UHAJA vsot ponedeljek ob 4. ztutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din. četrtletno10 Din. polletno 20 Din. — V Ltablfani, Ma-riberu In Celin dostavljen na dom mesečna 13to več. — Za Inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v LjaUtatd. KnaHteva vi. 5« telefon it. 2934. 20T2 3804. UPRAVA » Ljubljani, Prešernova ul. 54* telefon št. 2936. JNSERATNl ODDELEK v Uubljam, Pre* ierneva ul. 4.. telefon it U92. Leto II. Liubliana. 26 marca 1928 Protiiugoslovenske demonstracije v Trstu Fašisti zahtevajo aneksijo Dalmacije po Italiji! O priliki obiska glavnega fašističnega tajnika Turatija so tržaški fašisti vprizoriii manifestacijo za «italijanstvo» Dalmacije in zahtevali uničenje slovenskega dnevnika v Trstu. — Korektno obnašanje prefekta, — Incidentov k sreči ni brio. Trst, 25. marca. Glavni del današnjih dopoldanskih fašističnih ceremonij se je vršil na trgu Unita, kjer sta dve četi avantgardistov pristopili v milico. Poslanec Turati, tajnik fašistične stran: ke, je tu spregovoril par besed, nakar so oddelki milice, mladinskih organizacij ter sindikatov defilirali. Vojsko je zastopala ena četa topničarjev. Občinstva pri ceremoniji ni bilo mnogo. Pač pa je bilo res veliko število prisotnih šolskih otrok, oblečenih v balilsko uniformo. Nekoliko pred 3. uro popoldne se je pričel v gledališču Rosetti občni zbor tržaške fašistične zveze. Pred otvoritvijo je fašist prinesel na oder veliko dalmatinsko zastavo. Navzoči fašisti, ki so napolnili gledališče, ker so se vsi morali udeležili zborovanja, so dolgo časa so stoje plosKalj in vzklikali »itali-janstvu« Dalmacije. Kmalu nato je prispel voditelj fašistične stranke posl. Turati, nakar je inž. Coboli. tajnik tržaških fašistov, podal obširno poročilo o delovanju fašističnih organizacij v Trstu. Omenil je med drugim, da šteje tržaški fašijo 4932 članov. Govoreč o tržaških fašističnih listih, o »Popoln« in o »Piccolu< je dejal: Vedno smo posvečali vso svoio skrb uradnemu glasilu tržaške fašistične zveze »Popo-!u di Trie ste < Branili pa smo se vedno in se bomo še dalje proti vsem onim listom, lističem in revijam, katerih obstoj ni več upravičen in ki skušajo, četudi v najmanjši meri ovirati pohod fašizma. Te besede so fašisti sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem. Iz vrst zboroval-cev so bili slišati klici: »Edinost! Dol z Edinostjo!« V nadaljnjem delu svojega poročila je Coboli prešel na gospodarska vprašanja Volilna Mampanla v Franciji S I e pričela Volilni govor ministrskega predsednika Poincareja v Bordeauxu — Franciji ne preti komunistična nevarnost. — Mirovna politika Francije. komunistično propagando, čije nevarnosti pa se ne sme pretirati. Sovjetizem se nikoli ne bo v Franciji globoko uiedel. Končno je Poincare svečano povdar-jal neupogljivo voljo Francije delati za mir. Glede reparacij, je izvajal ministrski predsednik, da je bilo od 1. 1920. do 1923. z ozirom na stalno popuščanje Nemčije postopanje vseh francoskih kabinetov isto. Briand je zasedel Dtissel-dorf in druga glavna mesta Poruhrja. Šele eno leto kasneje ko je reparacijska komisija ugotovila, da ie Nemčija popolnoma odrekla, se je Francija odločila vzeti nova jamstva ter zasesti Poruhrje Ta operacija je bila v nasprotju z mnogimi drugimi trditvami zelo produktivna. utonsefnega fnei-ln Madžarsko Bordeaux, 25. marca. Ministrski predsednik Poincare je ime! tukaj govor, v katerem je orisal tragične okol-nosti. pod katerimi je prevzel vlado ter je poveličeval delo narodnega edinstva. Izrazil je željo, da bo prihodnja zbornica zaj«tmčila, da se bo sedanji sanacijski proces ugodno končal. Hvalil je svoje sodelavce, ki pokazujejo vsi trdno voljo ostati edini ter utrditi po njih zgrajeno poslopje. Govornik je nato orisal dokončano delo finančne, poljedelske in gospodarske obnove, socijalnih reform, vojaških zakonov in del v javnem interesu. Ako meni država, je nadaljeval Poincare. da smo na dobrem potu. mora voliti zastopnike, ki se bodo obvezali, da nas bodo podpirali. Ministrski predsednik je nato ožigosal Kako denta Podrobnosti o vzrokih incidenta. — Budimpešta se je omejila samo na pojasnilo. Bukarešta, 25. marca. V zadevi rumunsko^madžarskega obmejnega incidenta se uradno objavljajo naslednje podrobnosti: Dne 11. marca so ob 2. popoldne opazili romunski graničarji na kraju, ki se večkrat uporablja za tajne prehode meje, skupino petih Madžarov, ki so prestopili na romunsko ozemlje. Vojaki so po predpisih pozvali te Madžare, naj se ustavijo. Madžari pa so pobegnili. Po zadnjem pozivu so vojaki streljali za njimi. En Madžar je bil ranjen ter se je zgrudil na romunskem ozemlju. Kasneje je umri v bolnici. Mogoče je, da so uili tudi ostali ranjeni. Madžarsko poročilo, da gre samo za izletnike, je docela fantastično. Madžari so prekoračili mejo na kraju, ki je precej skrit ter so, ko so bili pozvani, naj se ustavijo, pobegnili. Madžarski korak v Bukarešti se je omejil na prošnjo za pojasnilo. Vlad? je odredila preiskavo. Italijansko zračno oboroževanje I Značilen izid naknadnih volitev Italija se izgovarja na Francijo in Jugoslavijo! Aim, 25. marca. »Popolo d' Italia« pripominja v vladnem ekspozeju v zbornici o letalstvu, da je ta ekspoze dobil poseben smisel z dejstvom, da sta Francija in Jugoslavija, sosedni državi Italije, s simptomatično odi oči ostjo ojačile svoje zračno brodovje. Korzika se ravnokar izgradi v bazo za letalstvo in za napadalne operacije. Beograjska vlada je v vseh drugih proračunih izvedla štednjo, da porabi svoja sredstva za vojaške svrhe, zlasti za zračno brodovje. »Corriere della Sera« piše, da je Italija iz zemljepisnih vzrokov zlasti izpostavljena zračnim napadom. Izgleda, da hoče usoda aapraviti težko življenje Italije, ki je obenem z razširjenjem svojih meja dobilo novo orožje, letalo. Italija se mora na to ozirati ter se pripravljati. Vel požar v Atenah Atene, 25. marca. Sinoči je izbruhnil v tukajšnji tobačni manufakturi požar, ki j« vpepelil kompleks hiš v ulici Averos. Škoda znaša več milijonov drahem. Človeških Žrtev ni bilo. Naš novi konzul v Gradcu Dunaj, 25. marca. Zvezni predsednik /e podelil exequatur Miljutinu T Markovi, ču, kfi je bil imenovan za jugoslovanskega generalnega konzula v Gradcu. I v Romuniji Bukarešta, 25. marca. Naknadne volitve v senat v mestu Lugos v Bana-tu so prinesle uspeh vladni stranki. Liberalni kandidat je dobil 1251 glasov, kandidat narodne kmečke stranke 568 in kandidat ljudske stranke 54 glasov. Kandidati opozicije niso vložili niti najmanjše reklamacije. V vladnih krogih menijo, da se mora ta rezultat v sedanjem političnem položaju smatrati kot važen srmpton in to tembolj, ker je večina vlade v istem volilnem okrožju pri splošnih volitvah znašala samo 100 glasov. Socijalisticni volilni uspeh na Dunaju Dunaj. 25. marca. Zaradi razveljavljanja volitev v aprilu so se danes vršile v okraju WMhring nove volitve. Največ glasov s« dobili goeijalni demokratje. namreč 26.407. Lista edinstva (krščanski socijalci in manjše stranke) je dobila 25.014 glasov, narodni socialisti 720 in stanovska zveza 57 glasov. Volilna udeležba je bila mnogo manjša nego meseca aprila. Kljub temu. da je lista edinstva izgubila na glasovih, dobi enako število mandatov kakor socijalni demokrati, namreč 15. Predstojnika okraja dobijo socijalni demokrati. tržaškega pristanišča ter je naglašal, da je Trst največje važnosti za afirmacijo italijanstva na Jadranu. Zborovalci so vstal| s sedežev in priredili burne de: monstracije za Dalmacijo. Slišati je bilo vzklike: »Koliko časa bomo še čakali na Split? Živela italijanska Dalmacfla, anektirana k italijanski kraljevini!« Pre-fekt in Turati nista vstala in tudi nista ploskala k tem besedam. Pač pa ie inž. Coboli vžikliknil: Vzeli ste mi besedo z jezika. Po Coboliju je vstal posl. Turati. Govoril je o mnogih stvareh, o fašizmu, o njegovih organizacijah, o opoziciji, o Giolittiju, o Trstu, o bodočih volitvah v raznih evropskih državah itd. Navedel pa ni nič posebnega. Pozneje je Turati obiskal okrajne organizacije, zvečer pa je prisostvoval prireditvi v gledališču Verdi, nakar se ie ob 8.10 odpeljal iz Trsta. Finančni minister potuje zopet v London? Nepotrjene vesti iz vladnih krogov Beograd, 25. marca. Iz vladnih krogov se zatrjuje, da bo finančni minister dr. Bogdan Mar kovic koncem tega ali začetkom prihodnjega tedna odpotoval v London, da podpiše pogodbo glede najetja posojila v višini 500 milijonov funtov, ki ga najame država pri ameriško-angleški finančni skupini. V opozicijskih l r_»gih je bila sprejeta ta vest z veliko rezervo, ker se domneva, da gre za nov manever vlade, ki hoče z lansiranjem takih vesti vzbuditi v javnosti vtis. da je trdna na drugi strani pa postaviti opozicijo pred izvršena dejstva. da bi na ta način zlomila njen odpor proti posojilu, o katerem Narodna skupščina še ni sklepala. Občni zbor Drž obrtne banke Beograd, 25. marca. Danes se ie vršila v prostorih Kola srbskih sester letna skupščina delničarjev Dr'ivne obrtne banke. Skupščini ie predsed val dr. Milan Stoja-novič. ki ie v svoiem referatu poudarjal, da se ie banka v minulem letu klrub velikim težkočam. s katerimi se ie morala boriti, lepo razvijala. Obrtništvo ie dobilo skupno nad 40 milijonov kreditov. Kliub temu pa kreditna akcija še ni bila dovoli uspešna in se radi teza še vrše poeaiania. da Narodna banka poviša svoje dotaciie Obrtni banki. Poedini delesrati so ostro kritizirali izvedbo organizacije in zlasti poudarjali potrebo podružnic, ker ostane sedai skoro ves kapital v centrali tako. da obrtništvo v provinci od zavoda nima one koristi, ki bi jo sicer lahko imelo. Pri volitvah so bili izvoljeni vsi dosedani-i funkciionarii. Radicev govor brez politike Zagreb, 25. marca. Danes se je g. Stepan Radie s svojo soprogo udeležil blagoslovljena zvonov v Poljanici pri Bistri. Prebivalstvo ga je povsod navdušeno pozdravljalo. Po blagoslovitvi zvonov je ime! daljši govor, v katerem pa se ni dotaknil političnih vprašanj. Popoldne se je vrnil v Zagreb in odpotuje zvečer v Beograd, od tam pa skupno z našo parlamentarno delegacijo v Prago. Po grško-rumunsfei pogodbi Atene, 25. marca Finančni minister Kafandaris je danes popoldne v zvezi z debato o proračunu sporočil, da se je podpisala grško - rumunska pogodba. Povdarjal je, da obstojajo med zvezami pred vojno in sedanjimi zvezami velike razlike. Predvojne zveze so bile v glavnem vojne zveze, dočim temeljijo sedanje pogodbe na podlagi arbitraže in varnosti. Na pripombe nekaterih članov zbornice, da je ta pogodba oči-vidno naperjena proti Jugoslaviji, je odgovoril minister, da je to naciranje popolnoma napačno. Med Bukarešto in Beogradom obstojajo vezi Male antante. Pogodba je nov korak za konsolidacijo razmer na Balkanu. (Vest se zdi pomanjkljiva. Op. ured.) Smrt danskega državnika Kodanj, 25. marca. Bivši socijalnodemo-kratski minister Bang je umrl. Konferenca za mednarodni zračni promet Berlin, 25. marca. Jutri se sestane v prostorih državnega prometnegn ministrstva 26. mednarodna konferenca zračnega prometa zapadnih držav, ki bo v glavnem razpravljala o praktičnih zračnih prometnih vpra-flanjih in o razširjenju zrafae prometne mreže. Tragična smrt ministra Kociča Včeraj je po par dnevni bolezni umrl poštni minister dr. Kode. — Srečno je prestal operacijo na slepiču, a iz neprevidnosti si je nakopal komplikacije, ki so povzročile smrt. — Pogreb bo v torek dopoldne na državne stroške. Beograd, 25. marca. Davi ob 9.20 je preminul po kratki bolezni poštni minister in radikalni poslanec dr. Vlajko K o c i č. Pred dvema dnevoma se je dr. Ko-cič v sanatoriju »Vračar« v Beogradu podvrgel operaciji na slepiču. Takoj po operaciji mu je odleglo in je bilo mnogo upanja, da kmalu okreva. Iz neprevidnosti pa je par ur po operaciji spil čašo mrzle vode. kar je izzvalo komplikacije in dovedlo do katastrofe. Že včeraj je bilo ministrovo stanje brezupno. Skoraj ves dan je bil v agoniji Zvečer se je za nekaj časa zavedel, ponoči pa je prišel še enkrat k zavesti, a le za malo časa; ob 920 je nastopila katastrofa. Ob smrtni postelji je bilo poleg ministrove soproge tudi več njegovih ožjih prijateljev. Vest o smrti ministra dr. Kociča se je bliskovito razširila po mestu in izzvala splošno sočutje, ker je bil pokojnik osebno splošno priljubljen. Še tekom dopoldneva se je sestal ministrski svet, ki je sklenil, da se izvrši pogreb v torek dopoldne ob 9., na državne stroške. V imenu vlade se bo ob grobu poslovil od pokojnika minister ver dr. Simono-vič, v imenu radikalskega kluba posla- nec Dragiša Cvetkovič, v imenu osobja poštnega ministrstva pa generalni direktor Milan Gjorgjevič. Pokojnikova rodbina je prejela tekom današnjega dne številne izraze sožaJja. Med prvimi ji je izrazil sožalje v imenu kralja polkovnik Zlatanovič. ★ . Dr. Vlalko Kocič je bil rojen 14. jan. 1868 v Vlasolincih v Srbiji Študiral je na gimnaziji in juridični fakulteti v Beogradu, nato pa se posvetil advokaturi in se trajno nastanil v Beogradu. Politično se je začel udejstvovati kot študent in je bil med voditelji radikalske omladi-ne. Ko je bil L 1923. izvoljen v Narodno skupščino, se je pridružil krogu Ljube Jovanoviča, dasi se ni eksiponiral. Od takrat datirajo tudi njegovi tesni prijateljski stiki z g. Veljo Vukičevičem, ki je pritegnil tudi dr. Kociča v vlado, ko je postal ministrski predsednik. Namestnik umrlega ministra Kociča Beograd, 25. marca. Za začasnega zastopnika umrlega poštnega ministra dr. Vlaika Kociča je imenovan minister za poljedelstvo dr. Andra Stankovi 6. Srdita borba za in proti stanovanjskemu zakonu Protestno zborovanje hišnih lastnikov iz vse države v Beogradu. — Ostri napadi na ministra socijalne politike. — Apel na kralja. — Istočasno zborovanje najemnikov v Zagrebu 3 e ograd, 25. marca. Vest o nameravanem podaljšanju stanovanjske zaščite v smislu predloga poslanca Pe-tejana, ki ga je skupščinski odbor v načelu že sprejel in o katerem bo jutri dopoldne podrobno razpravljal, je izzvala med hišnimi posestniki cele države veliko razburjenje. Zveza društev hišnih posestnikov je zato brzojavno sklicala za danes v Beograd protestno zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki iz vseh delov države. Slovenske hišne posestnike je na zborovanju zastopal predsednik Zveze društev hišnih posestnikov v Sloveniji g. F r e 1 i h. ki je obenem predsedoval zborovanju. Vsi delegatje so se odločno izjavili proti vsakršnemu podaljšanju stanovanjske zaščite in omejevanju hišne lastnine ter ostro napadali ministra za socijalno politiko. ker je pristal na predlog socialističnega poslanca Petejana. Očitali so mu. da nima niti pojma o stanovanskem vprašanju, v katero da bo novi zakon zanesel le še večjo zmedo. Po dolgotrajni in zelo burni debati je bila sprejeta obširna resolucija, v kateri zahtevajo hišni posestniki brezpogojno ukinitev vsakršnih stanovanjskih omejitev ter protestirajo tudi proti vsakršnemu maksimiranju najemnin. Resolucijo je hotela posebna deputacija izročiti ministrskemu predsedniku Vukičeviču, katerega pa danes ni mogla dobiti. Razen tega nameravajo hišni posestniki s posebnim pismom prositi tudi kralja za podporo v borbi za svoje zahteve. Zagreb, 25. marca. Danes se ie vršil tukaj kongres stanovanskih najemnikov, ki so se ga udeležili delegatje iz vse države. Ljubljano je zastopal predsednik ljubljanskega društva stanovanjskih najemnikov g. Vencajz, mariborsko društvo pa je zastopal g. Mo-horko. Kongres se je obširno bavil z vprašanjem podaljšanja stanovanjske zaščite ter sprejel več tozadevnih pred-'ogov, ki jih bo posebna deputacija jutri predložila vsem merodajnim činiteljem v Beogradu. Ce vlada ne bo zadostila zahtevam najemnikov in zaščitila vsaj najslabše situirane, bodo sklicana po vsej državi velika protestna zborovanja. Neprijetne skrbi g. Vukičeviča Beograd, 25. marca. V Beogradu je vladalo danes politično mrtvilo. Narodna skupščina je včeraj pozno ponoči končala razpravo o finančnem zakonu, tako da se bo na jutrišnji popoldanski seji vršilo samo še končno glasovanje o proračunu. Dopoldne se sestane finančni odbor, da sklepa še o naknadno vloženih vladnih amandmanih. Tudi skoro vsi poslanski klubi imajo za jutri dopoldne ali popoldne napovedane svoje seje. Glede nadaljnjega razvoja situacije vlada še vedno popolna nejasnost. Danes dopoldne se je vršil v vladnem predsedstvu daljši sestanek med g. Vukičevičem in poslevodečim podpredsednikom radikalnega kluba g. Ilijo Mihaj-lovičem. Zatrjuje se, da je glavni predmet razgovora tvorila prihodnja seja radikalskega kluba, ki je sklicana za torek popoldne. KDK bo imela jutri dbpoldne sejo, na kateri bo razpravljala o svojem stališču pri glasovanju o proračunu. Nekateri poslanci so namreč za to, da bi se KDK glasovanja sploh ne udeležila in s tem manifestirala, da odklanja vsako odgovornost za ta proračun, ki je bil v glavnem sprejet brez njenega sodelovanja. Iz vladnih krogov se zatrjuje, da bo Narodna skupščina po sprejemu proračuna nadaljevala delo in razpravljala o zakonih, ki so bili predloženi že pred proračunsko razpravo in o katerih razpravljajo sedaj poedini odbori. Koncem tega tedna bi nato skupščina odšla na velikonočne počitnice, ki bodo trajale po vsej priliki do 20. aiprila. Beograd, 25. marca. Akcija radikalnih centrumašev in pašičevcev vzbuja v javnosti vedno večjo pozornost, v okolici g. Vukičeviča pa vidno vznemirjenje. Kot vodja radikalske opozicije proti g. Vukičeviču in današnjemu režimu sploh se vedno bolj pojavlja g. dr. Nfnčič. ki polagoma zapušča svojb dosedanjo rezervo. To se opaža tudi v Ninčičevem glasilu »Vremenu«, ki v zadnjem času vedno znova meče vladi polena pod noge in g. Vukičeviča že kar naravnost napada. Javnost zato z napetostjo čaka na torkovo sejo radikalskega poslanskega kluba, ker ni izključeno, da bo že na njej priSo do prvih spopadov. Znak slabosti sedanje vlade so tudi vedno češče vesli, ki jih širijo iz vladnih krogov in ki na eni strani zatrjujejo da je »vlada trdna«, na drogi strani pa zopet enkrat napovedujejo razpad KDK. Tako so včeraj raznesli kot senzacijo vest, da bo stopil v vlado tudi g. Ljuba Davidovič in jo okrepil s svojo osebno avtoriteto. Ta prozorni manever je bil taikoj odrezan od samega Davidoviča. ki je dal po svojih najožjih prijateljih razglasiti, da v sedanjem trenutku niti ne misli na vstop v vlado. Druga sinočna senzacija, ki pa je resni listi niti zabeležili niso, je Wla ta* da se g. Radič za hrbtom g. Pribičeviča pogaja z radikali To izniiiUottno najbofie demantira dejstvo, da bo g. Radič kliub kritični situaciji, ki lahko že ta teden dovede do dentisije vlade, odpotoval z našo parlamentarno delegacijo v Prago, tako da bo četo KDK zastopal e. PtiM-čevič. ^PONEDELJEK* St 13. Ponedeljek, 26. IIL 1928. Naše delavsko ženstvo manifestira I MOŽ, Ili Se je mm Šele pribil M Križ za m, socijalno pravičnost in enakopravnost Lepo uspelo zborovanje v Mestnem domu Pretresljiva življenska tragedija iz preteklosti. — Matevž Ca-salski žrtev nravstvenega fanatizma in perverznosti. Ljubljana, 25. marca. V avorani Mestnega doma se je danes popoldne vršilo razmeroma dobro obiskano zborovanje socialističnih žena in deklet, ki ga je sklicalo društvo delavskih žena in deklet po sklepu žen ske socijalistične internacijonale. Zborovanje, ki so ga posetile tudi za> stopnice raznih drugih ženskih društev, je poteklo v precej bojevitem in zanos-nem razpoloženju. Otvorila je zborovanje predsednica ga Rakovčeva, ki je podala besedo f^avni referentinji Mici Ajdiškovi. Ajdiškova je v temeljito našiudira-neon nagovoru obdelala dobršen del programa delavskih žena v točkah: Za svetovni mir. za spremembo paragrafov avstr. kazenskega zakonika od 144. do 148, dalje: Za zaščito mater in otrok ter potrebo zaščite stanovanjskih najemnikov, nadalje zidanja novih stano-vanskih hiš. v čemer naj se zganejo poleg posameznikov zlasti država in občine. Shod je bij namenjen v prvi vrsti, da dvigne proletarsko ženo iz apatičnosti in zbudi v njej smisel za organizacijo in za žensko volilno pravico, kakor so jo dosegle žene že v drugih modernih državah, n. pr. v Avstriji, kjer sedi v dunajskem parlamentu sedem ženskih zastopnic. Močan protest je dvignila govornica Ajdiškova ob živahnem pritrjevanju poslušalcev proti novi vojni. Skrajni čas je, da države opustijo novo oboroževanje, saj je že dejstvo samo na sebi grozno, da stoji danes več ljudi v orožju, kakor pred svetovno vojno. Sodr. Brezarjeva je nato ostro protestirala proti gojitvi postitucije, ki jo podpirajo le ljudje, ki so vsega presiti. Civi: Žtzirana družba zbira danes darove, celo tudi v obliki papirčkov iz stanjola, da reši ljudi suženjstva v prekomorskih krajih. ne zgane pa se dovolj v pogledu omejevanja prostitucije, ki ji zapadajo zaradi skrajno slabih socijalnih razmer dekleta doma. Pozdravlja v nadaljnjem sklep zdravnikov venerologov, naj se odpravijo v državi vse javne hiše in naj se prepuste izgubljena dekleta urad-rro priznanemu in podpiranemu ženskemu skrbstvu. . Lepo uspelo zborovanje je azkij-učila i zopet predsednica Rakovčeva, naglašu-joč, da proletarska žena ne sme biti kakor klerikalna, ki mora k pokretu emancipacije žensk na pritisk iz spo-vednic molčati in ki se jo z raznimi brošurami skuša še nadalje držati v duševni temi. Pred razhodom je bila prečitana naslednja resolucija, ki je bila sprejeta soglasno z gromkim aplavzom: 1. Vse evropske države še čutijo strašne posledice svetovne voine. Ogromna večina ljudstva želi: Nikdar več voine! Kajti le ljubezen in mirni sporazum med narodi, nikdar pa ne surova sila. bo orinesla vsem narodom srečnejših dni. Poživljamo vlado, da zastavi ves svoj vpliv pri »Društvu narodov« za svetovni mir! 2. Nadalje zahtevamo, da posveča vlada večjo skrb proletarskim materam. CJkrene naj, da se dobe sredstva. teT Dostavi minimum, ki naj se določi materam za vsakega otroka, ki se rodi. Država ne bo imela in ne more imeti zdravih in krepkih državljanov. ako bodo matere, mesto da bi varovale in negovale svoie otroke, tekale okoli za delom, da zaslužiio otrokom kruha! Odpravijo naj se §§ 144 do 148 avstr. kaz'. zak. in Dostavi na niihovo mesto moderni zakon, do katerem se bolne matere in one, ki so že preobložene z otroki, zdravniško pouči, kako preprečiti nadaljno nosečnost. 3. Ukrene naj se vse potrebno, da se odpravi prostitucija. Po vseh mestih naj se sezidajo ženski azili za vsa ona dekleta, ki prihajajo v mesta iskat službe, oziroma za one ki službo izgube. Ti azili nai se opremijo z vsem potrebnim, da se dekleta, ki čakajo siužb. v tem času nauče lahko vse potrebno, kar v službah Dotrebuieio ali če postanejo samostojne gospodinje. Strogo naj se Da kaznujejo vsi oni. ki bi v uradih zlorabljali dekleta. 4 Stanovanjsko vprašanje trka najbolj glasno na vrata naše države. Vlada naj pomisli, da zdravja, kulture med narodom brez zdravih, cenenih in udobnih stanovanj ne bo. A teh ne moremo pričakovati od privatnikov, pač pa ie to dolžnost države in občine, ki morata skrbeti, da dobita od onih katerim je ljudstvo spravilo na kup toliko bogastvo, toliko sredstev, da spravita zadnjega državliana Dod streho. 5. Ponovno zahtevamo talno, enako, aktivno in pasivno žensko volilno Dravico za vse zastope Ljubavna drama v ženskem samostanu Zaljubljen železničar splezal v samostan, da se snide z izvoljenko, — Ustreljen in prepeljan v bolnico, kjer se bori s smrtjo. V Lauterachu. majhnem mestecu v bližini Bregenza. se je te dni odigrala tragedija, ki je vzbudila v vsej okolici ogromno senzacijo. Mladenič, k! je splezal v ženski samostan, da se snide s svojo izvoljenko, bo bržkone plačal svojo predrznost s smrtjo. Prebivalce v Lauterachu je okoli 12.30 oonoči prebudilo močno zvonenje Iz zvonika v ženskem samostanu. Sprva so mislili, da gre za požar. Ko oa se je izkazalo, da ni o ognju nobenega sledu, je namesto cgnjegascev odhitelo v samostan več mož mestne varnostne straže s poveljnikom Ev-genom uasserjem Ker so bila glavna vrata zaprta, so hitro preplezali zid in tako dospeli v notranjost prastarega poslopja. Iz nekega stranskega trakta so zaslišali obupne klice na pomoč. Na hodnikih so kakor brez uma tekale napo! oblečene nune. Druge so se trudile, da bi spravile k zavesti sestre, ki so omedlele od strahu, dočim se je dvoje nun ruvalo z nekim možem, ki s-i je prizadeval, da se ju otrese. Ko je neznanec ugledal može od varnostne straže. je skočil skozi okno na vrt in skušal pobegniti. Toda že na dvocišču ga ie dohitel poveljnik Gasser, ki je nato trikrat ustrelil vanj. da se je takoj zgrudil težko ranjen. . v ??s!ii V ranjencu, oblitem s krvjo, so spoznali 29-letnega železničarja Ludvika Ruppa, zaposlenega kot skladiščnika na glavnem kolodvoru v Bregenzu. V spremstvu treh orožnikov so ga položni v rešilni avtomobil in ga prepeljali v bolnico kjer so ga taboi operirali. Dva sitrela sta zadela Ruppa v pljuča, eden pa v glavo. Zaradi hudih po§kodt> ni nobenega upanja, da bi Rupp ostal pil življenju. Spočetka Je prevladovalo mnenje, 'da le viomdil Rupp v samostan, da ukrade razne 'dragocenosti. Tekom preiskave pa se Je izkazalo da je dovedla Ruppa do tega. da ise Je »tihotapil v samostan, ljubezen do neke mlade nune, ki jo Je spoznal na bre-genškem kolodvoru, kamor se Je vozita oakupovat živila. Zatrjuje se. da ni mlada nuna ničesar vedela, da se ie Rupp že na prvi pogled do blaznosti zaljubil vanjo. jifffrai jo fiMMlntoa premajhna, sem mogel poBtrctJ iadMtU *amo za prho!* Rupp ie vsak dan oprezovafl za njo. in ko je prišla, jo spremljal pri njenih nakupovanjih, nosil zavoje itd. Ko je bila že več tednov poverjena služba nakupovanja neki drug.; nuni. je bil Rupp ves obupan. Iz kopmenja, da bi videl svojo Izvoljenko, je skušal Rupp dan poprei priti v samostan. Vhod mu ie bil zabranjen. vendar se mu je posrečilo, da Je ob tej priliki zvedel katero ie okno mlade mine Zvečer se je mudi! Dupp v več gostilnah in se v vinjenem stanju podal proti samostanu Preplezal je zid, splazil se k oknu, razbil ga in zlezel v celico Rupp pa se je zmoti! glede okna: v celici, v katero Je dospel, sta bili dve stari nuni. Zaprli sta ga. alarmira!: ves samostan In dali biti plat zvona. Rup-pu se ie posrečilo, da se Je z zvijačo reši! iz celice, toda pr? tem, ko ie Iskal po drugih celicah svojo Izvoljenko. sta se ga lotili dve nuni, nakar ie nastalo ruvanje, ki se je končalo s prihodom stražnikov Zvonenje v ženskem samostanu Je vzbudilo v Lauterachu in v vsej bližnj; okolici silno začudenje. Poleg gasilcev in varnostne straže Je bila alarmirana celo baterija v Lauterachu se mudečih metalcev min. Proti Gasserju. ki je oddal usodne strele, le že uvedeno sodno postopanje. Oblasti so namreč mnenj-a. da ie Oasser strelja! čisto brez ootrebe. Zanimivo ie, da Je bil ustreljeni Rupp član katoliške strokovne organizacije železničarjev in da ie vršil na glavnem kolodvoru v Bregenzu funkcijo zaupnika. Vojak v ženskih čevljih Na kolodvoru Lambrate Dri Milanu je opazil vojak fašistične železniške milice, ki je imel nočno službo, pri skladišču straž-ka, ki ie naslonjen na puško soal mirno spanje pravičnega. Voiak se ie približal in hotel prebuditi stražnika, ko ie v svoje začudenje videl, da ima stražnik nizke ženske čevlje in svilene nogavice. Prebudil ga je In pozval, nai mu sledi na novelist-vo kolodvorske mfflce. Po kratkem zaslišanju se ie ugotovilo, da je stražnik v uniformi fašističnega avtomobilskega polka 221etna kontorfetinja Ettza Rizzi iz Bologne. Dekle ie med iokom priznalo, da se je vtihotapilo v polk saano zato, da more spremljati svoiega zaročenca, ki je narednik pri avtomobilskem polku. Te dni ie namreč dobil ooJk. ki ie dosedaj v Bologni. ukaz. da mora oditi v Gorico. Dekle ie sklenilo, da mora na vsaik način spremljati svoiega fanta ter si ie preskrbelo uniformo in orožie. Ker ie dobil polk pred odhodom na meio druge poveljnike in ker se je deloma izmenialo tudi moštvo, se je Elizi posrečilo, da je bila ■pride'! lena polku svoiega zaročenca. Slučaj je hotel, da ie dekle zaspalo že prvo noč na svoiem službenem mesto. Kakor pišejo fašistični listi, ie bila uvedena proti deklici stroga preiskava ter se bo morala zagovarjati pred sodiščem zarae» tina, ker desna zveza Slavije ni hotela po izključitvi zapustiti igrišča. V ostalem je sodil tekmo objektivno in strogo. Hermes rez. : Slovan rez. 6:1, Upravičena zmaga boljše rezerve. Zaključek nogometnega prvenstva v mariborskem okrožju Poraz prve in zmaga druge družine Ilirije Prvi haztaski ♦ekici, ki sta se včeraj vršili aa. prostora Ilirije med zagrebškim Askom in Ilirijo, sta privabiti na igrišče razmeroma številno publiko, ki ie temperamentno zasledovala potek obeh iekem. Pričakovani e naše športne publike, da bo videla /trčeni* in iair boj dveh aaših hazenskib reptez-.-ntantov, se ni izpolnilo. Oos družin; Aska sta ifiaK tako ostro, da sta obe igri postali luestcma vse prej kakor pa propaganda za ženski šport. V tem pogledu je ASK popolnoma razočaral. Mislimo, da bi ižralke, tel nično in faktd-čao tako popolne kakor so one prve Atkove družine, mogle opustiti tako ostro igro. S tem bi za propagando ttazece ueprect i 'v.' mnogo storile. Oba nasprotnika sta dokazala, da imata za seboj marljiv zimski trening ter da razpolagata z izvrstnim igralskim iriaterijalom. Igralo se je v silno ostrem tempu, katerega je dirigiral ASK. Obe i^ri sta nudili nebroj skrajno napetih momentov, zlasti pred golom, katere pa sta po večini razčistili dobro delujoči obrambi. V splošnem se je opazilo zlasti pri prvih družinah, da imata nasprotnika najjboijše moči v ožji obrambi odnosno v kmiJsiki vrsti. Iliri)a rez. — ASK rez. 4;3 (0;2) Tekma je nudila dober spon, le žal da je obramba ASK s swjo ostro igro pokvarila užitek, ki bi ga sicer imela publika pri tej tekmi. Po edine igralke so pokazale že dokaj visoko tehnično /.nanje. Družina ASK-a je imela svoje najboljše moč; v vratarici. bivši igralki prve družine, ki ima veliko rut.no ki jo uspo-svoje naj boljše moči v vratarici, bivši igralki prve družine, ki ima veliko rutino, kii jo usposablja t ud« za .najtežje tekme. Absolutno sigurna je v visokih strelih. Nič manjšo zaslugo na dobrem rezultatu ima branilka Kosova, ki nam je v dobrem skominu še jz tekem, katere je odigrala v Ljubljani za Hajduka. Družini Ilirije se je močno poznalo, da je prvič na terenu. Oster tempo ji je delal mnogo preglavic. V splošnem pa se je družina pokazala v najboljši luči. Tehnično je svojega nasprotnika znatno prekašala, ni pa mogla izrabiti te prednosti zbog svoje fizične slabosti. Glavni oslon ima v nakadu, kjer je zopet brilfišrala mala Elza. Glaivna hiba tehnično in tudi taktično sicer dobrega napada je pomanjkanje dobrih strelcev. Mnogo pozornosti je vzbudila vratarica, ki obeta postati izvrstna noč. Soortale so za ASK. Pavič 2, Zdenka 1. Sodnik g. Vončina n »siguren zlasti v pogledu fot'-ov. ASK : Ilirija 8:7 (4:2) D®užama ASK.-a, ki je vsakokrat pomenila za Ljubljano športno sanzacijo, to pot ni poivsem zadovoljila. Pokazala je sicer tehnično kakor tudi taktično igro, posluževala pa se je pri tem preveč svoje fizične sile. Družina goji koristno kombinaojsko igro ter razpolaga z izvrstnimi strelci. Najboljšo moč je imela v vratarici. Igrala je v iormi, v kakršni smo le redko videli kako vratarioo. Ilirija je v tej igri ponovno pokazala, da upravičeno nosi naslov našega prvaka. Njen start je bil zadovoljiv. Dasi v osabljeni postavi je bila svojemu nasprotniku popolnoma enakovredna. Bila je velik del igre v premoči ter je imela več od igre. Največje in najtežje-delo je opravila krilska vrsta Tratnik — Schiffrer, ki je tvorila skoro neprodoren zid. Napad v tej sestavi bi mogel biti pri dobri taktični igri nevaren tudi najtežjim nasprotnikom. Dobro se je obnesla tudi branilka. Nesigurno pa je bilo zasedeno mesto vratarice. kjer je morala usfcočiiti branilka Boža. Po včerajšnji igri sodeč more Urila mirno pričakovati prvenstveni boj. Soortale so za ASK: Setina 3, Tomljeoovič 2, Radovič 3. Za Ilirijo Jermol 4, Bemik 3. Sodnik g. Keresztury dober, nerazumljivo pa nam je, zakaj ni priznal v drugi polovice Iliriji krasnega gola, ki se je odbil od notranjega droga vratarici v reke. SK Piuj : SK Svoboda 2 : 1 (0:0). Ptuj, l. apnla. Tukaj se je danes odigrala zadnja prvenstvena tekma mariborskega okrožja Boljše moštvo SK Svobode je moralo kloniti SK Ptuju, ki se je boril z večjo srečo ter s tem dosegel tretje mesto v prvenstveni tabeli. V prvem polčasu je bila igra precej odprta. Svoboda je /.ustrelila eno enajstmetrovko. V drugem polčasu d' seže Ptuj po levi zvezi v 15 min. vodstvo. V 25. min. zviša Prelog na 2 : 0. Svoboda z astre li še dve enajstmet.ovki. V 35. min. r*d? edini gol za Svobodo, ki je bil lasten gol Pruja Svoboda je do konca v premoči, vendar pa ne more doseči uspeha. Sodil je g. Franki. Prvak mariborskega okrožja je torej postal I. SSK. Maribor. Ilirifa s Austria (Celovec) 1:1 (0:1) Celovec, 1. aprila. Danes je gostoval tukai prvak LNP Ilirija, ki je proti Au-s tri j j dosegel z 1 : 1 (0 : 1) neodločen rezultat. Ilirija je odpotovala iz Ljubljane še-le v nedeljo zjutraj ter je prispela v Celovec ob 12.30. Ker je tekma pričela že ob 14. uri, je brezdvommo, da Je Ilirijanom potovanje še ležalo v nogah. Tekmi je prisostvovalo za Celovec lepo števiio publike. Prisotna sta bila tudi jugo-slovenski konzul io podfoomzul. Austria je pokarala precei primitivno igro. Vendar ie domače moštvo igralo iz. redno požrtvova'no in hitro, čeprav nekoliko preostro. Omeniti bi bilo vratarja, levega branilca in krilce. Ilirija je po sistematični in skupni igri ter v tehničnem pogledu zeio nadkriljevala domačine. Njena premoč na no!ju nikakor ni Izražena v rezultatu, ker bi Ilirija brez-dvomno zaslužila zmago. Neodločen rezultat je predvsem zakrivila mehka igra ljubljanskega moštva, predvsem napadalne vrste. Tekma se i e. razvijala ob stain; premoči Ilirije, vendar oa se ilirijanska napadalna vrsta ni prav znašla na nekoliko kratkem igrišču. Kljub svojim sporadičnim ofenzivam in' premoči gostov, ie Austria v prvem polčasu dosegla vodstvo. V drugem polčasu izravna Šiška z razantnčm strelom. Nato sledi dokaj otvorjena igra; proti koncu pa je Ilirija trajno, toda brezuspešno v ofenzivi. Mednarodne tekme v Beogradu Beograd, 1. aprila. V soboto in nedeljo sta gostovali v Beogradu dve inozemski moštvi, in sicer dunajski Simmering in bu-dimpeštansld Nemzeti. V soboto je Jugoslavija porazila Nemzeti s 4 : 2 (l : 1). Danes pa je Jugoslavija zmagala nad Sim-meringom z 2 : 0, BSK oa je odpravi' Nemzeti s 4 : 1. Prvenstvo v Zagrebu Zagreb, 1. aprila. Od današnjih prvenstvenih tekem je bilo omeni,ts naslednje: Gradjanski : Železničarji 2 : 0 (0 : 0), Con. cortdia : Viktorija 2 : 0 (2 : 0). CroaiSa — Derby 3 : 1 (1 : 1). Prvi april in cvetna nedelja v Ljubljani Neverjeten učinek novinskih senzacij. — Bridka presenečenja na dvorišču pri Figovcu. — Nedelja brez policijske kronike. Ljubljana. 1. aprila. Bila je danes cvetna nedelja, kronana z izrednim slovesom: padla je na dan 1. aprila. In v tem skupnem znamenju, da se je s proslavljanjem vseh cvetnih simbolov pomladi proslavljala tudi hudomušnost in razposajenost. ki jo prinaša stari narodni prvoapril-ski običaj, je današnja nedelja navzlic čmer-nemu vremenu potekla nenavadno živahno in veselo. Že nekaj dni veje po Ljubljani topel pomladanski vetrič. ki prinaša v srca premraženih in po raznih proračunskih preizkušnjah prestrašenih Ljubljančanov nekaj nove temperature, nekaj veselja in prerojenja. Navzlic temu, da se je ravno današnje nedeljsko jutro porodilo zopet v megli in puščobni sivini, je Ljubljana bila že zgodaj pokonci. Nežna ndadež se je pripravljala, da se s svojimi pestro okrašenimi butarami odpravi v cerkev in se spet po lepi paradi vrne domov z ^žeg-nanim« lesom, ki nas varuje strele, treska, groma in tudi potresa. Dopoldanski dirindaj je bil po ljubljanskih ulicah nenavadno živahen. Promenada po Aleksandrovi in Šelenbureovi ulici je nudila prav pestro kinematografsko revijo najnovejše mode in najnovejšega bohotno se ra^vita-jočega ženskega pomladka. ki se pokaže na cvetno nedelio, kakor so se pred par dnevi pokazali on? fantje, ki so s harmoniko in veselo popevko korakali v vojašnico, služit kralja Aleksandra . . . Bilo je danes živahno v Ljubljani, toda ne samo po zaslugi nedelje, temveč v daleko večji meri po hudomušnih šalah 1. aprila. Prav neverjetno je učinkovala >.Tutrova< aprilska šala. Pred Figovcem — kakor je bilo pisano v »Jutru« — so se že tekom dopoldne zgla-šali radovedneži, ki so na vsak način hoteli videti ono velikansko svinjo z osmimi nogami. Hlapec na dvorišču je imel mnogo opravka, da je z dvorišča zavračal zastonjkarske radovedneže, češ: — Gospod župnik Poderbajs so dejali, da jo pripeljejo šele popoldne ob 3. s tovornim avtomobilom . . . Popoldne ob 3. je pred »Figovcenu goma-zelo ljudi. Prišli so celo iz ljubljanske okolice s koleslji, kolesi in motocikli. Vse črno je bilo tam pred >Figovcemc, da se je policaj kar muzal in ga je malone zadela kap — in so se v kavarni »Evropi« tako kihali, da so domala z nosovi razbili šipe — in se je birt Matevž znašel v taki zadregi, da_ je i avtom pobegnil v Šiško in dal za par Štefanov ljutomerčana . . . Radovedneži so se med tem v gručah dre-njali na dvorišče in silili v svinjake, da vidijo neverjetno svinjo — nato pa so po bridkem prvoaprilskem spoznanju odhajali po drugi strani z dvorišča, kakor da se ni zgodilo nič hudega . . . Komična zadeva bi se bila kmalu rešila z navadno aprilsko re-signacijo, toda hudomušno naključje je naneslo, da se je med »interesenti« pojavil tudi neki duhovnik, ki ga je HsoSglava mnoKca smatrala za srečnega župnika Boštjana Po-derbajsa od Sv. Duha nad gkotjo Loko (kjer fajmoŠtra sploh nimajo) — in da je nastopil v svoji uradni funkciji tudi neizbežni^ davfni organ, ki je hotel kontrolirati vstopnice . . ■ Velikanski halo se je končal šele okrog 16., ko so se deloma sramežljivo, deloma razigrano razšli poslednji »aprilkarji<- Precejšnja množica zadregarjev pa se je zatekla kar v Figovčevo gostilno, kjer so ob pivu in cvičku padale mnogoštevilne zdravice na čast »Jutru« in 1. aprilu! ... V splošnem so »Jutrove« prvoaprilske »senzacije« zares povzročile senzacijo med ljubljansko publiko. Se izletniki, ki so pohiteli na Gorenjsko, ali popoldne v okolico, so imeli svoj »grand-hec« z ono svinjo, kokošjo in angleško športistko ... Srečen dan so imeli gospodje policijski stražniki. V pravilnem pojmovanju prvo-aprilskih novosti so prezrli posamezne malenkosti, in tako je današnja cvetna neoUta za sptejem v pravoslavno cerkev. Svoj korak je pojasnil tudi s posebnim pismom na prosvetno nrnistrstvo. Toda hitro se Je akeeal ter je posla! katoliškemu škofa izjavo, da Je spremenil vero v popolnoma pijanem stanja. Škof se ga je usmilil, ga sprejel nazaj v katoliško cerkev, obenem pa Je odredil, da ne sme več na svoje župnijsko mesto v Kostomfoto in da ne sme več piti.... Ali ste sc že naročili na »Ponedeljek"? Samomor vpokojenega železniškega uradnika Žrtev stanovanjske Krize Maribor, 1. aprila. SnoS ob pol 9. «e je v svojem stanova* nju ▼ Wilaooovi ulici obesil 58 letni vpo» ko j eni železnflki uradnik Ivan Motorič, ro» dom iz Stanetincev, občina Sv. Anton v Slov. goricah. Sinoči nekako ob 9. je prišel njegov 16 letni sin domov. V svoje velifco začudenje je našel vrata zaklenjena. Mla» demča je prevzela zla slutnja; odšel je na vrt ih je splezal na okno spalnice in od tam v sobo. Tam se mu je nudil strašen prizor: zagledal je svojega očeta, ki je vi« sel mrtev na vratih. Poklical je takoj do* mače ljudi, iti so o tragičnem dogodku nemudoma obvestili varnostne organe. Pokojni Mofeorič je bil vdovec ter je s svojim sinom bhral kot podnajemnik dru» zine Petek v W&onovi ulici Stev. 23. Pred smrtjo je še dejal svojemu prijatelju g. Alojzu Petku: «Ve8, Lojze, Od moramo 1. maja res vsi iz tega stanovanja, se rajši pre) aH pa takoj obesimo T> ■> f ■ * ■ 11 — * - * - - -»i * * mjett&j mvnm ni oobu (gostoval ten besed, ki zvene ▼ dsoaSnjfli faudfc ftuBi feot obupna fraza, ter ga je pustil brez nad« zorstva. Ni pa Uaijučeuu, da se je nesreč« nenru MoboriSu otnrafil um. O dogodku avizirana komisija pod vod stvom policij sk * ;a zdravnika dr. Zorjana je ugotovila snurt Ker so vsi poizkusi oživljen j a ostali brez uspeha, so mrliča od* peljali v mrtvašnico. Iz starih poštenih časov V londonskem »Great VVestem Magazimu< našteva bivši načelnik severozaoadne angleške železnice G. P. Neele nekoliko primerov nenavadne poštenosti, ki kh smatra današnji svet za pojave bolestne sknrpu-* - loznosu- Neki profesor iz Oiforda je poslal ravnateljstvu ček za 50 funtov, češ da že več časa dobiva knjižne pošiljke no naj-nanjš! tarifi, dasi Pošffike največkrat oresezajo dovoljeno minimalno težo. Prdfesor je izračunal. koliko je železnica oškodovana in je poravnal razliko. Ček so mu vrni'i. toda poslal ga je vnovič, češ da n eeove vest nt bo mirna, dokler železnica ne prevzame pravičnega doplačila oo vozni tarifi Neka ženska se je 42 let borila s svojo vestjo to je po tolikih letih prinesla ravnateljstvu 5 šBingov. kolikor ie v svoji mladosti premalo plačala za listek pri neki vožnji. Blagajniki postaje, kjer se }e zgodila ta vetepomembna poneverba, so se med tem menjali že najmanj desetkrat fn n&če n( hotel prevzeti tega orimaflfkUala. Končno je prevzelo znesek ravnateBstvo da osvobodi žensko nemirne vesti. «PonedeIjek» št. / tooede^et Z XV. 1929 Jffoč ljubezni in sovraštva Ženski demon Kraljica Matilda in zdravnik Struensee in. »Zarotnikic so dali zapreti grofa Struen-seea v ozko celico kot nevarnega zločinca. Vklenili so mu roke in noge, da ni mogel ne hoditi in ne sedeti. Grof se je dobro zavedal, da je izgubljen. Ponovno je hotel izvr-Blti 6amomor, toda vedno so mu preprečili. Tako se mu je posrečilo, da je glumil zobo-bol ter si kot zdravnik dal prinesti močan strup, ki so mu ga pa v zadnjem trenutku vzeli. Ker ni hotel uživati hrane, so ga pretepli z bičem. Proces se je vršil natančno po navodilih zločinske Julijane Marije. Struensee in Brandt sta bila obsojena na strašno smrt. Zjutraj 28. aprila so na visoki planoti pri Wersterbroo postavili ogromen šafot, ker so krvniki računali s prisostvovanjem številnega ljudstva, ki pa je kljub svoji nemoči videlo v sramotni justifikaciji obeh mož, ki za časa svoje vlade nista uničila niti enega človeškega življenja, velikansko krivico. Prvi je stopil na morišče Brandt, ki je s filozofsko mirnostjo pretrpel grozno smrt. Smrtnobled in s tresočimi koleni se je povzpel Struensee po stopnicah na šafot. Za trenutek se je ozrl po množici, kakor da bi Iskal med njo človeka, kateremu bi rekel svoj zadnji zbogom, nato pa se je obrnil proti rablju, ki je moral najprej zlomiti njegov grofovski grb. Odvzeli so mu okove in ga izročili krvniku. V smislu obsodbe mu je bila najprej odsekana desna roka. Telo nesrečne žrtve se je zvijalo v groznih krčih. Toda strašne predstave še ni bilo konec. Iz desne rame, ki se jo je še držala odsekana roka, so lili curki krvi, in nesrečnež je še napravil par korakov, ko ga zgrabi rabelj za lase. Močno je padla sekira na njegov vrat, toda glava ni bila odsekana. Rabelj je zavihtel še enkrat in nesrečna žrtev je izdihnila v groznih mukah. Nato so krvniki prenesli njima trupla na sodni oder, jima iztrgali drob ter ga v smislu razsodbe razdelili na štii dele. Nato so vrgli razmesarjene ostanke na konjederski voz, ki jih je odpeljal na Kalvarijo. Ko je bilo treba drugi dan podreti morišče, se noben pošten človek ni javil, da bi izvršil to delo, ki so ga morali končno opraviti jetniki. Po vsej Evropi so obsojali ta umor, ker so vedeli, da sta morala umreti strašne smrti dva najboljša moža. Nečloveška Julijana Marija je prisostvovala usmrčenju na oknu dvornega gradu. In ko so vlekli Struenseea na morišče, je zločinka vzkliknila: Ah, sedaj pride na vrsto »debeluh«! Zakaj ni še Matilde poleg! Sodišče, ki je imelo soditi o »krivici« kraljice Matilde, jo je prisililo, da se je morala odreči zakonski zvezi s kraljem. Nesrečna žena je zbežala iz države v Celle, kjer je preživela svoje zadnje kratke dni. Skoraj gotovo je, da je tudi njeno rano smrt zakrivila zločinska Julijana Marija. Tedaj, ko je vladala namesto popolnoma ponorelega Kristjana, je imela na razpolago zadosti pomagačev, ki so mogli po njenem nalogu poslati v Celle učinkoviti strup. Predolgo pa se pozverinjena Julijana Marija vendarle ni veselila svojega neomejenega gospodarstva, kajti ko je prevzel vlado mladi Friderik, je bilo konec njene krvave karije-re. Kralj pač ni mogel trpeti v svoji bližini morilke svoje matere ter je nakazal njej in njenemu sinu oddaljen grad za bivališče. Tam je v skupnosti s svojim starim ljubimcem Guldbergom končala svoje sramotno življenje. Kraljica Matilda je umrla, vdana v svojo usodo, stara jedva 23 let. Od svojega brata se je poslovila z naslednjimi besedami: »Veruj mi, moj brat, kajti govori ti umirajoča kraljica in verna kristjanka. Nedolžna sem. Nikdar nisem prelomila svojemu možu zakonske zvestobe. Bog mi je priča. Naj bi spoznal svet, da nisem zaslužila vseh onih obdolžitev, s katerimi so moji sovražniki umazali moj značaj ter uničili mojo čast in dostojanstvo. Rada umrem v veri na Boga in v zavest! svoje nedolžnosti.« Struensee je hotel ustvariti mnogo, toda tragika njegove usode je bila, da je moral umreti kot žrtev zločinske ženske. (Nadaljevanje v prih. »Ponedeljku.) Kino» Zaslužek na dom 25—30 Din dnevno lahko zaslužite na svo» jem domu, ako želite delati za nas lahke predmete. Pripravno posebno za mladino obojega spola. Kdor se zanima, naj pošlje za informacije in vzorec od dela 10 Din, ki se pa odračunijo pri sprejemu dela. Po» nudbe na podružnico «Jutra» Maribor pod »Stalna služba®. Ponedeljkov* listek Ljubezen v bolnici Usmiijenka je tiha odprla vrata v sobo. Iz postelje v kotu pri oknu jo je pozdravilo dvoje svetlih oči. — Hvala, sestra, sedaj mi je bolje. — Res? To je lepo. Približala se je postelji in zašepetala: — Neki gospod bi rad govoril z vami. — Neki gospod?... — Rekla sem mu, naj kar vstopi, pa ni hotel. Tu je njegovo pismo. Dvoje drobnih belih rok je vzelo pismo. — Ne. ne! — Kaj naj mu odgovorim? — Recite, ne... recite, da mi je slabo. Ne, sestra, recite, da nisem sama... O, Bog! Popravite mi lase, in odeja bo padla! — Ne vznemirjajte se, gospa! Pomislite ... — Saj nisem vznemirjena. Samo tako čudno mi je... — Morda je bolje, da ne sprejmete obiska? — Sestra, kaj naj rečem? ... Naj pride!... Med vrati se je pokazala črna postava še mladega moža. Spoštljivo se je priklonil in stopil počasnih korakov k postelji. Brez besede je prijel bolničino roko in jo poljubil. Namignila mu je, naj sede. Obenem ga je z očmi opozorila na prisotnost so-trpinke ob drugi steni. Sedel je pri njej in držal njeno suho belo desnico. Ni govoril. Tudi ona je molčala. Pet, deset, dvajset minut... — Hvala, Vida. neizmerna ti hvala! Hotel je vstati — Še trenutek... — Večno. Vida, ako bi mogel... in smel... — Leon? Njen glas je bil skoraj votel. — Vida! — Bilo je... in ne bo več... ne more biti... — Vida!... Vida!... Ne tako... Pokrila je z levico oči in zaplakala. — Ne. ne. Vida!... Ne bi bil smel priti... Nisem storil prav... Sklonil se je nad njeno glavo — in njene roke so se oklenile njegove. — Vida, ali smem priti še? — Pridi.... — In ti ne boš žalostna? — Ne bom... — Za Velikonoč pridem. In vsak dan... Vzel bom dopust. — Leon? — Da. Vida! Samo da ne boš žalostna. — Ne bom... Zvonec je naznanil konec bolniških posetov. — Na svidenje. Vida! — Zbogom... Nista se mogla ločiti. — Kako si zvedel... — Sestra mi je pisala. — Dobra duša. Bila je včeraj tu... — Da sem vedel preje! — Mislila sem. da si me pozabil... — Vida?... PozabU... tebe?... Nikdar. nikoli! — Ah, nesrečna jaz! — Vida. Vida! Tvoj sem bil... in Tvoj sem, pa naj... Njena lica so zacvetela. — Ah Leon... Kašelj je zadušil njen odgovor. — Bodi mirna, draga! — Le-on... Le-on... — Da, tvoj... tvoj... — Tako trudna sem... — Vznemirila si se... Vstopila je asmiljenka. — Gospod, čas je. — Na svidenje,Vida! V soboto pridem. — Zbogom... pridi... in... oprosti! * Šel je in se odpellal z vlakom. Vso pot je mislil nanjo, ki io je ljubil vedno, tudi potem, ko je stopila pred oltar z drugim. Ni je obsojal. Razumel je in odpustil. Odpustil? Saj je bil sam kriv! Ni se mogel odločiti za skupno življenje. Bal se je za svoje delo. Zato je glumil ne-tvestobo. Trpel je. trpel tembolj, ker je vedel da je nesrečna — in da se je ločila .. Tako je zahteval — on! In potem je zbolela. In sedaj? Sedaj? Samo da ozdravi... Revež! V navalu ljubezni in kesanja je preslišal njen zbogom in ni razumel njene vse očiščujoče resignacije. Ivan Dobravec. najnovejših modelov 1928, MOTOCIKLI svetovno znane tvrdke mSikApei I Schmel Armis Ltd. Birmingham SO llClIUUl SI S Zahtevajte cenike in ponudbe! Rezervni deli vedno v zalogi. 1. »Zakaj joče« mali?» — »Izgubil sem dinar!*. 2. «Tu imaš