List za gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. I i List velja na leto 4 krone. Udje družbe prispevajo na leto S krone. Udje dobd list zastonj. Vsebina: Natečaj za premije za kmetijsko knjigovodstvo. — Razmotrivanja o vprašanju nastavljenja kmetijskih strokovnjakov pri političnih upravnih oblastnijah. — Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. — Pomladenje vina. — Statična presoja in izvršitev poskusnega gnojenja v kmečkih gospodarstvih. — Pomanjkanje kolja. — Domači vrt na deželi. — Mešanje vina. — Gnojenje s fosforovo kislino ozimini. — Zborovanja podružnic. — Vposlano. — Zadruga: Poročila Zvezo gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. I Natečaj za premije za kmetijsko knjigovodstvo. Osrednji odbor c. k. kmetijske družbe štajerske je v svoji seji dne 10. oktobra 1911 sklenil razpisati 15 premij po 100 K za pravili!o izvedeno knjigovodstvo. Prosilci za eno teh premij morajo vposlati vsaj do 15. februarja prihodnjega leta zaključeno knjigovodstvo, kojega so vodili celo leto na svojem gospodarstvu in sicer vse tri zvezke (inventar, blagajniško knjigo in knjigo pridelkov) v pisarno c. k. kmetijske družbe štajerske v Gradcu,, Stempfergasse 3. Premija 100 kron se bo izplačala v 3 delih in sicer prvo leto 20 K, drugo leto 30 /fin tretje leto 50 K. Prvih 20 K dobi lahko vsak prosilec. Nadaljnjih 30 K, oziroma 50 K pa dobi samo tisti, ki je že dobil prvih 20 K, oziroma tudi drugih 30 K za pravilno knjigovodstvo prejšnjega leta. Po preskušnji knjigovodstev se bodo knjige vrnile dotičnikom z morebiti potrebnimi pojasnili. V Gradcu, dne 1. novembra 1912. Od osrednjega odbora c. k. štajerske kmetijske družbe. Attems 1. r. Juvan 1. r. Razmotrivanja o vprašanju na-stavijenja kmetijskih strokovnjakov pri političnih upravnih oblastnijah. V kmetijskih krogih že celo vrst let bridko občutimo, da manjka političnim oblastnijam glede kmetijstva vsakega pridanega strokovnjaškega sveta, da se toraj dostikrat izdajo odločbe in odredbe, ki se ne ozirajo na posebne razmere kmetijstva ali pa vsaj ne v tisti meri, kakor bi se odločilo takrat, če bi oblast poprej vprašala za mnenje in svet kmetijskega strokovnjaka. S tem nočemo nikakor delati očitanj našemu uradništvu, ki službuje pri političnih oblastnijah. Deloma ima vsaj narodnogospodarsko znanje in se brezdvomuo potrudi, po svojih najboljših močeh in svojem znanju rešiti mnogoktere in dostikrat zamotane naloge napram kmetijskim slojem. Nikdo pa ne more tudi tega zanikati, da je treba za dandanašnji kmetijski obrat posebnega šolanja, posebnih študij; da toraj poznanje narodnogospodarske vede daleko več ne zadostuje, da bi še mogel uradnik poglobiti v vprašanja raznih kmetijskih panog, tem manj pa še jih tako rešiti, kakor bi v resnici trebalo. Po vsi pravici je toraj stala zadeva o na-stavljenju kmetijskih strokovnjakov pri političnih upravnih oblastnijah kot eno najvažnejših uprašanj na dnevnem redu zadnje konference predsednikov na Dunaju. Posvetovanja o tem vprašanju so razkrila mavsiktero poedinost, ki nam drastično kažejo, kako potrebna je ta reforma. Zlasti so se slišale od mnogih stranij pritožbe, da se progreša v davkarstvu vsaka zveza s kmetijskim obratom. Ni čuda potem, da se pri predpisu davka do- gajajo brezoobzirnosti, ki nikakor niso utemeljene v zakonu. Nadalje se je tudi opozarjalo na to, da se dostikrat neprimeroma dolgo zavlačuje rešitev deželnokulturnih zadev ravno zopet zaradi nepoznapia kmetijske^stroke. Posledica temu pa je, da pride v posameznih slučajih odločba toli preprepozno. da nima za posamezne interesente sploh nobene vrednosti več. Sama na sebi pa ta zahteva ni nova. Že dolgo časa se bavijo tozadevno odločujoči krogi s tem vprašanjem, le do končne rešitve še ui prišlo ravno iz tega vzroka, ker bi se obremenila z izvršitvijo te reforme država v gmotnem oziru. Prej ali slej pa se bo morala na vsak način razvozlati tudi ta zadeva, saj si tega nikdo ne more misliti, da bi še dolgo ostalo pri dosedanjem uradovanju, oziroma dosedanje rešitvi kmetijskih vprašanj zastran politične oblasti. Na vsak način pa je razmotrivanje tega vprašanja danes že na mesty, saj se je vendar že začelo s prvim delom reforme naše državne uprave, pri kteri se bo treba na ta ali oni način ozirati tudi na naše potrebe in zahteve. Od korporacij, ki so razven članov konference prerešetovale to vprašanje, moramo v prvi vrsti imenovati kmetijski svet, ki je že na svojem zborovanju meseca majuika leta 1900 temeljito razpravljal o ti važni zadevi in podal prav lepa poročila. Takrat je ugotovil poznejši, medtem že umrli poljedeljski minister češki profesor Braf, da se pri oblastvih prve instance ne jemlje zmiraj ozir na potrebe in interese kmetijstva, ker urad-ništvo ne pozna tozadevnih stanovskih in živ-Ijenskib razmer. Braf pa je bil mnenja, da bi se ne dalo temu odpomoči z nastavljenjem posvetovalnih pomožnih organov pri upravnih oblastnijah prve instance. Resnična odpomoč bi se bajo dala doseči le z upeljavo agrarnopolitične samouprave, bodisi tako da se organizirajo častna mesta kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov, ki bi naj potem skupno odločevali z državnimi uradniki, bodisi da bi se podelile samostojue pravice, odločevati v strokovnih vprašanjih tem kolegijem, ki so sestavljeni iz strokovnjakov. Temu mnenju pa več članov kmetijskega sveta ni pritegnilo. Odobravali so sicer v celoti stališče profesorja Brafa, toda izrazili so se, da se bo z metodo, ki jo on priporoča, stvar zopet zavlekla za več Časa. V referatu, kterega je podal član kmetijskega sveta grof Carpi n e, se je naglašalo, da se množijo vsled stalnega napredka in razširjenja gospodarskega življenja vprašanja, ki bi jih naj rešila politična oblast. Ako jih hoče ta prav rešiti in odločiti, morajo imeti njeni uradniki tudi tehnično zuanje. Ne da bi on hotel zanikati važnost, upe-ljave kmetijske samouprave (na strokovnjaško-zadružni podlagi), pripominja vendar referent, da se v ti obliki to vprašanje ne da rešiti, ker bi se moralo upeljati vse ueposreduo praktično. S tem je hotel povedati, da bodemo čakali na splošno upeljanje kmetijskih strokovnih zadrug še pač leta in leta. Naglašal je nadalje, da je nameščanje strokovnjakov v večjem številu pri poljedelskem ministerstvu in nastavljanje strokovnjakov pri političnih deželnih oblastvih, kakor tudi pri okrajnih glavarstvih v to svrho, da ti sode- lujejo pri upravi kmetijskih interesov ter odloče-vanju in rešitvi kmetijskih vprašanj, neobhodna potreba, ki se ne da več zavlačevati. To sodelovanje pa bi se ne smelo omejiti na samo posvetovanje, ampak ti strokovnjaki bi se morali v prvi vrsti uporabljati pri neposrednem obravnavanju tozadevnih vprašanj, kajti le na ta način bi prišlo strokovno stališče do svoje popolne in primerne veljave. Razventega se je referent zavzemal tudi za to, da imenuje poljedelsko ministerstvo v vsaki občini zaupnike, da so tako ustanovi organizacija, ki bi obsegala vse dežele. S tem bi se dosegla tudi ozka vez med krogi kmečkega prebivalstva in med navedenim ministerstvom. Poročevalec je potem združil svoja izvajanja v te predloge, ki bi se naj sklenili: Kmetijski oddelek kmetijskega sveta priporoča c. k. poljedelskemu ministerstvu: 1. Namestiti večje število praktičnih kmetovalcev pri c. k. poljedelskem ministerstvu; tem se naj poveri izdelaiije poročil o zadevah, ki imajo vseskozi kmetijski značaj. 2. Vsaki deželni politični oblasti se naj prideli praktični kmetovalec, ki pa je sicer v statusu poljedelskega ministerstva. Ta bi naj bil referent za vsa kmetijska vpranšanja. 3. V vsakem političnem okraju — mali okraji bi se naj v to svrho združili — se naj nastavi kmetijski okrajni komisar, ki pa naj spada v status c. k. poljedelskega ministerstva. 4. V vsaki občini — tudi tukaj naj obvelja pravilo, da se manjše občine združijo — naj imenuje c. k. poljedelsko ministerstvo kmetijskega komisarja. V svojem nadaljnem posvetovanju se je zedinil kmetijski svet glede enotnega postopanja v tem vprašanju. Združil je nekoliko obotavljajoče stališče profesorja B r a f a z dalekosežnimi zahtevami grofa Car pine. Udaril je po skednji poti in sklenil tozadevno rezolucijo. Vzel je na znanje, da se v zmiraj večjem števila uporabljajo posebni poznavatelji kmetijskih in gozdarskih strok kot posvetovalni in strokovni poročevalci v c. k. poljedelskem ministerstvu. Priporoča, da gre c. k. poljedelsko ministerstvo po ti poti še nadalje primerno naprej, kakor tudi, da se pomnoži število deželnih kulturnih nadzornikov, ki so poklicani v to, da tvorijo v posameznih kraljestvih in deželah nekako vez med državno upravo in kmetijskimi krogi. Oni informirajo državno upravo o težnjah kmečkega prebivalstva v svojem okrožju in na drugi strani bodrijo in podpirajo kmečke sloje. Tem bolj pa je vzel kmetijski svet z obžalovanjem na znanje, da se uporabljajo zakoni, ki obravnavajo kmetijstvo, pri političnih oblastvih prve instance ravno zaradi nepoznanja tozadevnih razmer — ker je uradništvo le juridično izobraženo — prav mnogokrat napačno. Zaraditega pa odločbe nikakor ne odgovarjajo dejanskim potrebam in tudi ne interesom, na ktere pa bi se trebalo ozirati že iz stališča splošne blaginje. Kmetijski svet smatra kot neobhodno potrebo, da se pritegnejo agra-rični upravi za njeno vodstvo strokovnjaki, ker se le na ta način da upeljati resnična agrarno-politična samouprava. V to svrho bi se lahko dale pravice samostojnega odločevanja kolegijem, sestavljenim iz kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov, ali pa bi se naj pozvali v častno službo za rešitev kmetijskih zadev taki strokovnjaki. V de- želah pa, kjer se ustanovijo kmetijske strokovne zadruge, se naj priklopijo nove uredbe organizmu strokovnih zadrug. Z ozirom na praktične potrebe službo pa bi se naj namestili pri okrajnih gla-varsrdh v svrho sodelovanja v vseh kmetijskih zadevah praktično in teoretično primerno izobraženi strokovnjaki kot uradniki. Dokler se ne upeljejo vse te naredbe, zaukazalo bi se naj političnim oblastim, da pozovejo zmožne strokovnjake v sodelovanje pri kmetijskih zadevah, o kterih odločujejo okrajna glavarstva v prvi instanci ali kojih rešitev jim je prepuščena. Toliko o stališču, ki ga je zavzel kmetijski svet glede tega vprašanja. Toda razmero so medtem premagale dobro voljo, in izvršitev vseh teh predlogov se je odložila. Državna uprava ji je delala zapreke že z ozirom na stroške in z ozirom na upravnotehnične težkoče, kojih za sedaj ni mogoče odstraniti. Tudi tozadevno se ne ujemajo več mnenja, če že zadostuje uprava kmetijskih interesov pri političnih oblastnijah v zahtevani obliki, da se pride vsem nedostatkom v okom. Celo vpraševanje je zamotano, in snov jako obsežna ter bi jo lahko rešili na razne načine. Marsikteri izmed njih bi bil mogoče za stvar bolj primeren kakor pa zahteve, ki so se stavile v kmetijskem svetu. Tudi glede službe v poljedelskem ministerstvu so spozna namen centralne vlade, po možnosti ustreči tozadevnim željam kmečkih interesentov; kajti izza dobe navedenih posvetovanj kmetijskega sveta se ■vidi tozadevno precejšen napredek. Nedvomno pa je to, da se rešitve tega vprašanja moramo poprijeti še s celo drugimi močmi, «o hočemo priti do takega ugodnega uspeha, ki bo v dobrobit, v procvit našega kmetijstva in tudi iv korist državne uprave. Da se mora naša politična uprava tako preustrojiti, da se poleg uradniškega osobja nastavijo tudi zmožni strokovnjaki, o tem ni dvoma, in udeleženci zadnje konference predsednikov so si bili v tem edini. Najugodnejša prilika za nadaljevanje teh razprav bo se nam nudila — kakor že omenjeno — o priliki reforme uprave. Njena naloga bo, odstraniti to pomanjkljivost upravne službe in jo nadomestiti s primerno uredbo. Ustvariti bo treba tiste predpogoje, brez kterih si zlahka ne moremo predstavljati dobrega funkcioniranja celega aparata. Gmotna stran vprašanja bo se menda dala lahko premagati; upati smemo, da bodo s tem, kar se na eni strani prihrani, na drugi strani potem ta denarna sredstva na razpolago, ki so neobhodno potrebna za izvršitev obravnanih zboljšav. Naše narodnogospodarstvo je tako napredovalo, da bi se opustitve — kakor je ta — prej ali slej bridko osvetile, bodisi da trpi gospodarstvo posameznika, bodisi da ravna država proti svojim lastnim koristim, ker bi njeni uslužbenci ne mogli poseči njenim koristim primerno pri sporedu gospodarskih prevratov. H. K Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini (Dalje in konec.) Vsa ta znamenja nas opozarjajo na to, da se je sad v telesu samice popolnoma razvil in bo se izrinil, kar imenujemo porod. Čas pred porodom. Da se krava pripravlja za storitev, to nam kaže tudi s svojim obnašanjem. Ne mara več za klajo, pripravlja se večkrat na vodo, kaže krču podobno stanje, pri tem se dostikrat pogleduje nazaj po truplu, bije z nogami proti njemu, pogostokrat se vleže in zopet vstane, stopica nemirno sem in tje, javka in vzdihuje ter dostikrat tudi muka. S tem naznanja živinče notranje bolečine, ki nastanejo s stiskavanjem in krčenjem teleč-uika v to svrho, da se telesni sadež — mladič izrine. To so porodne bolečine. Tesozmiraj večje in jih podpirajo trebušne vezi. S temi bolečinami se odtrga oni del jajčnih kožic, ki leži najbližje notranjemu izhodu iz telečnika (maternice); sadna voda, ki stoji pod visokim pritiskom, jih potem pritisne kakor kak mehur naprej, da se počasi razširi telečnikov vrat. Ta z v o d o napolnjen mehur ima pri skotitvi veliko nalogo. On pripravlja kot elastična krogla pot mladiču in ga moremo smatrati kot najbolj rahlo sredstvo, ki v dovoljni meri razširja izhod iz maternice. Ko pride v sramnico, zdi se nam kot svetla, višnjeve barve oteklina. V nadaljnem poteku porodnih bolečin izstopi potem skozi sram- nico kakor glava debel mehur, ee predere in iz njega izteče nekoliko vode; takrat pravimo, da je „mehur počil". S stiskanjem telečnika, ki učinkuje sedaj že — ko je precej vode okoli mladiča odstranjene — naravnost nanj, porine se tele, ktero leži z glavo na sprednjih nogah, v nožnico. Če ima mladič za skotitev pravilno lego, prikažejo se parklji prednjih nog in kmalu potem gobček glave, ki leži na sprednjih nogah. Po nekterih hudih, kot sunek se ponavljajočih bolečinah, se pojavi ostalo truplo in storitev je pri kraju. Kaj je treba napraviti živinorejcu pri redni skotitvi in kaj se mora izvršiti v neredoma se vršečih razmerah? Kose pojavijo prva znamenja poroda, treba je pripraviti za kravo dovolj prostora, da se more poljubno gibati in ne poškoduje zraven nje stoječih živali. Z dobro nasteljo se naj pripravi živinčetu mehko in suho ležišče. Reči, ki so neobhodno potrebne pri porodu (vrvi, čisto olje ali mašča, milo, topla voda) se uaj že prej pripravijo čiste in očiščene, da jih imamo v siliTtar pri rokah. Vrvi (dobro izkuhane in omehčane) in podsukane roke to so orodja kmečkega živinorejca pri storitvi živine; ta mu v navadnih slučajih tudi popolnoma zadostujejo. S am o o b-sebi je umljivo, da ne smejo viseti te vrvi že leto in dan na kakem žeblju v hlevu. Roke je treba prej dobro osnažiti in umiti, nohte na prstih pa si zrezati in očistiti. Ako gledamo na veliko snago, ubranimo se marsiktere škode. «Vsako ropotanje, kričanje in praska se naj opusti, da se ne vznemiri po nepotrebnem živinče. Popolnoma napačno je mišljenje, da je skotitev nekaj naglega. Ni se toraj treba naravnost mrzlično razburjati in prenagliti ter poseči že vmes, kakor hitro se pojavijo porodne bolečine. Kolikokrat prodrejo ljudje mehur in vlečejo na vse pretege kakor brezumni s čim največimi pomagači za nogo teleta, ki so jih najprej zagledali molčti iz sramnice! In vendar je mehur, oni od narave ustvarjen aparat, ki se kakor zagvozda porine med rodila, da jih počasi in brez bolečin razširi in ugladi. Ako tele potem no gre naprej, kar je umevno, ker se je iztekla sadna voda, so se izsušila in niso dovolj razširila rodila, ter se medtem spremenila mladičeva lega, potem dela sosed za sosedom poskuse in poskuša s nrav umazanimi rokami odstraniti ovire. Tuintam se potem bodisi posreči z ogrommo močjo spraviti tele iz krave, pri čemur pa se v rodilih to ali ono pretrga in rani, bodisi da se porod vkljub vsi uporabljeni sili ne more izvršiti. V takem slučaju nato z veliko naglico kličejo živinozdrav-nika. Umevno je, da je treba zastran živino-zdravnika velike energije in truda, tako pokvarjeno storitev, ki bi bila sicer brez napačne in pre.zgodnje pomoči etelo lahka, sedaj še le izvršiti. V mnogih slučajih je po takem živino-rejčevem ravnanju tudi njegov trud brezuspešen. Ce je vse za storitev pripravljeno, je mehur sam „počil", del sadeževe vode odtekel, seže sc naj previdno z osnaženo in pooljeno desnico v nožnico ter preišče, kako stvar stoji — če je vse v redu. Pri tem se naj prsti sklenejo skupaj, da tvorijo nekako zagvozdo; potem porivamo roko naprej med vednim kretanjem in sukanjem od leve na desno, od desne na levo. Prepričati se je treba o legi teleta, če pridejo zadnje ali prednje noge naprej. Će pride mladič z glavo, to je v pravi legi, takrat ležijo podplati parkljev navzdol; če pa se koti tele z zadnjim delom, potem so podplati navzgor obrnjeni — seveda če ima tele sicer drugače pravo lego. Obe legi, namreč: bodisi če leži tele v rodilih z glavo na sprednjih nogah — bodisi če pridejo zadnje noge naprej, in je v obeh slučajih obrnjen trebuh teleta navzdol proti trebuhu samice, na-zivljemo redno ali normalno lego. Ako smo se prepričali, da je vse v redu, potem prepustimo za sedaj vse drugo brez- skrbi kravi. Samičine moči na-vadnopopolnomttzadostujejo, dastori br ez tuj e pripo m oč i. Živinorejčeva naloga pri skotitvi obstoji glavno v tem, da ne moti poroda med pripravljajočimi se porodnimi bolečinami, ko se skuša lega sadeža priravnati in prilagoditi obliki izhoda iz rodil. Živinorejec naj prepusti, da se storitev naravno izteče. Moč samice, s ktero izriva mladiča, se naj še le takrat podpira z vlečenjem, ko so noge že prilezle do kolen in glava do oči izven sramnice, ali če je krava s prevelikim stiskanjem in pre- napornim napenjanjem preveč izmučema in oslabela. Da dobimo mladičevo glavo prej na svetlo, lahko z rokami potegnemo oba stranska dela sramnice čez glavo teleta. Takojšne vlečenje se priporoča le takrat, če se tele koti z zadnjima nogama naprej; v tem slučaju obstoji namreč nevarnost, da se mladič zaduši. Kot pravilo za vlečenje naj živinorejcu velja: vleči se sme le m e d p o r o d-nimi bolečinami in sicer počasi, toda ne sunkoma, ampak nepretrgoma. Dostikrat se storitev vstavi, 'če je tele prilezlo na svet do polovice trupla, v tem slučaju je zadnji del še trdno zagvozden v materinem truplu. To oviro prav lahko odpravimo s tem, da tele okrog lastne osi zaobrnemo. Ko smo to storili, potegnemo navadno lahko mladiča popolnoma na svetlo. Iz predstoječih vrstic ste posneli, da se pri porodu ne sme živinorejec z ničemur prenagliti in kazati razburjenega, ampak prepustiti vse čim le mogoče naravi sami. Vsa umetnost glede pomoči pri porodu naj obstoji — kakor sem že opetovano naglašal — *v tem, podpirati naravo, ne pa jo prehiteti! Največ napačnih leg, ki potem povzročijo težko skotitev, nastane vsled-tega, ker se živinorejec ne drži tega prvega pravila pri porodni pomoči, ampak prezgodaj začne — kakor si on to domišljuj’c — „pomagati in podpirati naravo". če pa se pripeti izvanreden slučaj, potem pa se ne obotavljaj dolgo in pokliči čim prej tem boljše živinozdravnika. Do njegovega prihoda pusti živinče pri miru in ne muči samice z brezuspešno napačno pomočjo. Ako mnogokrat po-sežeš z desnico v rodila, jih lahko raniš, nastanejo otekline, mimo kterih se potem težko izleze mladič. To potem otežkočuje ali dostikrat cel6 sploh popolnoma zabrani pomoč strokovnjaka — živinozdravnika. Kakor nas učijo izkušnje, nikakor ne škoduje tudi večurno čakanje. Dokler je mladič s popkom v zvezi s samico, in se ta vez morebiti ni stisnila, se tele ne zaduši. Medtem pa skrbi, da leži krava z zadnjim delom nekoliko bolj visoko, tako da tele zleze nazaj v rodila in se zabrani prenaporno napenjanje in pritiskanje krave. Ker na deželi ne moremo imeti vsak hip živinozdravnika na pomoč, hočem še na kratko povedati, kako se popravijo napačne lege. Pri tem ne morem dati živinorejcu nikakšnih pravil. On se mora predvsem razvedeti ali orijentirati in zvedeti, kako stoji stvar. Še le potem, ko si lahko natančno, jasno in prav predstavlja lego teleta, naj si napravi takorekoč načrt, kako bo popravil lego mladiča in ga spravil iz matere. Da se dobi za uravnavo lege potreben prostor, morajo se deli teleta, ki so prišli že iz sramnice, zopet nazaj poriniti. Porine se uaj polagoma in ne sunkoma. Krava. naj pri tem leži, ali vsaj z zadnjima nogama stoji višje. Predno pa te dele zopet spravimo nazaj v rodila, priveže se naj na nje vrv, da jih pozneje lažje dobimo zopet ven. Najpoglavitnejše napačne lege so: 1. napačne lege sprednjih nog, 2. napačne lege zadnjih nog in 3. napačne lege glave. 1. Pri napačnih legah sprednjih nog sta lahko ena ali pa obe nogi v kolenu uklonjeni (enostranska ali dvostranska v kolenih uklonjena lega), ali pa sta ena ali tudi obe nogi pod trebuh usločeni in zaobrnjeni (eno ali obojestranska plečna lega). Pri uravnanju lege je treba tako le ravnati: Z roko je treba seči v telečnik in poskusiti prijeti pod trebuh ukrivljeno nogo tako, da leži palec proti sprednjemu, ostali štirje prsti pa proti vzadnjemu površju. Potem porinemo zgornji del podlahtnice, nadlahtnice in plečni sklep skupaj uklonjeno in navzgor, zajedno, če je možno, celega mladiča nazaj, potegnemo medtem golenico (Schienbein) naprej in drknemo ob nji z roko navzdol do parkljev. Potem primemo z roko za parklje in uravnamo nogo v izhod iz rodil. Ako je noga popolnoma ukrivljena pod trebuh, potem sežemo do zapestja, upognemo ga in laket ter napravimo tako v kolenu uklonjeno lego, ki se nato tako uravna, kakor smo prej povedali, če ovijemo zanko okrog spodnjega dela podlahtnice, si delo zelo olehkočimo. 2. Pri napačnih legah zadnjih nog sta lahko ena ali pa tudi obe nogi v sklepu pri skočnici (Sprunggelenk) usločeni ali pa sta ena ali celo obe nogi pod truplo zaviti. Te neredne lege zadnjih okončin se na isti način uravnajo, kakor je zgoraj povedano. Tudi tukaj nam dobro služi zanka čez golenico okrog biceljna. Če je mladič v kotlini tako oprt, da ga ne moremo več nazaj poriniti v telečnik, mora se tele v ti legi spraviti na svet. V to svrho nam služijo vrvi, ki jih na vsaki strani napeljemo med nogama in tako daleč porinemo naprej, da jih lahko primemo ob boku ali lakotniei in potem v svrho združenja obeh koncev zopet nazaj napeljemo. Sicer pa se lahko obveže in zadrgne bok tudi z eno vrvjo in s tem pomaga, če ima vrv na enem koncu zapono (ušesce). 3. Glava ima lahko prav različne napačne lege; leži lahko ob strani proti plečain in rebrom (stranska lega glave), proti hrbtenici (Wirbelsiiule) zakrivljena (hrbtna lega glave), ali pa med sprednjima nogama proti sprednjim prsim (čelna ali tilnikova lega). Vzrok za te spremenjave lege obstoji navadno vtem, daje prezgodaj počil mehur, ali da je živinorejec prezgodaj vlekel za sprednji nogi ne oziraje se na to, ali je glava v pravi legi in li gre skozi rodila z ostalim truplom, in so li sploh nastopile porodne bolečine ali ne. V naravni legi tvori glava z nogami precej pravilno zagozdo. Čim bolj se vleče za noge, tem bolj se razširi ta zagvozda, ker glava zaostane in namesto da bi ležala na golenicah, leži potem na mnogo debelejših podlahtnicah. Glava tako tam obtiči in se zaobrne na stran. Da se uravnajo napačne lege glave, porinemo roko med sprednjima nogama do teletovega smrčeka, primemo s palcem za nosnico in z ostalimi štiremi prstmi za gobec, ali pa s palcem v gobec in z ostalimi prstmi za spodnjo čeljust. Ako potem potegnemo roko k sebi, posreči se dostikrat spraviti glavo v izhod iz rodil. Če se na ta način ne more uravnati lega, deue se zanka okrog zadnjih čeljusti. Nato vlečemo za njo z eno roko ali pa kdo drugi, z drugo roko pa porinemo tele nazaj. Ako je glava nekoliko privzdignjena, primemo za spodnjo čeljust in spravimo glavo v izhod. Vrv se naj priveže le takrat na spodnjo čeljust, če je treba živinčetu le malo pomoči, če pa je treba močno vleči, obstoji nevarnost, da izderemo mladiču zobe ali pa mu ranimo čeljust. V takem slučaju je potem boljše, vrv napeljati čez uho ali obe ušesi; seveda je pri tem treba napraviti vozel, da ne zadrgnemo teleta. ' Ljudje, ki vlečejo za vrv, se naj trdno oprejo, da ne izpodrknejo, ker živinče sicer občuti hud sunek. Ko so se posušila rodila samice in tele, ne pozabi, jih izbrizgati (s cevjo iz kavčuka) s toplo vodo, ali še bolje z žlemo lanenega semena ali oljem, da postanejo zopet polžka. Pri vsaki nepravilni storitvi more pomagač najboljše in najlažje delati, če živinče stoji, če se samica vleže in se ne more ali noče več vzdigniti, treba ji je zadnji del trupla povzdigniti, kar se najlažje izvrši s slamnatim gnojem, na kterega vržemo dovolj suhe slame. Ako leži mladičeva glava ob strani, tedaj je pač priporočljivo obrniti kravo tako, da leži glava teleta navzgor, ker s tem dobimo prostor za uravnavo lege. Po porodu. če je storitev pri kraju, ne sme se smatrati tudi d e 1 o p o m a g a č a pri skotitvi kot končano. Velike pozornosti je potrebna samica in zlasti skrbnega negovanja in oskrbo mladič. Neposredno po storitvi je krava jako izmučena, zato ji je treba miru in počitka. Ker jo koža vsled napornega dela občutljiva, priporoča se, živinče varovati pred prehlajenjem v mrzlem hlevu, kjer še je mogoče tudi prepih; pokrij toraj samico z volneno odejo. Skušaj pridobiti zmuče-nemu živinčetu zopet moči in prebavnost spraviti v stari tir s tem, da mu daš kruha š soljo ali z vinom. Da si uteši žejo, ponudi mu mlačne vode, pomešane z moko. Če krava leži, potem jo je treba posebej stražiti. Takoj po storitvi se telečnik začne krčiti, in s tem se posteljica razvozla od sadnih bradavic in potem izrine. Trebilo odide navadno v S do C urah po storitvi. Ako pa stoji krava z zadnjim delom navzdol, lahko zlezejo nazad vsled skotitve oslabeli rodilni udje in med njimi zlasti telečnik, in skozi razširjeno sramnico ven. Potem pa nastane tako nevarni propad maternice (v Slov. Gor. imenujemo to bolezen „trut“), za kojega zdravljenje je treba živinozdrav-niške pomoči. Dokler ne pride živinozdravnik, zavijte telečnik v čisto platno, ki ste ga namočili v mrzli vodi. Obvarujemo pa se te bolezni, če živinče postavimo tako, da stoji z zadnjim delom nekoliko bolj visoko. Glede krmljenja samice pametujte, da ji je treba prvi čas po storitvi dati le malo krmila, da se ji ne skvarijo prebavila, in se zabrani takozvana porodna vročica. Najbolj priporočljiva je za to dobo primerna množina krme, redka pijača z otrobi in moko. Še le ko je potekel nevarni čas, začne se naj krava boljše krmiti, toda da se ji naj le lahko prebavno krmilo. Ravnanje s teletom. Ko se je tele skotilo, pretrga se že vsled njegove teže popkova žila (Nabelschnur). V navadnih razmerah se pretrga tako, da še je nekaj visi od popka teleta. Ta konec vezi varuje pravo rano na popku pred stikom z zrakom, jo varuje sploh pred infekcijo. Rana se kmalu posuši in tvori tako resnično izdatno zaporo. Dostikrat pa se odtrga popkovina (Nabelsehuur) višje zgoraj v bližini popka, da se kar vidijo žilice. Taka odtrgana popkovova žila tvori odprto rano, vsled ktere lahko potem nastanejo vnetja, in pridejo v trebušno kotlino mladiča različne stupene glivice (bakterije). Te povzročijo bolezni, na kterih crkne velik odstotek telet. Dostikrat pogine živinorejcu tele za le.tom, tako da si sploh ne more vzrediti mladičev. Med najnavadnejše bolezni mladih telet spada: vnetje popka, hromota ali mrtvo-udnost, driska in griža. Vzrok za prvo navedeni bolezni je okuženje (infekcija) skozi popek. Največkrat se pojavi hromota v zvezi z vnetjem popka in gnojenjem rane; Nekaj dni po skotitvi zgubijo teleta svojo bezgavost in živahnost, ne marajo sesati in nekako trdo hodijo. Loti se jih vročica, ležijo mnogo, in jih le težko spravimo na noge. Sklepi so bolestno otečeni. Če pritisnemo s prstom na otekline, kaže mladič hude bolečine. Bolezen je zmiraj hujša, tele postane zmiraj bolj suho in konečno pogine. Najbolj uspešno varstveno sredstvo proti ti bolezni je edino le skrbno negovanje popka mladičev in velika snaga hlevskih tal. Najbolj priprosto, pa tudi najpripravnejše je, če jprimemo popkovino — v slučaju, da se ni sama odtrgala — štiri prste proč od kosmate kože popka, jo potegnemo iz rodil in otrgamo na tem mestu. Vsebino popkove žile pa izžlemamo na zunaj proti trebilu. Ta preostali konec popkovine potem takoj razokužimo s kakšno tekočino (kreo-linovo vodo, lizolom, kteremu smo seveda dodali vode — ali če pa nimamo pri rokah te razkužil — s čisto vodo), na kar se popek kmalu posuši. Teletu moramo, kakor hitro se je skotilo, odstraniti iz gobca in nosa žlem, ki ju obdaja, da se olehkoči dihanje. Ne smemo teleta — kar se dostikrat zgodi — in vsled česar se tudi sveža popkova rana okuži, vleči čez nesnažno nastelj ali po hodniku, ki je z gnojem in gnojnico okužen, na njegovo bodoče stojišče in ležišče, ampak zanesti se mora tjekaj mladič. Navadno poliže krava tele; s tem odstrani žlemo in tudi delovanje kože se vzbuja. Ne smemo pa tudi pozabiti, da se okuženje zdatno povspešuje z vsemi onimi vzroki, ki slabijo mladiča. To je v prvi vrsti pre-hlajenje in nenaravno krmljenje telet. Hrana se mora dajati mladiču le v malih množinah. Zlasti pa ne sinemo teletu zabraniti prvega mleka samice, takozvanega miezva (Kolostrummilch). To vsebuje mnogo solij in ima posebno lastnost, da odstrani iz mladičevih čreves lepljivo črevesno snov. Mlezvo je najbolj naravno in najugodnejše odvajalno sredstvo, čim manj vsebuje mleko kolo-struma, tembolj težje prebavno je in tem bolj hitro se skvarijo mladičeva prebavila (griža). Za nadaljno vzrejo teleta je treba marljivosti, točnosti in velike rednosti, čim bolj se držimo teh, tem večje gmotne in vzrejne uspehe bomo dosegli. Jesensko gnojenje travnikov in pašnikov je najboljše. Dohodki naših travnikov in pašnikov bi se lahko podvojili, če bi jih pravočasno dobro pognojili. — Ker ne zadostuje hlevski gnoj tudi samo za zadostno gnojenje travnikov in pašnikov, pognoji se naj oral zemlje (5754 m2) s 300 leg ktjnita ali IGO leg 40% kalijeve gnojilne soli in 300 kg Tomaževe žlindre. Ta gnojila se morajo pomešana raztrositi v pozni jeseni, ko še zemlja ni zmrznjena. — Če se gnoji z hlevskim gnojem, zadostuje polovica navedenih umetnih gnojil. Jesensko gnojenje je zaraditega najboljše, ker se redilne snovi — ki jih vsebujejo umetna gnojila — do spomladi, ko začnejo travniki in pašniki zeleneti, raztopijo in tako že senu koristijo, če pa se gnoji še le v zgodnji pomladi, ko že začne rasti travica, ne morejo delati čudežev umetna gnojila že pri prvi košnji, ker potrebujejo za razkroj gotovega časa. Učinek se pokaže še le pri otavski košnji ali pa celo še le prihodnje leto. — S tem se toraj zgubi pol leta ali celo celo leto, medtem ko bi se pri pravočasnem gnojenju že lahko dosegli lepi uspehi. Pri uporabi umetnih gnojil pa ne dobimo le zgolj več krme, in ni samo večja paša na pašnikih, tudi kakovost pridelka se zboljša. — Kisle trave in plevel so kmalu zadušene od sladkih trav in detelje. — Na noben način pa se ne sme guo-jiti samo s Tomaževo žlindro, ampak uporabiti se mora zmiraj tudi kajnit ali 40% kalijeva gnojilna sol, kajti le tedaj se doseže velik pridelek dobre kakovosti. Pomladenje vina. Spisal deželni vinarski in sadjarski ravnatelj Stiegler. Poseben način zmešanja večih vin, je pomladenje vina. Uporablja se takrat, čo vino, ktero je iz slabega letnika ali ktero ima premalo alkohola, ni trpežno; nadalje, če je zgubilo svoje dragocene okusne snovi; konečno če se zaradi prenehanega vretja ali iz drugega vzroka ni tako razvilo, kakor to želimo. V takih slučajih ga lahko zboljšamo s tem, da ga do polovice pomešamo z vinskim moštom prihodnjega letnika. Na ta način vre še enkrat, in če smo primerno odbrali vrsto grozdja in mošta, moremo na naravni način dobiti zažel-jeno zboljšanje. To pomladenje je tudi poznano sredstvo, da se pri bolanih vinih, ki imajo n. pr. okus po jesihu ali plesni i. t. d., te bolezni odstranijo, in da dobimo zopet zdravo mlado vino. Tudi stara vina, ki so že dobila čuden, ongaven okus vsled starosti, se lahko s tem pomladijo, da jih pomešamo z mladimi močnimi vini po prvem pretakanju. Seveda se naj napravi pred vsem poskus v malem — polliterski steklenici — da se vidi, v kakšnih množinah se naj vini pomešata, da dobi vino značaj mladega vina. Statična presoja in izvršitev poskusnega gnojenja v kmečkih gospodarstvih. Spisal kmetijski učitelj Rud. Steppes. Tudi kmečki posestnik, ki mora ravno stremeti za tem, da dobi od svoje grude čim navečji pridelek, se je dandanes že poprijel marsiktere ko-ristonosae spremembe v svojem gospodarstvu. Ravna se po kolobaru, to je, izogiba se nacejati ali nasaditi prevečkrat zaporedoma na istem kosu zemlje eno in isto vrsto pridelka in ne pusti več prahe. Pač pa seje in sadi okopavine ali pa prideluje še zraven teh druge rastline, ki po eni strani globoko zrahljajo vsled svojih dolgih korenin zemeljske plasti (nadomeščenje večkratnega oranja pri prahi) deloma pa z bilkami in lističjem ob-senčijo zemljo (doseže se g o d n o s t), ki pa imajo tudi visoke cene. tako da se boljše izplača gospodarstvo. — Toda kmalu bode kmet občutil posledice svojega „roparskega11 izrabljenja zemlje, če ne bo zadostno gnojil svoje zemlje, ne bo skrbel za to, da se nadomestijo zemlji vsaj zopet tiste redilne snovi, ki so se ji odvzele s pridelki. — Kratko rečeno: kmet dandanašnji ne smo več gospodariti tje v en dan! Pretehtati bo moral — dasiravno je njegova kmetija mala in gospodarstvo priprosto — stojijo li v takem razmerju pri dosedanjem oziroma nameravanem gospodarenju dohodki, ki jih pričakuje, in pa stroški, ki mu jih nalaga gospodarstvo, da je čisti dobiček in obre-stovanje uporabljene glavnice primeren (ekonomična presoja). Presoditi pa bo tudi moral, ima-li gruda primerno nadomestilo za redilne snovi, ki so se zemlji odvzele s spravljenimi prodanimi pridelki (statična presoja).1 Statična presoja se raztezuje dandanes, ker natanko ne moremo ugotoviti na podlagi današnje vede, koliko toli važne redilne snovi „dušika“ dobijo rastline iz zemlje in koliko se ga navza-mejo iz zraku, le na nadalje važne rastlinoredilne snovi „fosforovo kislino1*, „kalij11 in pa „apno1*, Ako prerežemo nad korenino bolj močno rastlino, recimo: solnčnico, opazujemo lahko, da prihaja voda, ki jo srka rastlina iz zemlje s svojimi * Priporočamo nakup knjige Dr. Lubeg, Betriebslelire 1911. Dobi se za M. 1-60 pri Paul Parey, Berlin S. W. koreninami, iz takozvanih lesnih vlakenc. Če spravimo v zemlji zaostali konec solnčuice po posebni cevi v dotiko s stekleno cevko, priteče v kratkem času voda v stekleno cevko in narašča še posebno, če rastlini zalijemo, ker je pritisk večji. — To prikazen moči nazivljemo pritisk korenin. — Najnovejša veda pravi celo, da je to učinek solnčnih žarkov. — Na sličen način lahko opazujemo, kako pohitevajo v deblih rastlin kvišku redilne snovi. Iz korenin pritekla in nato zbrana voda pusti, ko je izhlapela, solnati preostanek; to so namreč redilne snovi rastlin, ki so bile raztopljene v vodi, in kterih so se nasrkale in jih sprejele vase tanke drobne koreninice. — Ako ta preostanek preiščemo, najdemo v njem kalium in železne spojine i. t. d. Po takozvanih vodnih kulturah pa se je dognalo, ktere od teh solij so za rastline neobhodno potrebne. Te pa so: fosfor, kalium, kalcium, magnesium in železo; razventega potrebuje rastlina neobhodno plinov: kisika, ogljika in dušika (v zraku) in vode (in kisika v vodi); nadalje klora, dušika (kot sol), silicium in natrium. Slednje dvojih snovij pa v resnici rastline ne potrebujejo neobhodno. Kako pu gospodarijo in živijo rastlino s temi neobhodno potrebnimi redilnimi snovmi ? Predno naravnost odgovorimo na to vprašanje, omenimo naj še sicer jako znano temeljno pravilo: zakon minimuma2, na ktero pa — kar je čudno — kmečki ljudje tako malo jemljejo ozir. — Liebig jo dognal, da se ravna vsa poraba redilnih snovij —< in po temtakem množina in kakovost pridelka — po tisti redilni snovi, ktere je v zemlji najmanjša množina. Go je toraj v zemlji le ene redilne snovi, n. pr. vode aii železa ali fosforove kisline v primeroma premajhni množini, ne moremo doseči mtjvečjega pridelka, naj si bode kalija, dušika, kalcija i.'t. d. še v taki obilici na razpolago. — Te redilne snovi, kojih je dovolj na razpolago, ne morejo priti do veljave. — Le tako dolgo, dokler je zemlja vsebovala še fosforove kisline (ali vode ali železa), je bila rast rastlin lepa. — lies se pač sicer nahaja železa, klora, žvepla, magnezija, pri dobrem obdelanju in prezračenju zemlje tudi vode, kisika v zraku, konečno ogljika in kisika pa zmiraj v zadostni množini v vsaki zemlji. — Drugače pa je z naslednjimi četverimi poglavitnimi redilnimi snovmi: dušikom, fosforovo kislino, kalijem in kalcijem (apnom). — Teh poglavitnih redilnih snovij potrebujejo rastline v veliki množini, in pri današnjem gospodarenju jih moramo zemlji zopet dati pogostoma v večjih množinah. — Namenoma sem v prejšnjem primeru učinek, „zakona minimuma® naglasal ravno fosforovo kislino; zato namreč, ker ima pri kmečkem gospodarstvu glavno vlogo l^levski gnoj. — Hlevski gnoj (in zlasti gnojnica) pa ima, čeravno je splošno ali univerzalno gnojilo, t. j. ker vsebuje vse četvere poglavitne redilne snovi, primeroma le malo fosforove kisline. — (Slika 1 in 2). V kupu 1000 kil hlevskega gnoja sc nahaja: 6-3 kg ; 2-5 kg kalija fottorov e kisline Slika 1. V 1000 literskem sodu gnojnice so nahjya: 2-3 Jiff 4-6 kg O-l kg 0-2 kg dužikti kalija fosforove kisline apna Tamkaj, kjer ne puščamo več prahe — tega pa tudi ni treba, ker imamo umetna gnojila — kjer pridelujemo stročnice, krmske rastline, ogrščico in druge pridelke za prodajo ne za krmljenje domače živine (da bi prišle redilne snovi z gnojem zopet na njivo), mora se na vsak način uporabljati fosforova kislina. — Kak učinek ima zakon mini- * * Glej Bt, 17 letošnjega „Gospodarskega Glasnika1^ murna glede vode v sušnih letinah, to smo že večkrat bridko okusili. — Kaj so pomagale vse ostale redilne snovi, dasiravno smo jih še v tolikih množinah dali polju? Ravnoisto pa velja tudi glede zraku in toplote. Le pri pravem obdelovanju, da prešine zemljo zrak in toplota, dobimo dovolj pridelkov. Zakon minimuma pa tudi pravi: Ako popolnoma manjka le ene neobhodno potrebne redilne snovi (izvzemši silicija in natrija), posuši se rastlina kmalu docela, ko se je začela kliti (ko klije, sne takorekoč v klici nakopičene redilne snovi). _______________ (še pride). Pomanjkanje kolja, Čimbolj napreduje prenavljanje naših po trtni uši uničenih vinogradov, tembolj se čuti pomanjkanje pripravnega kolja. Hrastovega ali kostanjevega dostikrat že za visoko ceno ni več dobiti. Pa tudi kolje iz mehkega lesa, ktero je izvzemši mecesnovega, manj trpežno, postaja od leta do leta dražje in redkejše. Že nadomeščajo nekteri kolje s stebriči iz z železom ojačenega betona in z žico, kar je zelo priporočljivo, a neizpeljivo tam, kjer ni pri roki za beton pripravnega peska in kjer je dovažanje tega predrago. Sicer zadostujejo tudi leseni stebriči, ako jih je sploh dobiti za primerno ceno. Da postanejo leseni stebriči bolj trpežni, jih je namakati (ako so sveži) v 5% zastopini bakrene galice ali pa (če so že suhi) v karbolineju, katranu i. t. d.). Dobro speljana naprava iz žice in stebričev, bodisi lesenih ali betonskih je sicer draga, vendar pride tekom let ceneje kakor kolje, ker traja mnogo let. Pa ravno ti hipno preveliki stroški in deloma dejstvo, da žica vendar le nekako ovira hojo na vse strani po vinogradu, so krivi, da se ta naprava pri nas prav neudomači. Kdor se torej ne more ali iz kteregakoli vzroka ne mara posluževati naprav iz stebričev in žice, ki bi mu nadomestile kolje v vinogradu, bode pač moral sain pridelovati potrebno kolje doma, ako ga noče drago kupovati. Treba bode narediti takoimenovane koloseke ali gaje. Primernega prostora za koloseke je pri nas dovo\j. V takem koloseku bo seveda umestno pomnoževati izmed za kolje sposobnih dreves tisto vrsto, ktera dd mnogo trpežnega kolja, ki hitro raste in ki ni izbirčna glede zemlje. V tem oziru pa zavzema akacija prvo mesto, kajti ona ni zbirčna, rase naglo in ima prav trpežen les. Sadimo lahko prst debele koreninske izrastke, kterih požene akacija mnogo. Kjer pa teh izrastkov ni dobiti, se sadike lahko pridelajo tudi iz semena, ki je v vsaki trgovini gozdnih semen na prodaj. Znana taka tvrdka je Jože J e n e w e i n v Inomostu na Tirolskem. Iz l/x leg semena je mogoče pridelati sadik najmanj za eden oral. Seme posejemo na pripravno gredo in kakor sploh vse enake setve negujemo i te rastlince, dokler niso močno dovolj za presajenje na stalno irtesto. V navadnih razmerah bodo pa tretjo pomlad že sposobne za presaditev. Četudi rase akacija prav rada in bujno brez vsake oskrbe posebno tam, kjer nam ni po volji, bo vendar uspeh sigurneji, ako prostor za kolosek primerno pripravimo. V jeseni ali po zimi je treba zemljo zrahljati in sicer najmanj V2 m globoko; zimskemu mrazu izpostavljena, prerahljana zemlja dobro prezebe, se razkroji ter postane rodovit-nejša in prosta plevela. Na pomlad je saditi sadike bodisi 1 ya m v četirikotu ali pa po pol metra narazen v vrstah, ki so dva metra ena od druge oddaljene. Uporaba mešanca ali dobro sprhnelega gnoja, tudi sicer drugače dobre zemlje pri saditvi se prav dobro izplača. Prihodnjo pomlad je rastlince en pedenj nad zemljo skrajšati in prve dve leti obvarovati plevela. Da se splača okapati akacije, lahko sadimo v prvih časih vmes kako okopavino, n. pr. peso ali kaj sličnega. Pozneje, ko se akacije ojačijo, ne rabijo več nikakšne oskrbe. V četrtem letu po sajenju so mladike navadno močne dovolj za kolje in jih odsekamo tik glave. Pozneje se seka vsako tretjo ali četrto leto, kakršna je pač rast. Pri prvem in drugem sekanju da vsaka akacija 1 do 3 kole, pozneje 3 do 5 in tako si lahko vsak zračuna, kako veliki kolosek rabi. Da pa pride vsako leto nekaj na posekanje, bo naj naprava koloseka razdeli na 5 do 6 let. Pa ne le v nalašč zato pripravljenih gajih, ampak tudi ob raznih mejah, kjer stoji sedaj ničvredno grmičevje, bi se dalo na ta način kolje pridelovati. Starejši nasadi dajo koreninskih izrastkov dovolj za saditev. Posekano kolje je strebiti, obeliti, zložiti in obtežiti tako, da se lahko suši in se ne zvije. Jako priporočljivo je še, zveže posekano kolje namakati v 5% raztopini bakrene galice; kajti tako namaka.io kolje je izvanredno trpežno. Boljša od navadne, nam znano akacije je baje Besonova akacija zato, ker nima trnja; ima pa to veliko napako — da ni dobiti lahko ne sadik, ne semena, vsaj meni se ni posrečilo, čeravno sem pisal v tem oziru na vse mogoče strani. Dobro bi bilo, da bi negovali to vrsto brez trnja v javnih gozdarskih drevesnicah. Odjemalcev za njo bi imeli dovolj. Zupanc. Domači vrt na deželi, Daleč proč od mestnega vrvenja, da dostikrat sploh izključen vsled oddaljenosti od vsakega večkratnega pogovora s svojimi sosedi, mora prebivalec na deželi skrbeti za to, da pridela v domačem vrtu dovolj sadja in zelenjadi za svojo kuhinjo. Uspeh pridelka je bistveno odvisen od prave izrabe zemlje, primerne razdelitve in obdelovanja vrta kakor tudi od oskrbe, ki jo zahteva posamezna rastlina. Opravljanje dela na vrtu ima navadno na skrbi domača gospodinja in kako ponosna je prava gospodinja na svoj lepo oskrbljeni vrt in bogato zalogo zelenjadi. Lepo oskrbovan zelenjadnik se mora takorekoč smatrati kot del stanovanja, saj se vendar tudi kmetovalec rad tamkaj vzdržuje in išče razvedrila in počitka v vročem poletnem času, če mu le ostane količkaj časa. Poleg zelenjadnic pa najdeš na vrtu duhteče cvetlice, ktere dekleta povežejo za nedeljo v šopke in jih fantje nosijo kot kine za klokukora: Lepo oskrbovani vrtovi na deželi krasijo ne le posamezno hišo, ampak tudi dajo coli vasi lepšo lice. Pridelovanje zelenjadi pa je tudi važen činitelj, ki povspešuje narodno blagostanje, in ravno v bližini kopališč in letovišč bi bilo na mestu, da se ne prideluje zelenjadi dovolj le za domače potrebe, ampak tudi za prodajo. Če pridemo v kako letovišče, povsod ti brnijo na ušesa skoro zmiraj jednake pritožbe: „Popolnoma se moramo tukaj odpovedati dobri, sveži zelenjadi, kajti v tem kraju se je sploh ne dobi, če pa že, potem pa le pri kramarju." V takih, od tujcev dobro obiskovanih krajih se vendar ne zahteva zgodnja zelenjad, za ktero je treba mnogo pozornosti in obsežnih priprav; kaj še! ampak skrbeti bi bilo treba edino-le za to, da jo dovolj zelenjadi na razpolago za časa, ko pride največ letovičarjev, to je od začetka meseca julija do konca septembra. Ge bi se poprijeli te moje misli in jo praktično izvedli, ostal bi marsikteri novčič v domači vasi, in tujski promet bi se tudi povzdignil. Pridelovanje zelenjadi je pri umnem obratovanju najbolj dobička-nosna izraba zemlje, ki jo imamo, kajti pridelovalec zelenjadnic izkupi iz ravnoiste površine zemlje dosti več kakor pa poljedelec. Zelenjad na vrtu in polju nam da prikuhe, tako da more na pogrnjeno mizo postaviti gospodinja vsak čas drugo jed. Toda le na vrtu premožnega posestnika najdemo zelenjadnic raznih vrst, po drugih vrtovih pa le salato, endivo, zelje in še k večjemu nekaj zelenjadine za juho. Naprarn drugim zelenjadnicam imajo ljudje dostikrat čudne predsodke in neredkokrat se 6lišijo izgovori: „Moji ljudje ne marajo druge zelenjadi." In vendar, kako raznovrstne jedi se lahko pripravijo iz zelenjadnic! Naše podnebje je za pridelovanje najrazličnejše zelenjadi pripravno in ugodno ter zraste posebno nežna okusna zelenjad. Pa ne samo v poletju, tudi po zimi bi naj imela skrbna gospodinja dovolj zelenjadi za na mizo, kar se doseže s prezimovanjem in vkuhanjem. Stavimo si vprašanje: kaj nam da lahko in kaj nam mora dati zelenjadnik, in s kakšnim delom se da to doseči? Izvrta bi morali v vseh letnih časih dobiti: čebulo, češenj, drobnjak (Schnittlauch), peteršilj ali pdršun, por (nemško Porree) in mejran. Prvo pomladansko zelenjad nam da jeseni vsejana špinača in salata. Kolikor le mogoče v zgodnji spomladi se zopet nasejate ti zelenjednici in ob istem času redkvica in redkev. Greda na vrtu so naj pripravi tekom meseca marca in tukaj naseje salata, koleraba ali podzemljica, karfijol, zgodnje zelje in zgodnji kapus (Frtlhkohl), zelena (Selleric), por, mejran in materina dušica (Thymiam; nato je treba čim prej nasejati in nasaditi na prostem polju grah, peteišilj. korenje ali mrkvico, karote in črni koren. Mora se potem nasaditi luk, vrediti špar-geljeva greda, osnažiti greda za jagode. Proti koncu meseca aprila, pa tudi v začetku meseca majnika sejemo in sadimo glavatice za pozno zelje, kapus, sploh raznovrstno zel je,karlijol, salato, grah in fižol. Meseca maja je treba začeti z delom pri špargelju, treba je presajevati razne glavatice, ki so nam zrasle na gredi. Salato je treba nasejati vsakih 14 dnij. Proti koncu meseca majnika se naseje endivija. Meseca junija že pride na mizo glavnata salata, koleraba in zgodnje zelje. Od tega časa si gospodinja lahko nareže raznovrstno zelenjad, kakor grah, špargelj, salato in karote, sčasoma tudi zgodnjo kolerabo in zelje. Endivijo je treba po preteku vsakih Štirinajst dnij nasejati do konca meseca junija. Meseca julija se naseje tudi seme zimsko redkve. Kmalu lahko dobino iz domačega vrta: fižolo v stročju, paradižnico (Paradeisapfel) in murke; za vroče poletje potrebujemo mnogo salate. Razven že navedenih ze-lenjadnic zelandsko špinačo, ktero je treba nasejati spomladi ob istem času kakor prvi grah. Drugo zelenjad. ktero nam vrt da le v gotovih dobah, kakor špargelj, grah in zeleni fižol, pa vkuhamo; pozneje vložimo v velike steklene posodo murke in paradižnico. Kesneje moramo zopet misliti na sejanje semena špinače, zimske salate in rapunceljna; tudi čebule ne smemo pozabiti za prihodnjo spomlad. Sedaj se začne še le pravo spravljanje zelenjadi. Zelje se seka, endivija, zelena, peteršilj, korenje, repa, koleraba in kapus se spravijo v klet. Ohrovt se dobro pokrije. Sicer pa prezimijo prav dobro nektere zelenjadnice tudi v 50 do 60 cm globokih jarčekih na gredah, ne da bi pomrznile. Ce se je vse spravilo iz vrta, treba ga je z lopato dobro prekopati. Tisti deli zelen-jadnika. kamor nameravamo spomladi nasejati ali nasaditi rastlino, ktere zahtevajo dosti gnoja, je treba pognojiti. Tozadevno moramo deliti, ^elen-jadnice v tri vrste, in sicer zahtevajo sveže gnojenje: salata, zelje, murke, špinača; za njimi se naseje zelenjad s korenjem in čebulnice in kot tretje zelenjadnice fižola in grah. (Je se ravnamo po tem, ne bo vrt samo dobro izrabil redilnih snovij, ki smo mu jih dali z gnojem, ampak tudi pridelek bo večji, dobili bomo izvrstno zelenjad, tako da bomo zmiraj radi šli gledat v svoj domači vrt. ------ L o h. Gnojenje s fosforovo kislino ozimini. Ke sejemo rž in pšenico, ponavljajo se zmiraj vprašanja, kako in s čim bi naj dobili ti rastlini fosforovo kislino. Umljivo je, da se mora zmiraj bolj razširjati tudi vsled pomanjkanja hlevskega gnoja pri rži in pšenici uporaba umetnih gnojil, da dobimo iz zemlje čim večji pridelek. Na ta način bi se naj vsaj deloma zjednačile nizke cene zrnja z znatno večjim pridelkom. Čeravno je v nekteri zemlji nakopičena velika množina za rast potrebn ih redilnih snovij, uče nas vendar praktične izkušnje, kako zelo se izplača tudi v taki zemlji gnojenje z gotovimi gnojili; ako pa primanjkuje zemlji sploh redilnih snovij, velja omenjeno Še tem bolj. Posebno moramo tozadevno povdarjati, da je fosforova kislina za prospevanje vseh rastlin ueob-hodno potrebna. Ker pa so ravno te snovi zemlji največ vzame s pridelki in toraj s hlevskim gnojem ne pride več v zemljo, nedostaja skoro vsakemu pojju fosforove kisline. V nekteri zemlji se nahaja še sicer velika množina fosforove kisline, toda s tem ni nikakor ustreženo setvi, ker je rastline ne morajo sprejeti. Fosforove kisline spojine so se namreč že razkrojile. To resnico kmetovalci zmiraj bolj spoznavajo, in tako si moremo razlagati od leta do leta naraščajočo uporabo fosforovih gnojil. Med temi zavzema že več let Tomaževa žlindra prvo mesto, ter jo poljedelci zlasti radi uporabljajo za jesensko gnojenje, ker daje rastlinskim koreninicam fosforovo kislino v lahko sprejemljivi obliki, in ker ji ostane lahka razkrojnost fosforove kisline. Vsledtega je Tomaževa žlindra posebno pripravna za gnojenje ozimini, kajti ta potrebuje za ves čas svoje rasti sprejemljive fosforove kisline, ki je tudi neobhodno potrebna za tvorjenje zrnja. Kar se tiče rži, potrebuje ta fosferove kisline, tako da jo moramo preskrbeti z bogato množino tega gnojila. To velja zlasti takrat, če smo sejali rž na njivi za setvijo, kteri se ni gnojilo z umetnim gnojilom, recimo za deteljo. V takem slučaju se gnojenje s štiremi stoti Tomaževe žlindre na hektar, raztrošeno jeseni, bogato poplača. Ako pa sejemo rž za krompirjem, takrat smemo varčevati s fosforovo kislino, ako-ravno se krompirju ni gnojilo, ker krompir ne potrebuje dosti fosforove kisline, toraj pusti še zmiraj gotovo množino tega gnojila v zemlji. Pšenici je sicer manj potrebna fosforova kislina, toda S8 popolnoma tudi ne sme v nemar pustiti. Ne smemo namreč pozabiti, da vzame dobra pšenična letina zemlji 35 do 40 kil fosforove kisline na hektar. Če pa sejemo novejše, 'jako rodovitne vrste pšenice, potrebujejo te še več fosforove kisline, če hočemo doseči čim najboljši pridelek. Čeravno se je dosihdob smatrala v vodi razkrojna fosforova kislina — zlasti v težki zemlji — kot najbolj pripravno gnojilo s fosforovo kislino, oglašajo se vendar zaporedoma kmetovalci, kteri trdijo, da se dosežejo z zaporednim gnojenjem s Tomaževo žlindro tudi prav zadovoljivi uspehi; saj se tudi v težki zemlji razkroji toliko fosforove kisline, kolikor je potrebuje rastlina za svojo rast. Sicer pa je Tomaževa žlindra dandanes že tako pripravljena, da se tudi v težki zemlji lahko razkroji. Zlasti tedaj, če se je zemlja zrahljala s tem, da se podorje strnišče ali sploh ostanki rastlin, detelja i. t. d., smemo nadomestiti superfosfat na primeren način s Tomaževo žlindro. Po razmerju obdelanosti zemlje, gnojitve prejšnji setvi in vrste pšenice se lahko s pridom uporabi jo do štirje meterski stoti Tomaževe žlindre na hektar. Tuintam se priporoča še večja množina, ker ne pridejo koreninice rastlin v dotiko z vso fosforovo kislino, ki smo jo dali polju, tako da ostane del gnojila neizkoriščen. Glede gnojenja s fosforovimi gnojili se mora reči naslednje: Svoječasno se je v obče zahtevalo, da se Tomaževa žlindra pri jesenskem gnojenju globoko podorje. Vsled večletne uporabe in lahke raztopljivosti Tomaževe žlindre pa se je pokazalo, da nima nobenega pomena okolnost, kako globoko spravimo fosfate v zemljo. Ako je zemlja pusta, negnojna, priporoča se celo, da raztrosimo del fosforovega gnojila kar po brazdi, ga torej ne podorjemo, tako da pridejo že majne rastlinice v dotiko z redilnimi snovmi. Tudi so se že delali poskusi, kteri so pokazali, da se Tomaževa žlindra tudi trosi na setev z uspehom. Če sneg ni visok, se to lahko celo izvrši do zgodnje spomladi. Zajedno z razpuščanjem snega se naglo razkrajajo redilne snovi gnojila in razširjajo po zemlji, tako da se sme pričakovati popolen uspeh. Čim prej pa raztrosimo na setev Tomaževo žlindro, bodisi da leži na po\ju sneg, bodisi da ga sploh ni, tem boljše je; zaraditega se ni treba na druge razmere popolnoma nič ozirati, razven če leži polje položno. Če leži sneg visoko, ali pa je njiva položna, takrat se je seveda treba bati, da bo se zgubilo z odplavljenjem mnogo umetnega gnojila, če se sneg hitro topi. Da moramo pri ozimini uporabiti razven fosforovih gnojil še tudi druga, kakor kajnit in žveplenokisli amonijak, je umljivo. K 5 n i g. Zborovanja podružnic. =* S8Vtlica. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice v Sevnici, kateri se vrši dne 17. novembra popoldan ob 2. uri v gostilniških prostorih podpisanega. Spored: 1. Načelnikovo poročilo. 2. Pregled računov. 3. Predlogi za družbeni občni zbor. 4. Prijavljanje za kmetijski knjigovodski tečaj. 5. Raznoterosti. 6. Pobiranje udninc za leto 1913. Ptuj Kmetijska podružnica za ptgjsko okolico prirodi dne 24. novembra v Ptuju pri gospej Zupančič poučno zborovanje. Začetek jo ob 9. uri predpoldne. Predaval bode tajnik Hol z o kmotijskem knjiittAodstvu s posebnim ozirom na osebno dohodninski davek. To vprašanje je velike važnosti za vsakega, posebno pa že za one, kterim se omenjeni davek že predpisuje. Kdor'je v stvari dobro poučen, se lahko izogne marsikterih nepotrebnih plačil. Upamo torej na obilno udeležbo. Pobirala sc bodo tudi udnina za 1913 in sprejemali se bodo novi člani. • v Zupanc. Sv. Jurij ob Ščavnici. Opozarjamo vse ude, kateri želijo izstopiti iz podružnice, da to takoj, vsaj pa'do 1. decembra t. 1. tajniku pismeno pri-glusijo. Članarina zn 1. 1913 se zdaj začenja pobirati ; posebno pa prosimo vso tiste ude, ki še za 1. 1912 niso poravnali udnine, da jo takoj pošljejo tajniku, gospodu Nemcu, v Okoslavcih. Kdor želi kaj naročiti, sc tudi naj pravočasno pri tajništvu oglasi. Umetna gnojila dobimo pri gosp. Zemljiču v Radencih in gosp. Korošcu v Gornji Radgoni. Naročilo za gozdne sadike jo poslati do 1. decembra. Kateri bodo prenavljali travnike naj, ako želijo podporo za travino ali deteljno seme, to priglasijo; ravno tako, kdor želi drenažirati! Tečaj za knjigovodstvo se vrši koncem decembra v kraju podružnice, koder se njih največ oglasi! Trije zveski stanejo 2 K, navodilo 1 K 50 v. Zglasiti se je pri podružnici vsaj do 1. decembra 1912. Siromašni dobe podporo. Iz podružnic. Sv. Jurij ob Ščavnici. Kmetijska podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici je prireilila v mesecu oktobru 4 zborovanja s predavanji. Dne 6. oktobra se je vršilo zborovanje v Ivaiycih, v gostilni Slo-gavičevi. Gospod načelnik B r o z n i k otvori zborovanje ter pozdravi navzočo povdarjajoč važnost kmetijskega pouka in da besedo gospodu agrarnemu ingeuirju Zidanšeku, ki v lahko umljivem govoru razmotriva, kako zboljšati naše dohodke z uspešno živinorejo. Naprej se moramo potruditi za dobrim travmštvom, skrbeti moramo za bujno rast dobrih sladkih trav. Izsušimo torej naše travnike z globokimi jarki in kjer je potreba z drenažo. Obdelujmo in preorjimo nerodovitne dele, pognojimo močpo z domačim ali umetnim gnojem ter posojajmo pravilno zbrano in dobro travino seme. Tudi gnojnico zbirajmo, jo vozimo v sodih na travnike ; to jo ceno, a zelo hvaležno gnojilo. Ako bomo imeli za našo govedo obilo dobre krme, bo nadalje treba, da se začnemo ozirati in brigati za pleme in pa^mo. Križanje z drugimi pasmami ni umestno, ker ne moremo delati zanesljivih zaključkov za bodočnost. Ustanovitev živinorejskih pasem je sila važno. Na Gornjem Štajerskem so kmetje ustanovili komisije za določitev plemenske živine. Le izbrane telice in biki, ki odgovarjajo vsem krepostim in pravilnostim v rasti se izberejo za pleme. Paziti je treba tudi na pojatev živine. Tudi zapiski od dojnic dobljenega mleka so potrebni, da lahko doženemo, v koliko dojnica splača pokladano krmo. Končno pa je živina izrodek grudo, na kterej živi. Kupčija po prekupcih za našo živinorejo ni koristna! Prevzame na to besedo gospod predsednik Breznik in govori temeljito v organizaciji glede prodaje vina. Za njim še govori gospod tajnik o delovanju podružnice in o koristih kmetovalca, ki jih kot ud lahko ima od kmetijske družbe. Gospod predsednik nato zatvori zborovanje. Za zborovanjem se je še vršila odborova seja podružnice. Vposlano. V/.aniite. če imate nahod, ste hripavi, sezluzeni in težko dihate, Fcllerjev fluid z znamko „Elsaflnid*. Mi smo se sami prepričali pri bolečinah v hrbtišču in prsih, pri vratoboln in trganju ob straneh i. t. d., kako zdravilni, kašelj utolažujoči in oživljajoči učinek ima to domače sredstvo. Dvanajsetorlca za poskus 5 kron, dva ducata 8 kron 60 v poštnine prosto. Od kar uporabljam* Fell orje ve odvajajoče rabarbare krotlice z znamko „Elsapillen“, imamo dober tek, zdrav želodec; ne tišče nas več v želodcu iu ne občutimo prav nobenih bolečin več. Priporočamo Vam iz izkušnje: Poskusite tudi to zdravilo, ki urejuje potrebo, povspešuje prebavnost, utolaži krt in zboljša kri. Šest škatljic stane poštnine prosto 4 krone. Proizvaja le E. V. Feller v Stnbici, Elzijin trg št. 292 (Hrvaško). Pri Jesenskem gnojenju polja in travnikov naj ne opusti noben kmetovalec, gnojiti razven s fosfati (Tomaževo žlindro, kostno moko ali superfosfatom) zmiraj tudi h kajnifom ali 40 odstotno kalijevo gnojilno soljo. Kot srednje gnojenje se računa na oral = 1600 štirjaških sežnjev, 300 kil kajnita ali 100 kil 40odstotne kalijeve gnojilne soli, ki se kratko pred trošenjem umetnih gnojil pomeša s fosfati. Da se pravočasno dobijo kalijeva gnojila, se priporoča, jih takoj naročiti. Pojasnila in brošurice o uporabi vseli umetnih gnojil se brezplačno dobe pri: Kmet. penita za pajaaia Motala Dunaj, VIIX/2 Skoda ulico 3. lili d. KILI WIEN, VIII . Skodagasse 3. Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, Gradec, Franzensplatz št. S. r. Z. Z O. i Komisijonelna prodaja sadja na Dunaju. Naznanjamo s tem, da bo Zveza do nadalje zopet prodajala vsak četrtet in petek na veliki dunajski tržnici sadje svojih članov, oziroma pri nji včlanjenih zadrug. Sadje se prevzame v komisijonelno prodajo na podlagi poprejšnje prijave in pritrditve zastran Zveze. V slednjem slučaju se razven izdatkov v gotovini (tovorninn, izdatki za spravljanje na trg in tržna pristojbina) še odtegne 5% od kosmatega izkupička. Za skrbno spravljanje in posodo mora poskrbeti zmiraj vpošiljatelj sam. Prijave, v kterih naj bo naveden natančen naslov, množina vsake vrste, ki je na razpolago, in nje kakovost, čas, kedaj bi se sadje poslalo, navedba članstva, se naj pošljejo Zvezi. II. Poročilo giede blagovnega prometa Zveze. i.c' Krmila. Dokler je kaj zaloge, oddajo se debeli in drobni otrobi franko na določeno postajo za meseca november—december za ugodne cene. IV. Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem. Pregled ponudeb in naročil. Pozor! Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev Ravnotako se pošljejo cene ponudbe za krmsko koruzo, ječmen in oves, kakor tudi krompir za na mizo franko zahtevana postaja. V interesu naših z a d r u g-č 1 a n i c je, če se jih v o b i 1-nem številu poslužijo. 2. Oljnate prge. 1 Ponujamo, dokler je kaj zaloge: sezamove prge, svetle, za 100 kg K 19-50 od Maribora, bruto za neto z vrečo vred, se pošiljajo v mesecu decembru 1912. Prge iz zemeljskega oreh a 58/62% proteina in tolšče, za 100 kg K 20-10 od Trsta bruto za neto z vrečo vred, se pošilja točno in do konca meseca decembra t. 1. 3. Nakup semena rudeče detelje. Zveza namerava tudi letos kupiti seme rudeče detelje naravnost od svojih članic, in opozarjamo toraj svoje članice že sedaj, da začnejo čim mogoče rano z mlatitvijo, ker so cene meseca decembra in januarja navadno boljše kakor pa meseca februarja in marca. Na vprašanje naznanimo vsak čas najvišjo mogočo ceno, ki jo moramo plačati, če se nam vpošlje vzorec. za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo. Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko. Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili. Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu. Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1. Živinski sejmi v Gradcu meseca novembra in decembra. Sejmi z rogato živino: Dne 21. in 28. novembra in 5., 12., 19. in 27. decembra. Dva dni pred sejmom s klavno živino se vrši sejem z živino za vzrejo, na kterega se priženejo ne le molznice, ampak tudi vprežni in mladi voli, mladi biki in telice. Sejmi s klavno živino: Dne 22. in 29. novembra, in 6., 13., 20. in 27. decembra. Konjski sejem: dne 5. decembra. Ponudbe: Dr. Tau s c h, Razvanje, pošta Hoče, 1 pinc-gavsk(| telico, 15 mesecev staro, 270 kg, 1 K za 1 kg žive teže. Postaja za vzrejo jorkširskega plemena graj-ščine Steinhof pri Radgoni ima zmiraj naprodaj mlade merjaščeke, polnokrvne jorkširske pasme, C do 12 mesecev stare, cepljene, K 3-50 za kilogram žive teže. Oton Haller-Haller, posestnik v Kam-mern; 1 muropoljskega bika, triletnega, plemenjaka, približno 700 kg težkega, lepe rasti in znakov pasme; dosegel je pri sprejemu 67 točk, plemeni dobro; vozi rad in tudi pri lahki vpregi; cena po dogovoru. Proda se le zaradi množine glav živine. (Slika je na razpolago). Lenart Fischer, veleposestnik v Štrihovcu št. 1, pošta Št. Jlj: 6% leta staro veliko kravo marijinodvorskega plemena s telotom-bikecem, 600 kg težko, dobro molznico, 500 K. Anton Hutter, posestnik v Reicbendorfu, pošta St. Stefan im Rosental; 1 kravo, ki še je le enkrat skotila, 5—6 mesecev brejo, približno 600 kg težko, dobro molznico. 1 telico, 5—6 mesecev brejo, približno 500 kg težko. Obe sta pincgavske pasme, dobrih prednikov, preminuli in vozita. 1 podrejenega vola čez 800 kg težkega, 1 K za 1 kg žive teže. Vnovčevalnica za živino zveze muropoljskih živinorejskih zadrug v St. Mihaelu pri Ljubnem ima na prodaj 50 glav brejih in dobrih krav molznic, 30 mladih telic in približno 100 mladih, vprežnih in za podrejo določenih volov. Miha Fr 6 wi s, gostilničar v Auersbachu št. 14 pri Mtlrzzuschlagu: enoletnega montafonskega bika; telico montafonskega plemena, 20 mesecev staro, čiste pasme; zelo lepi živali, skupaj K 850. Vincenc Steiner, ekonom v Petrovčah, proda lepo kravo čiste muropoljske pasme, 7 mesecev brejo, 580 kg težko, tudi dobro vozi, za 500 K. Franc Reach, Wald pri Stainzu, jarem v prežnih volov muropoljske pasme, 1100 kg težkih, 88 JV za 100 kg. Anton K ar Ion starejši, Hotel Bodenbaner, Buchberg, pri Thorlu, 6 bikov-plemenjakov čiste muropoljske pasme, dobrega plemena za molžo lastne vzreje. Cena 300 do 700 K za komad. Nadalje 3 konje, 2% leta stare, rumene barve z belimi grivami. Dva imata dobro 16 pestij, 1 pa slabo 16; konji imajo močna prša, težko nogo in so enake postave. Cena od 1200 K višje. Ogledate si jih lahko v Grabmeierhofu pri Št. liju pri Thorlu. Izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca oktobra 1912. (Promet z denarjem in blagom). A. Posojilnice. Posojilnice Konto vlog Konto kreditov Povračila vlog 1 Vloge • Krediti Povračila kreditov K V K V K v K 1 V Stanje dne 30. sept. 1912 ___ 8,361.293 84 4,697.380 65 —— Promet oktobra 1912 . - 218.342 09 314.846 58 185.734 39 282.451 06 Skupaj . . . — 8,676.140 42 4,883.115 04 _ — Proč vračila — — 218.342 09 282.451 06 — — Stanje dne 30. okt. 1912 — j 8,457.798 33 4,600.663 98 — B. Druge kmetijske zadruge in društva. Konto vlog Konto kreditov Kmetske zadruge Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K V K V K V K v Stanje dne 30. sept. 1912 . ■ rn 17.479 80 1,261.415 83 — — Promet oktobra 1912 . . 11.900 41 9.481 59 4.639 95 6.403 67 ! Skupaj . . . _ 26.961 39 1,266.055 78 — — Proč vračila — — 11.900 41 6.403 67 — 1 Stanje dne 31. okt. 1912 . — — 15.060 98 1,259.652 11 — Ves promet posojilnih društev Zveze meseca oktobra 1912 K 1,001,. 374-12 Ves promet ostaljb gospodarskih zadrug in društev meseca oktobra 1912 . . . Stanje vseh vlog koncem oktobra 1912........................................... Stanje vsega kredita „ „ 1912........................................ Uvoz blaga v oktobru 1912...................................................... Izvoz r, „ „ 1912 ................................................ Skupni promet meseca oktobra 1912 ............................................. Število pridruženih posojilnih društev koncem oktobra 1912: 287. Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem oktobra 1912: 92. » » n M n » 32.425-62 8,472.859-31 5,860-316-09 . 231.26M6 202.701-28 433.962-39 Zadružna vnovčevnlnica živine pri Šf. Miklavžu v Sausalu, 1 brejo kravo, bi naj do 20. novembra storila, mešane pasme, dobra molzna krava, 500 leg težka, za 400 K. Jožef Avgust Schmidt v Judendorfu-StraBengel, mlado živino brnske in simodolske pasme vsake starosti, brejo in nebrejo pod 15 meseci, kakor tudi bike-plemenjaka obeh pasem vsake starosti le od prav dobrih krav; cena K 1'50 za 1 leg žive teže od vsake prejemne železniške postaje Avstro-Ogrskega. K. Us s ar, Gradec, Burgring 16, ima v Zavrču pri Ptuju na prodaj dva opitana vola, približno 1300 leg težka. Cena K T04 za 1 kg žive teže. Oskrbništvo benediktincev v Admontu proda 6 zelo brejih telic, muropoljske pasme, pribpžno 450 do 500 kg težke, K 400 do 480 za komad; 2 kravi muropoljskega plemena po prvem teletu, približno 500 kg težki, komad po K 500; dva kopja, 2'/a leta stara, kobilo in rezanega konja, 14'5 pestij visoka, bosanskega plemena, oba K 700•—. Naročila. Oskrbništvo Frauneder, Urgenthal pri Brucku ob Muri, kupi vsak čas na novo molzne krave. Grajščina Hohenrain, pošta Sv. Peter pri Gradcu, kupi vsak čas dobro krave molznice. Karl Winkler, Hofstattern pri Gleisdorfu, išče kozla in kozo sanske pasme. F. Schaffer, gostilničar in posestnik v Siilwegu, pošta Fohnsdorf, kupi 2 lepi ovci ze-landske pasme, približno enoletni. Ponudbe surovega masla. Janez Pier er, po domače Heinzler v Št. Uju pri Thčrlu lahko odda en ali dvakrat na teden 5 do 7 leg surovega masla po K 3'80 kilo. Mlekarska zadruga Donnersbach lahko odda fine surovo maslo v poštnih zavojih in tudi po železnici. Na tedeu more poslati približno 50 kg. Cena najfinejši vrsti „Tannenbaum* v poštnih zavojčkih K 3 40, po železnici K 3'30 za kilo. Fino surovo maslo, vrsta „Blau“ K 3'20. Jožef Leitgeb, posestnik v Neudorfu pri Jzu, ima na prodaj fino surovo maslo. Prosimo, da se pri ponudbah živine navede po možnosti živa teža in cena. Prijave zaprodajo innakup se priobčijo samo trikat, če se nismo pismeno drugače pogodili. ni SMTP B Tržna poročila. SBbiibHWE Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Celovec |)50 Graško tržno poročilo. Sejem s krmo in slamo od 28. oktobra do 2. novembra 1912. Pripeljalo se je 47 vozov s 605 meterskimi stoti sena in 28 vozov s 335 meterskimi stoti slame; sejem je bil slabše obiskan, ko pretečni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 7-— do K 8 50, sladko od K 7'— do K 8'70; ržena slama od K 5'60 do 6'40; pšenična slama od K 6*40 do K 6'20, ječmena slama od K —’— do K —•—; ovsena slama od K —'— do K —•—; ježna slama od K —•— do K —. Sejem z rogato živino dne 7. novembra 1912. Prignalo se je 410 volov, 394 bikov, 326 krav, — živih telet in 158 konjev, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobuice. Izvov na Nižje Avstrijsko: — volov, 19 bikov, 1 krava, — telet; na Gornje Štajersko: 30 volov, 30 bikov, 13 krav, — telet; v Trst: — volov, — bikov, 34 krav, — telet; na Nemško: 7 volov, — bikov, — krav, — telet; na Predarlberško: 16 volov, 20 bikov, 10 krav, «-telet; v Švico: — volov, — bikov, — krav, — telet; na Češko: 90 volov, 40 bikov, 150 krav, 2 teleti; na Moravsko: 8 volov, — bikov, 7 krav, — telet. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od K loo-— do K 110-— (izjemoma K 112*—), poltolsti od K 92'— do K 96‘—, suhi od K 80 — do K 90-—; voli za pitanje od K —— do K —; klavne krave, tolste od K 78’— do K 90 — ; poltolste od K 64-— do K 76’—, suhe od K 44'— do K 60*—; biki od K 80'— do K 102'—; dojne krave do 4. teleta od K —*— do K —; črez 4. tele od K —— do K —'—; breje krave od K —•— do K —'—; mlada živina od K 76'— do K 92'-. Sejem klavne živine dne 8. novembra 1912. Zaklana živina: 574 telet, 3914 svinj, 33 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1'26 do K T32; teleta la (izjemna cena) od K 1'34 do K 1*48; mlade sviiye od K T44 do K 1*50; nemške pitanske svinje od K 1*44 do K 1*48; ogrske pitanske svinje la od K 164 do K 1*68; ogrske pitanske svinje Ha od K ]'44 do K 1 *48; mesne svinje od K f34 do K 1'44; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K 126 do K 1'32; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od —*— do K —; ovce od K —'80 do K 1*—; kozlički in jagnjeta od K —'— do K Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi Urez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z drema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 22. novembra v mestu Gradec (z zaklano klavno živino). Dne 23. novembra v Semriachu, okr. Frobnleiten; v Slovenski Bistrici**; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 24. novembra pri Sv. Marjeti na Pesnici*, okr. Maribor; na Teharjih* okr. Celje. Dne 25. novembra v Stainzu, okr, Kind-berg; v Stainzu**; v Lipnici*; v Wildonu*; v Ptuju*; v Polijem*, okr. Kozje; v Vidmu**, okr. Biežice; v Weizu**; pri Sv. Duhu pri Ločah** okr. Konjice; v Lembergu*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Neumarktu**; v Mautern. Dne 26. novembra v Scheiflingu, okr. Neumarkt. Dne 27. novembra v Ptuju (sejem s ščeti-narji); v Iraenem, okr. Kozje (svinjski sejem); v Mariboru. Dne 28. novembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradec (sejem z rogato živino). 4 Dne 29. novembra v mestu Gradec (z zaklano klavno živino). Dne 30. novembra v Langentvangu, okr. Mtirzzusehlag; v Jagerbergu*, okr. Fttrstenfeld; v Oblarnu*, okr. Grobming; v Ebersdorfu, okr. Hartberg; v Neudau, okr. Hartberg; v Wenigzellu, okr. Vorau; v Neudau, okr. Hartberg; v Wenigzellu, okr. Vorau; v WeiBkirchenu**, okr. Judenburg; v StraBu**, okr. Lipnica; v Leobuu; v Veržeju**, okr. Ljutomer; v Svičini, okr. Maribor; pri.Sv. Andražu v Slov. Gor.*, okr. Ptuj; v Rogatcu**; pri Sv. Florijanu(Zgornij Dolič)*, okr. Slovenji Gradec; pri Sv. Andražu (Sausal)**, okr. Lipnica; v Brežicah (svinjski sejem); na Bizeljskem, okr. Brežice. Dne 2. decembra v Ormožu*; v Pischels-dorfu**, okr. Gleisdorf; v mestu Celje*. Dne 3. decembra vGeisthalu, okr. Voits-berg; v Fttrggu, okr. Irdning; pri Sv. Tomažu**, okr. Ormož; na Planini*, okr. Kozje; v Konjicah**, v Ormožu isejem s ščetinarji; v Radgoni*. Dne 4. decembra v Wiesu**, okr. Ivnica; v Vordernbergu, okr. Leoben; v Wildalpen, okr. St. Gallen; pri Sv. Barbari v Halozah**, okr. Ptuj; v Gasenu, okr. Birkfeld; Šmarje pri Jelšah**; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Ptuju (sejem z rogato živino, konji in ščetinami). Dne 5. d e c e m b r a na Bregu pri Ptiiju (svinjski sejem). Dne 6. decembra v Frohnleitenu; v Wundschuh**, okr. Graška okolica; v Stallbofenu, okr. Voitsberg; v Oberzeiriugu**; v Lučanah**, okr. Arvež; v Trabochu, okr. Leoben; v Cmureku*; v Polju**, okr. Kozje; v Sevnici**; v Fladnitzu-Passail, okr. Weiz; v Vuzenici**, okr. Marenberg; v LaSnitz - Lambrecht**, okr. Murau; v Rogatcu (s ščetinarji). Priložnostni nakup« Radi smrti svojega moža sem prisiljena iz zaloge 75.000 tigrovih flanelnih odej prodati, katere ponudim za zelo nizko ceno. Te odeje so pripravne za vsako hišo zn pokrivanje postelj in ljudfj. Dolge so krog 190 cm in 185 cm široke. Pošilja se proti povzetju in sicer 4 komade tigrovih flanelnih odej za 8 K 50 c. Vsak cei\j. iitatelj tega inserata si lahko z zaupaiyem naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak zadovoljen s poši\jatvijo. 404—2 MARIA BBJE3L£1H,A tovarnarjeva vdova — zaloga^ tovarniških odej 4. in 5., Nachod, Češko. Oznanila •v „Gospodarskem Glasniku1* dosežejo pri veliki izdaji naj-večjo razširjatev. Blagoslova svojega dela je le oni deležen, ki gre s polno močjo in zdravjem na delo. Kdor pa trpi n. pr. na revmatizmu, protinu ali pa posledicah kakšnega prehlada, ni navadno zmožen, poprijeti se dela s polno močjo. V tem slučaju se izkaže preskušeno, dobro domače zdravilo, kakor je Kellerjev fluid z znamko „Elsafluid“, kot zvest pomagač, prežene bolečine, čvrsti mišice in živce in bi toraj naj bil zmiraj pri hiši. Znana pesnica in pisateljica Paul Marija Lacroma, pl. Egger-Schmitzhausen, se je izrazila v svojem pismu na lekarnarja Feller tako-le: „Prijetna dolžnost mi je, Vam povedati, kako blagodejno je vplival na mojo neuralgijo v obrazu Vaš fluid z znamko „Elsa-fluid “, ki sem ga prejela od baronico Freytagh. Sprejmite izraz najtoplejše zahvale iz velike množice Vam vedno hvaležnost dolžnih bolnikov i. t. d.“ Na tisoče sličnih zahvalnih pisem iz vseh krogov govori za to dobrodejno, zdravilno in hude bolečine utolažujoče domače zdravilo, kterega si lahko nabavimo v 12 malih, 6 dvojnatih ali 2 špecijalnih steklenicah franko za 5 K od dvor- nega lekarnarja Feller v Stubici, Elzijin trg št. 292 (Hrvaško). Tudi drugi Elzijin preparat in sicer Feller-jeve odvajajoče rabarbara kroglice z znamko „Elsapillen“ lahko pripovočamo iz izkušnje, kajti od takrat, ko uporabljamo to sredstvo, imamo popolnoma zdrav želodec in dober tek, opravljanje potrebe je lakho in nimamo prav nobenih želodčnih bolečin. Da dobite ta preparat, kterega stane 6 škatljic poštnine prosto 4 K] treba Vam je samo pisati lekarnarju Feller v Stubici, Elzijin trg št. 292 (Hrvaško). —-----------L Če se krave ponovno pojajo se ne obrrjijo, je to večinoma posledica tako-zvane s m o 1 i k c na spolovilih. Pri lečenju te bolezni se je izborno obnesel „Bissulin“, sredstvo, ki je brez duha (vonja), ki je ceno in hitro pomaga. Da se „Bissulin“, z uspehom rabi in dobi, je treba živinozdravniškega naročila. Varuje pa se naj vsaki pred ponareditvami. Pristni „Bis-sulin“ nosi ime na zavitku. Brošurice s sliko, predočujočo omenjeno bolezen, pošlje zastonj tovarna za komične izdelke H. Trommsdorff, Aachen, (Sestava: 0 25 °/0 socojodolovega živega srebra in mast.) Po dežu premočeno in izluženo krmilo letos 7. dodatkom Bartholnovoga klajnog* apna e soljo izboljšati. <■ avstrooBrski, kralj. rnmunsiti in rranb Iv. nwiZud, kralj, bolgarski dvorni dobavatelj, okrožni lekarnar, Kornenburg pri Dunaju. 205-24 llusirovdiu cedilniki zasloni if. poštnine prosta. Najcenejši in najpopolnejši Ma^farfthov HDiabolou posncmalnifc za ii mleko |e 11 Izdelek prve vrste, enostavno delo, zajamčena množina 120 l na uro. Cena samo K 135.—. Stroji za pripravljanje krme slamoreznice, stroji za rezanje repe, zrmljev(domači mlini), brzopariiniki, gnojnične pump e, stiskalnice za seno kakor vsakojake kmetijske stroje, katere izdeluje in spravlja 70t)krat za to odlikovana tovarna 878—6 Ph.Moyfarth & Co., Dunaj (Wisn).H'i Frankfurt o. M., Berlin, Paris. Cenik št. n.5n zastonj in franko. Žele se zastopniki. Tovarna za gumijeve izdelke» Dunaj, IX., Frankgasse 1. Če potrebujete trake za cepljenje trt, cevi za pretakanje vina, priprave za zatiranje peronospore ali kake drage predmete iz gume, ne prezrite najcenejšega vira pri najtrpežnejših kakovostih. Navedena tovarna zalaga tudi Zvezo kmetijskih zadrug. Naročila sprejema Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2, in tudi c. k. kmetijska družba v Gradcu, Stempfergasse 3. 103-24 m.. Prevaja na slovensko J?..Janžekovič. \t£ 3f 9fJ! Urejuje Franc llolz, tajnik c. k. kmetijske družbe štajerske. — Zalaga c. k. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Lejrkam* v Gradcu 1