec z lonca in stresa rob v vsak vogel, kakor bi iz- puščala „domovega", končno pa strese žrjavico v „pečurko". Lonec razbijejo in ga zakopljejo po noči pod „prednji vogal.4) Enako pripoveduje Vergil v „Eneidi", da je priporočal Hektor, prikazavši seEneju, naj varuje mestne „penate", sam pa odnese „sveti ogenj". ,,Heu ftige, nate dea, teque his, ait, eripe flammis. Hostis babet mnros: mit alta a eulmine Troia. Sat patriae Priamoque datum; si Pergama dextia ') Glej v teh stvareh T y 1 o r, „A.nfange der Cultur", I. 106, 107. In R. An dre e o. c., str. 20 sld. a) D e d u š k a ali domova imenujejo duha, varujočega dom. ") S kruhom in soljo. ') Afanasj ev, II. 115. Defendi possent, etiam haec defensa fuissent. Saera suosque tibi commendat Troia Penatis; Hos cape fatorum comites, his moenia quaere, Magna pererrato statues quae denique ponto. Sie ait et manibus vittas Vestamque potentem Aeternnmque adytis effert penetralibus ignem." ') Če pa zaradi oddaljenosti novega domu ni mogoče prenesti ognja na novoselje, vzamejo Rusi seboj „kočergo" (Ofenliacken — grebljo ali krevljo) ali druge atribute ognjišča. Tako delajo, pravi Afa nasjev, preseljenci iz Smolenske v druge gubernije. Tudi v tem slučaji zvršujejo podobne obrede: Po noči, kadar stoje na nebu visoko „stožari" (Plejade), vzame najstareji ud družine nenačet hleb, ga položi s poklonom na sredo starega dvora in prosi „d6duško-domovega", da bi prešel s „hlebom- soljo" in z dovoljstvom na novo mesto. V Perm s ki guberniji gredo na nov dom po noči, ko od- pojo prvi petelini. Stara gospodinja pokrije mizo in prinese nanjo „hleb-sol". Gospodar užge svečo pred podobami (ikonami) in vsi molijo nekaj časa. Na to vzame ikono z „božnice" in jo dene v nedro, gre k „golbcu" (ograja v izbi pri peči, od koder drže vrata v „podpolje", neko klet pod podom), odpre vrata v „pod- polje", se prikloni in govori: „Susčduško, bratanuško! pojdemu vfl novyj domu; kakfi žili vtt staromu domg horošo 2) i blago, takti budemu žiti, i vii novomu ; ty ljubi moj skotil i semejstvo!" Na to vzame gospodar v roke petelina in kokoš, gospodinja „hl6b-sol" in „kvašnjo" (nučke, v katerih mesijo kruh), drugi iz družine pa druge stvari in se odpravijo na novi dom. Tamo spusti gospodar najprej petelina in kokoš v izbo in čaka, da bi zapel petelin na novem domu, na to stopi sam vanj, postavi „ikono" na„ božnico", odpre „golbec" in govori: „Prohodi — ka, susčduško, bratanuško". Vsa družina se obrne potem proti pred- njemu voglu in moli; po molitvi pa pogrne gospodinja mizo, dene „hlšb-sol" nanjo, zakuri peč in začne kuhati. 3) Enake običaje nahajamo tudi po drugih velikoruskih in belo- ruskih gubernijah: Stareji izmed družine pravi, v eni roki ikono v drugi pa kos kruha držaje: „Deduška-domovoj! prošu tvojti mi- losti su nami na novožitje; primi našu hlčbu-solu, my tebe rady!" V novozidano hišo nosijo najprej nenačet hleb in nekoliko soli ali moke z mešenim testom, petelina, kokoš in mačko. Kadar spuščajo mačko skozi vrata, pravijo: „Votu tebe, kozjainu, mo- hnatyj zvšri na bogatyj dvoru!" JSTa to stopijo domačini v izbo in molijo pred ikono, pred katero gori voščena sveča. 4) ') Vergil, „Aeneis". II. 289—297. s) Dobro. 3) Afanasj ev, II. str. 117. 4) Afanasjev, II. str. 117. Enako veleva narodna vera češka, naj nosijo v novo liišo najprej kruha in kako sveto podobo, da bi prišel s tem božji blagoslov v liišo in bi družina ne trpela nikdar sile. ') Ce zapoje petelin na novem domu skoro, pomenja to srečo in blagostanje. V T ve rs ki guberniji prenočuje petelin prvo noč po preselitvi v izbi, da bi oznanjalo njegovo petje vedno nov dom. Poleg omenjanih pomagal spoznavajo pa Rusi tudi na druge načine, bode li sreča na novem domu. Gospodar ostane na pragu nove izbe in zakota hleb kruha v sobo. Če obleži hleb na spodnji skorji, kakor je ležal v peči, pomenja to srečo, če ne pa gorje. Teli poverij omenja tudi sbornik prošlega veka, ka- teri pravi: „1 vu novoselje idetu su koškoju (z mačko) černoju i su kuroju černymu, i rastvoritu kvašnju, i hlčby tri pokatitu i kako ljažetii na zemli." Dalje pripoveduje Afanasjev, katerega sledimo tu, daje običaj še danes, pošiljat znancem na novoselje kruha in solnico polno soli. Po Beloruskih gubernijah pa prinašajo gostje, kadar se praznuje novoselje, s seboj rži, ječmena in ovčje volne; zrno po- sipajo na stol, volno mečejo z drobnim novcem v peč. 2) Končno naj omenjam še, kako stavijo Čehi mejnike. Z leseno motiko izkopljejo četverovoglato jamo, natrosijo na dno lipovega ogljija, namešanega s pazdirjem in vapnom. Na to po- stavijo mejnik in ga pomažejo z vapnom vsega ali pa napravijo vsaj križ nanj. Končno se prijemajo za ušesa in se tepo z les- kovimi šibami, da bi se ne pravdali potomci zaradi mej. 3) Po slovenskih goricah na spodnjem Štajerskem mečejo na dno jame raztrte lonce ali razbito opeko, da bi se ne po- grezal kamen. ') „časopis rnusea kralovstvi eeskeho", 1853, str. 472. — Grohmann. Aberglauben", str. 104, 234. a) Afanasjev, II. str. 119. s) Grohmann, „Aterglauben", str. 231.