Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke".
Pred vojno nismo skoro nikjer števila kakor zaradi pomena. Vseh imeli posebno močnega kmečkega drugih stanov ni v naši državi niti pokreta. Imeli smo pač kmečke 10 procentov! stranke, n. pr. v Avstriji skoro po Zato je čisto narajvno, da hočejo vseh deželah, dalje v Nemčiji itd., v naši državi imeti prvo besedo ampak te stranke se niso nikjer kmetje, ker jih je največ. Povsod mogle posebno uveljaviti. Kar se je po svetu namreč, kjer vlada Ijud-ustvarilo kmečkega pokreta pred stvo, odločuje ali vsaj morala bi vojno, to so bili pač le skromni, toda jako dalekosežni začetki.
Zakaj pa se ni mogel kmečki stan pred vojno tako uveljaviti kakor bi se bil lahko vsled svojega pomena in svojega števila? Vzrok je ta, da so v vseh velikih evropskih državah smatrali pred vojno samo industrijo in veletrgovino za tista dva stebra, na katerih sloni vsa moč držav in vse ljudsko blagostanje! Dosledno temu naziranju se je ustvarilo takrat tudi — popolnoma pogrešno — mnenje, da so »gospodarski krogi« samo vele-industrijci, veletrgovci in bankirji, a danes se ljudem že toliko odpirajo oči, da uvidevajo čim dalje bolj, da je steber vsega gospodarstva kmet, ki prideluje živež, brez katerega pade vsa veleindustrija in vsa veletrgovina in vse bankir-stvo v prazen nič, ker morajo vsi brez živeža od lakote poginiti.
Nauk svetovne vojne.
V svetovni vojni sta bili Avstrija in Nemčija odrezani od vsega sveta. Dovoz živeža od vseh strani sveta je izostal in ljudje v Avstriji in v Nemčiji so bili prisiljeni živeti od tega, kar je kmet pridelal doma. Takrat vsa veleindustrija in vse banke skupaj niso producirale niti ene same kile moke!
Takrat so tudi kmetje začeli spoznavati, da so oni tista moč, ki z obdelovanjem zemlje drže vse po pokonci. Plod tega spoznanja je bil silen divg kmečke samozavesti, in sicer opravičene samozavesti. Med svetovno vojno so se kmetje po celi Evropi šele začeli dobro zavedati, kako silna moč da so,
odločevati večina, kajti to vendar ne gre, da bi nad milijoni kmetov odločalo kakih 10 fabrikantov in 5 bankirjev ali pa kakšna peščica pokvarjenih šolanik ljudi, ampak tisti peščica se mora ravnati po potrebah ogromne večine. To je jasno kot beli dan!
Zakaj ne vladajo kmetje?
Kljub ogromni kmečki večini v državi pa vendar vidimo, da ne vladajo kmetje, ampak vlada tista skromna peščica pokvarjene gospode! Zakaj to? Kako to?
Vzrok temu nenavadnemu pojavu je strah. Še iz tiste dobe, ko so kmetje bili brez pravic, je ostal zlasti slovenskim kmetom v vseh udih še silen strah pred »gospodo«
v	kosteh. V šoli in v cerkvi, pri vojakih in doma — povsod so kmetom ubijali v glavo strah pred »višjimi« in pasjo ponižnost in poslušnost in brezmejno pokorščino. Le nekoliko pomislite, ali je res tako ali ne! Nikdar in nikjer nisite našli ndbenega berila, ne v šolskih in ne v drugih knjigah, kjer bi nam povedali, da ste vi kmetje pravzaprav gospodje in nihče drugi, pa če nosi še tako lepo pisano obleko in vso z zlatom in srebrom Obšito! In tega praznega strašila se bojite
vi	kmetje še danes, ali mar ne? Bojite se ga pa zato, ker vam nikdar ni nihče povedal, ne doma, ne
v	šoli in ne v cerkvi, da človek je človek in da ste v moderni državi
vi	tisti, ki »gospodo« postavljate in izdržujete in redite. Zato pa tudi pri nas kmet ne bo prej prišel do svoje veljave, dokler ne bo toliko sa-
Strah pred kmeti.
V naši državi se kmečki pokret čimdalje lepše razvija in kmečka moč in samozavest raste. Te moči pa se gospoda boji in zaito so začeli razni gosposki pokvarjenci po svojih časopisih begati in mešati ljudi s tem, da pravijo, »da je kmečko stanovsko gibanje državi in narodu nevarno!
To je lumparija vseh lumparij! Mi samo vprašamo: Kdo pa je »država«? Kdo pa je »narod«? »Država« — to ni nobena skrivnostna megla, ki plava nekje nad nami, ampak to so prebivalci, to je večina prebivalcev — in to so pri nas kmetje, in ne tista skromna peščica jare gospode! Tudi »narod« ni tista jara gospoda, ki bi rada na vse večne čase kmete in nešolane ali manj šolane ljudi držala na verigah in v duševni temi, da ibi kmetje za njo garali, ampak »narod« je večina prebivalstva — in to so zopet kmetje! Le ne dajte se farbati z besedami »država« in »narod«, ampak zavedajte se, da ste to prav vi sami, to je kmetje! Moderni kapitalisti, katerim se ne gre za nič
drugega kakor za večno gospod-stvo nad nami, naj pa kar govoričijo, kar hočejo — ampak poslušati jih ni treba, še manj pa, da bi na tiste gosposke oslarije kaj dali!
Več samozavesti!
Glavno, kar potrebujejo kmetje, je več samozavesti! Med vami živi precej gospode, ponekod več, ponekod! manj. Mi pravimo: Prav nič se ni treba bati in prav nikogar! Kdor živi in se ravna po postavah, temu tudi najhujši žandar ne more blizu, in kdor živi pošteno, tega ne bo hudič jemal ne živega in ne mrtvega! Čemu torej tisti strah pred ljudmi, ki so samo ljudje in prav nic drugega, narejeni iz kosti, mesa in kit kakor vi? Zakaj naj bi se človek tresel pred človekom, pa magari je ta človek še tako pisano napravljen? Zavedajte se, da je treba gospodo »ubogati« samo toliko, kolikor določajo postave, zavedajte se pa tudi, da ste vi vsled svojega števila in pomena tisti, ki so poklicani, da postave delajo.
P.
Počakajmo I
»Slovenec« in »Jutro« sta objavila dne 12. t. m. celo vrsto sklepov, ki jih je sklenila vlada glede davčnih olajšav.
Te olajšave so (po »Slovencu«) sledeče:
1.	Minister za finance se pooblašča, da lahko izplača za regulacijo Save, Drave in Donave 26 milijonov dinarjev, ki padejo v breme dohodkov državne razredne loterije.
2.	Za dolžne davke se bodo namesto gotovega denarja sprejemali 20odstotni boni, in sicer samo tisti, ki se glasijo na ime.
3.	Vlada se pooblašča, da lahko (!) prenese na oblasti (= deželne zbore) posamezne posle državne uprave in da jim za te posle odstopi tudi vire dohodkov.
4.	Kazni zapora, ki so se izrekle po monopolskem zakonu, se ne bo-
KttKo suna inoc ua so, deloma	Jc	I1C lJLJ	,fn i17vršilp kolikor sp šp niso iTvr-
vsled svoieea dela deloma vsled	mozavesten, da bo poslal iz poli- ™ izvrsiie, KoiiKor se se niso izvr . vsieu ' , .	„ sile. Tisti, ki so radi teh kazni za-
svojega števila. Od tedaj naprej je	tike m iz vodstva javnih poslov vso . .»
tudi stalno rastla moč kmečkih	gospodo v njene kanclije, kjer naj p	. . .... '
stanovskih organizacij in kmečkih	lepo mirno opravlja svoje posle, za 5. Dolžni davki in doklade se bo-
političnih strank in raste še vedno	katere jih plačuje kmet. Učitelji do z ozirom na velikost dolga place-
Kmetje v naši državi.
spadajo v šole, duhovščina v cer- vali sorazmerno v obrokih v štirih kev, uradniki v pisarne, kmet mora letih. Obresti se ne bodo iztirjavale. pa biti toliko samozavesten, da bo 6. Prostovoljni darovi, ki jih da-Posebnega pomena so kmečke sam po svojem preudarku po svojih jejo razna društva, kakor hranilni-stranke v naši državi. V naši državi svobodno si izbranih zastopnikih ce, banke itd. Narodni obrani ali živi do 90 odstotkov samih kme- odločeval, koga bo plačeval in koli- drugim posameznim dobrodelnim tov. To je ogromna večina, kateri ko in zakaj. V svojih vrstah pa bo in kulturnim društvom in ustano-po vsej pravici pripada tudi vsa zbral le pošteno in sposobno inteli-. vam, se oproste vsakega davka, moč in oblast v državi, tako zaradi j genco.	| 7. Hranilne vloge na vložne knji-
žice brez ozira na višino vloge se oproste vseh davkov.
8.	Pri davkih na telesne delavce se eksistenčni minimum določi na 6000 dinarjev.
9.	Davek na celokupne dohodke: Od tega davka se v bodoče ne bo več pobirala 30odstotna doklada.
10.	Oprostitev od davka za zidanje novih hiš se razširi na celo državo. V mestih čez 50.000 prebivalcev velja ta oprostitev 20 let, čez 25.000 prebivalcev 15 let, v ostalih mestih 10 let.
11.	Zakon o taksah:- Znižajo se takse na delnice, ki se glasijo na ime, od 4 na 3 odstotke. Prenosne takse pri premičninah se znižajo od 2 na 1 odstotek, pri nepremičninah od 6 na 4 odstotke. Plačevanje taks v hotelih, restavracijah in kavarnah se uredi pavšalno.
12.	Koncerti, zabave, bioskopi, znanstvena predavanja, ki jih prirejajo šole in šolska mladina, Orli, Sokoli in druga telovadna društva, Rdeči križ, Invalidsko društvo — se oproste vseh taks.
13.	Vlada se pooblašča, da izvede uvrstitev kronskih upokojencev v dinarske.
14.	Vlada se pooblašča, da ustanovi pokojninski fond za družine umrlih državnih upokojencev.
15.	Trošarina na špirit, ki se proizvaja v kmetijskih tvornicah, se zmanjša na 15 in pol dinarjev. Na
špirit, ki ga proizvajajo industrijske tovarne, se zmanjša taksa na 17 Din, trošarina na pivo se določi na 62 Din za 100 litrov.
16.	Bencin, ki se uporablja za motorje pri kmetijskih strojih v stanju (v rabi), se davkov oprosti.
17.	Vlada se pooblašča, da lahko oprosti plačevanja taks in davkov posojila, ki jih dajejo oblastne, okrajne in občinske samouprave v javne posle.
18.	Odpravlja se prijavljanje vina po vkletenju pri vinogradnikih. (Ampak samo v Dalmaciji. Op. ur.)
19.	Vse kazni zaradi taks, ki se niso pobrale do 1. aprila, &e uničijo.
20.	Minister za socialno politiko se pooblašča, da lahko ustanovi fond za dajanje cenenih posojil .za
delavska stanovanja.
* * *
Povemo odkrito, da nikakor nismo strankarsko tako zagrizeni, da ne bi priznali tudi tej vladi njenih zaslug za ljudstvo, če se bodo te zasluge res izkazale kot — zasluge!
Naj nam pa ne zamerijo zlasti gospodje od SLS, če v te zasluge nekoliko dvomimo!
Osupnila nas je že beseda »lah-■ ko«, ki se nahaja na več mestih. Kaj se to pravi? To se pravi: da minister sme kaj narediti, če hoče, ni pa s tem še rečeno, da mora! To je zelo sumljiva stvar!
Dalje se nam ne zdi prav verjetno, da bi se vlada odrekla težkim milijonom, ne da bi znižala istočasno državne izdatke. 0 tem pa ne slišimo nič! In tudi to je sumljivo!
Zato mislimo, da bodo pač neki davki črtani, zato pa bodo zvišani v praksi tisti davki, ki so »raztegljivi«, kot je n. pr. dohodnina.
To je naše mnenje in zato pravimo: Počakajmo!
Počakajmo, da bomo videli, kdaj bodo te lepe obljube uzakonjene in pa, kako in koliko jih bodo čutili naši žepi. V praksi je namreč vseeno, če plačam 100 dinarjev dohodnine in 30 dinarjev pribitka, ali pa če plačam 130 dinarjev dohodnine brez pribitka!
Zato pravimo še enkrat: Počakajmo! Če se bo pa res davčno breme kaj olajšalo, bomo mi prvi, ki bomo tudi sedanji vladi njene zasluge priznali.
Nekdanja kranjska
imovina
(Iz govora oblastnega poslanca inž. Zupančiča.)
Bivša kranjska dežela je zapustila 1. 1918. svojim naslednikom, ki jih pa še dandanes ne poznamo, jako lepo imovino, deloma v nepremičninah, deloma pa v denarju (v vrednostnih papirjih.) Iz poročila, ki ga je .prebral na prvi seji ljubljanske oblastne skupščine zastopnik velikega župana, je razvidno, da večji del nepremičnin upravlja država, čeprav v zemljiških knjigah še ni vpisana kot lastnica, nekaj fondov pa upravlja posebna komisija pri velikem županstvu.
0 raznih delih imovine in o njihovi upravi je govoril v Oblastni skupščini tudi naš poslanec tov. inž. Zupančič, ki je povedal o upravi te imovine nekaj jako zanimivih stvari.
Deželni dvorec.
Kranjska dežela si je bila sezidala za svoje urade lepo poslopje, deželni dvorec. V tem poslopju je danes nastanjeno ljubljansko vseučilišče. O upravi deželnega dvorca je povedal posl. Zupančič med drugim sledeče:
»Kar se tiče prostorov za oblastno skupščino in njenih uradov in nakupa nepremičnin, bi si dovolil opozoriti na to, da je bil dvorec dobro in bogato opremljen z vsemi potrebnimi premičninami za skupščino in posamezne urade in za Oblastni odbor. Te premičnine, gospoda moja, so se po prevratu raznesle na vse strani. Morajo pa biti tukaj še potrdila, ki jih hrani veliko županstvo in odsek za likvidacijo bivše deželne imovine. Vse te premičnine se je oddalo proti potrdilu, zato ne moremo nikogar napadati, da so se te premičnine malomarno raznesle. Dobro pa vemo, da smo jih imeli in da so se selile iz hiše
v hišo in iz urada v urad, toda v gotovih zapisnikih se bo še vse dalo ugotoviti, kje so sedaj te premičnine. Nekaj inventarja se je sicer prodalo, toda tudi to je vse zapisano. Zato priporočam, da se najprej ugotovi, kje povsod leži to premoženje bivšega deželnega odbora kranjskega in šele potem naj se misli na nakup novih nepremičnin.
Za uporabo deželnega dvorca za univerzo plačuje prosvetno ministrstvo najemnino. To najemnino pa pobira začasno finančna delegacija v Ljubljani. Vem, da je bil proti temu vložen protest pri velikem županu, ki pa ni nič izdal. Konstatirati pa moram, da je deželni dvorec v zemljiški knjigi še vedno vpisan na ime kranjske dežele in da pobiranje najemnine po finančni delegaciji še ni nikaik pre-juidic, da bi bil prešel deželni dvorec v državno last. Značilno je tudi to, da finančna delegacija sicer pobira za deželni dvorec, da pa ni hotela ničesar slišati o tem, da bi plačala zavarovalnino proti požaru za to poslopje! Takrat se je finančna delegacija takoj spomnila na kranjsko deželo in rekla: »Dežela kranjska, kje si, da boš ti plačala zavarovalnino?« To so nevzdržne lin krivične razmere in mislim, da je nujno potrebno, da se jim napravi, konec! Finančna delegacija naj umakne od dvorca svoje roke in najemnino, ki jo plačuje ministrstvo prosvete, naj dobi oblastni odbor. Finančna delegacija si je uzurpirala pravico do najemnine, ki pripada deželi Kranjski.
Domobranska vojašnica.
Tudi domobranska vojašnica še do danes ni od nikogar prevzeta. Vojni erar plača 52.000 dinarjev
najemnine na leto, denar pa zopet pobira finančna delegacija! Poslopje pa mora vzdrževati gradbena direkcija. Sicer dobi ta za popravila izdane vsote povrnjene, ampak to ni v redu! Mi vemo, da je ta vojašnica veljala 1 milijon zlatih kron. To znaša v današnji veljavi vsaj 10 milijonov dinarjev. Obresti te zlate veljave pa so izgubljene. Tu pride oblastni, odbor lahko do sredstev. Tu lahko napravi red, ker si je finančna delegacija uzurpirala (prisvojila) pravico do pobiranja najemnine, ki po pravici pripada deželi kranjski.
Kar se tiče deželnega dvorca in domobranske vojašnice pripominjam še to, da je veliki župan o t&m obveščen, da pobira najemni-
no finančna delegacija in da je stališče velikega župana to, da finančna delegacija v to ni upravičena.
Završnica.
Omeniti moram tudi električne . centrale bivše dežele Kranjske. Bil je to velikanski projekt za elektri- i fikacijo kranjske dežele, ki pa se j i žalibog zaradi vojne ni mogel izvršiti. Završnica sama na sebi je i vsled tega nedostatna in to delo bo | treba zopet načeti.
Tudi elektrarno v Bohinju je pre- j vzela kranjska dežela v svoj obrat po prevratu, a tudi ta je silno pomanjkljiva. To delo bo treba dovr- j šiti in tudi ta podjetja bodo lahko lep vir dohodkov za deželo.«
Za ceste v Sloveniji,
(Govor posl. Andreja Kelemine.)
V narodni skupščini je hrvaški poslanec dr. Žanič jako ostro kritiziral zanemarjanje cest na Hrvaškem. Takoj za dr. Žaničem je dobil besedo poslanec Andrej K e 1 e -mina, ki je govoril o cestah v Sloveniji.
»Gospodje poslanci! Poslanec dr. Žanic je opravičeno kritiziral slabo današnje stanje cest na Hrvaškem. Iz lastne izkušnje vem, da so bile ceste na Hrvaškem pred vojno naravnost vzorne, po vojni pa postale razvaline, kakor je ruševina tucli naša država, ki propada.
Govoriti pa hočem pred vsem o cestah v Sloveniji.
Kranjska dežela je imela prej svoj avtonomni deželni zbor in lastno deželno upravo, ki je vzdrževala po ogromni večini svoje ceste iz lastnega fonda, za katerega je pobirala 60 odstotkov vseh državnih davkov. Ker je bivši deželni odbor vestno opravljal svojo dolžnost, ima Kranjska dežela še danes najbolj urejene ceste. To je zasluga pokojnega dr. šusteršiča, ki so ga pozneje preganjali.
Posl. Vesenjak: Ne dr. šusteršiča, ampak dr. Kreka!
Kelemina: »Toda lanske povodnji so uničile mnogo cest in mostov, ki so nujno potrebni popravila.
Ceste na štajerskem.
Drugače pa je na Štajerskem. V štajerskem deželnem zboru so vladali Nemci in nemškutarji. Zato nimamo v današnji mariborski oblasti aobene državne ceste, ampak so vse ceste okrajne, za katere skrbe okraji iz lastnih sredstev. Prej so pobirali za ceste 70 odstotkov državnega davka, danes pa pobirajo ponekod že do 600 odstotkov!
Občinske ceste smo vzdrževali na Štajerskem sami deloma z delom ali pa z denarnimi prispevki. Imamo pa še danes občine, ki so tako odrezane od sveta, da še otroci komaj zahajajo v šolo.
Tako je z občino Šalovci. Ta občina plačuje že od 1. 1848 naprej visoke cestne doklade, a nima še danes nobene zveze z okrajno cesto in tudi še nikdar ni dobila nobenega prispevka za popravo svojih cest. Edino zvezo skozi občino Gra-
be so iz klerikalno-strankarskih ozirov opustili.
V	istem položaju se nahajajo tudi občine »v. Jurij pri Ceiju in Ka-lobje. Za vzdrževanje cest v teh okrajih se ne stori prav ničesar, ker niti gramoza za posipanje ne dobe.
Tudi lanske povodnji so napravile ogromno škodo in v mnogih krajih ljudje ne bodo mogli niti svojega polja obdelati, ker ne morejo do njega. Tako je n. pr. v občini V erzej pri Ljutomeru. Kako velika je škoda vsled povodnji, dokazuje-1 jo številke iz ptujskega okraja, kjer | bi bilo treba 900.000 dinarjev za popravila.
Žalibog moram na tem mestu povedati, da so mnogo krivi tudi cestarji. Mnogo je dobrih in pridnih, so pa med njimi tudi lenuharji, ki se dela ogibajo in samo svojo plačo pobirajo. Znan mi je slučaj, da je ( cestar naznanil cestnemu mojstru, da je škarpa potrebna popravila,1 toda mojster te izjave ni vzel za resno in škarpa je propadla. Za popravilo, ki bi se bilo dalo opraviti z 2000 dinarji, bo treba danes šteti 50.000 Din.
V	najslabšem stanju se nahaja cesta Črna—Prevalje, čeprav plaču-
; je tamošnji rudnik visoko cestno ! doklado. Niti gramoza za posipanje ne dobe. Zato ceste vedno bolj pro-, padajo.
Gospodje poslanci! Mi štajerski j Slovenci obračamo največjo pozornost na glavno cesto Maribor—Ptuj —Ormož—Čakovec. Že generalni štab je priporočal, da prevzame to cesto v svojo oskrbo država iz stra- j tegičnih ozirov. Če bi se to zgodilo,, bi bili okrajni cestni odbori zelo razbremenjeni in bi lahko mnogo storili za okrajne ceste. Prosim vas, gospodje, da o tem razmišljate.^ Po-1 sebno prosim gospode, ki so člani SLS, in ki so nepremišljeno odne- S sli težke milijone iz Slovenije v Beograd, da nam sedaj, ko bo na vladi, vsaj nekaj tega denarja vrnejo. j
Vrnite nam tiste deželne doklade z obrestmi vred, ki jih je odnesla iz Slovenije na svečan način tista, stranka, ki je danes na vladi — tol je SLS!
Potem si bomo lahko sami gradilli nove ceste in stare popravili.«

lelo naših poslancev v deželnem zboru.
Predlogi na predsedstvo skupščine.
Predlog Ivana Pipana in tovarišev za ladaljevanje elektrifikacije ljubljanske oblasti.
Bivši deželni odbor kranjski, je zapo-el veliko delo deželnih central za elektrifikacijo dežele Kranjske. Od teh central je delno dograjena edino le Završni-ta. Velika gospodarska škoda bi bila, ako bi ee vse to sedaj zanemarilo in bi ostale močne vodne sile na Gorenjskem, zlasti pri Medvodah, neizrabljene.
Take velikopotezne načrte odnosno naprave je potrebno izvršiti do konca, če se hoče doseči povoljen gospodarski uspeh. Ravno v tem pogledu pa 6e žal veliko premalo stori. Gre se tu za eminentno važne gospodarske interese najširših slojev in zato je potrebna enotna ter vseskozi strokovna presoja teh obširnih naprav.
Zato predlagamo: Oblastna skupščina skleni:
1.	Oblastni odbor naj takoj stopi v pogajam ia z Mariborsko Oblastjo in sporazumno naj se taikoi osnuje »Vodni in električni gospodarski urad« za celo Sloveni-io. Temu uradu naj stoji ob strani direk-torij, v katerem bodo zamogli sodelovati tudi interesentje.
2.	Oblastni odbor naj poSkrbi za ta-Vo'šn;e nadaljevanje gradbe deželnih central in za pocenitev električnega toka.
V Ljubljani, 28. februarja 1927.
Ivan Pipan in tov.
Predlo? Ivana Pipana in tovarišev za regulacijo reke Save in Kamniške Bistrice
Vs1^ rmolav v letu 1926 ;e voda uničil" r^^iličin del" na reki Savi in Kam-Tiiški P'stri H. Alko se raztrganih resrn-lačni11 del tako! -ne T>oprnvi. bo voda odnesli še one. ki še obstoiaio in bo odnesla ves r^odovit svet ob obrežjih gori imenovanih rek.
to predlagamo: Visoka skupščina j sklem":
Oblastnemu odboru se naroča, da ukrene vse potrebno. da se nooraviio in na novo napraviio vsa retnilnčna delt na rekah Sivi in Kamniški Bistrici. Vi so bila poSkodovana vsled poplav. Kjer se bo pokazala potreba za nove regiulačne zgradbe, nai se tudi ista napravi.
V	Ljubljani, 28. februarja 1927.
Ivan Pipan in tov. ♦ * *
V	normalnem stanju sicer mal in miren potok »Gabemica«, ki se vije skozi občine P''šece—Globoko—Zakot in Mo-stec, se ob nalivih razproete preko širnih travnikov in polja, kjer povzroča velikansko škodo. Ob poplavah v 1. 1926 nastala škoda znaša par miliionov dinariev.
Vzrok i zetoma potoka tiči v glavnem, v po mnogih ovinkih in vijugah oviranem odtoku vode. Regulacija tega, po mehkem ozemlju se vijočega potoka bi obstojala v presekih viiug in delne naprave nove struge. Vse to delo v mehki zemlji, brez vsakih trdnih betonskih zaščitnih naprav, bi zahtevalo Jromaj desetino onega zneska, katerega doseže, skoro letno povzročena škoda.
Potrebo in važnost uravnave tega potoka je uvidel že pred vojno celo bivši, nam gotovo neprijazen, deželni odbor šta-ienski, in dal na licu mesta izdelati projekte.
Zato stavimo predlog:
Skupščina skleni: Dobiti tozadevni načrt iz Gradca, v slučaju, da to ni mogoče, pa izdelati novega, in z uravnavo tega potoka započeti.
V	Ljubljani, 28. februarja 1927.
Ivan Urek in tov.
Splošna gospodarska kriza našega kmetijstva. povzročena na eni strani mo izredno slabih zadnjih letinah z vsakojakimi elementarnimi nezgodami, na drugi pa z popolnoma ponesrečeno ln neureieno gospodarsko državno upravo, pritirala je naše kmetijsko ljudstvo do tega, da si je na brzo, roko začelo iskati novih virov dohodkov ter v skoraj vseh krajih naše oblast; začelo s sajenjem hmelja, kot po-pohKmja'nove panoge v teb krajih, ki bi
naj rešila naš nevzdržen gospodarski po-I ložaj.
I Pravilni novi nasadi hmelja pa so zdru-; ženi z velikimi strošlki in še večjo riziko, j ker ni gotovo, da bo hmelj v vseh raznih • krajih in na vsaki zemlji tudi uspeval in ' donašal pričakovani sad, zlasti v kvalilta-. tivnem pogledu.
j Z eventuelnimi ponesrečenimi poskusi | novih večjih hmeljslkih nasadov, pa bo ' naše gospodarstvo zadobilo le še en nov udarec.
Zato stavimo predlog:
Skupščina sklepi:
1.	Povzročiti, da se po vseh onih krajih oblasti, v katerih se je pričelo obširneje baviti z namero hmeljskih nasadov, po strokovnjakih prouči vse krajevne prilike in se rezultat pove prebivalstvu v eventuelni nasvet, ali odsvetovanje saditve hmelja.
2.	Povzročiti brezplačno kemično preiskavo zemlje v poštev prihajajočih krajev v svrho ugotovitve njene pripravnosti za gojenje hmelja.
V Ljubljani, 28. februarja 1927.
Ivan Urek in tov.
Po čl. 2., točka 6. zakona o oblastni samoupravi dolžnost te skupščine je, brigati se za narodno zdravje v svoji oblasti.
Je to gotovo eno najaktualnejših vprašanj, katerega pred vsem drugim rešiti v korist ljudstva bodi naloga te skupščine.
Pretežna večina kmetškega, obrtniškega in delavskega ljudstva v naši oblasti .ie radi splošne gospodarske krize zadnjih let tako obubožala, da si v Slučajih bolezni ne more omisliti zdravniške pomoči.
Zdravniške ordinacije, obiski na dom in zdravila so postala tako draga, da se jih ne more iposlužiti niti na videz večji posestnik.
Ubožna spričevala na račun okrajnih zastopov iltd., so se na eni strani zelo utesnila. na drugi pa ne dovoljujejo nabavo dražjih, torej primernih zdravil. Bolnice, ki so itak redke in se morajo vzdrževati same (Brežice itd.) zamorejo srreiem.iti le malo število bolnikov.
Tako ostaja najmanj bolnilkov brez 7di-avniške pomoči in zdravil prepuščenih samim sebi.
V	tej neznosni bedi pa predniači prebivalstvo brežiškega sreza, katerega redni dohodki tvorijo v višjih legah vinograd-stvo, v nižih pa poliedelsitvo in travni-štvo, kar vse pa je bilo v preteklem letu uničeno z rt a ležem vinogradov in devet-kratno poplavo vsega polja in travnikov v ravnini.
V	ilustracijo zdravstvenega stanja in zdravniške pomoči tega okraja naj služi deistvo, da n. pr. v preteklih tednih ni bilo skoraj hiše, kjer bi lažje ali težje ne oboleli vsi družinski Slani na »Španski«, dočim je bila ista v najredkeiših slučajih uradno ugotovljena, ker je nihče ni javil in si ni mogel dovoliti »luksus« zdravniške pomoči.
V	odpomoč temu stavimo naslednji predlog:
Skupščina skleni:
1.	Osigurati potreben in dovoljni kredit za zdravstvene svrhe v oblasti.
2.	Že postoieče samoupravne bolnice prevzeti v lastno oskrbo, iste razširiti in
1 ustanoviti nove.
I 3. Dokler se to ne more izvesti v vseh okrajih oblasti, naj se kot rouina odpomoč navedenim razmeram, v brežiškem srezu vsaj na sedežu okrajnih sodišč nastavi po en uradni zdravnik, ki bo brezplačno le-čil ubožnejše prebivalstvo.
V	Ljubljani, 28. februarja 1927.
Ivan Urek in tov.
baje ne more ugotoviti, kdo je dolžan vzdrževati ta most.
Z tem pa je prebivalstvo obeh oblasti, katero ima preko Sotle menjaje na tej ali oni strani 6voja posestva in je dalje navezano drugo na drugo v trgovskem, obrtnem in družabnem življenju, ovirano v prometu, ker je dohod preko Sotle s težjimi tovori onemogočen.
Brez dvoma služi ta most obema oblastima, katera veže, vsled česar je dolžnost obeh skrbeti za istega.
Zato stavimo nujen predlog:
Skupščina Skleni nemudoma stopiti v stik z predstavništvom oblasti v svrho skupnega dogovora, pregleda, izdelave načrta, delitve prispevka in nujne poprave, od nosno vipostavitv© tega mostu.
V Ljubljani, 28. februarja 1927.
Ivan Urek.
Po mnogokratnih dokazih, da naprav-lja Sava v svojih izlivih in preplavah največ škode na ozemlju pred prehodom mfje bivše Štejerske in Hrvatske na-vzdolž Vidma proti Dobova, bili so že pred leti izdelani načrti regulacije tega dela Save. Z delom se je pričelo, potem pa baje vsled pomanjkanja kreditov zopet prekinilo. Proti že dovršenemu delu pa se prebivalstvo pritožuje, ker je baje izpeljano tako, da ne odgovarja namenu.
Vsled tega stavimo predlog:
Skupščina skleni: vzroke ustavitve dela proučiti, zasiguraiti potreben kredit in regulacijo dovršiti po načrtu, ki bo odgovarjal svojemu namenu.
V Ljubljani, 28. februarja 1927.
Ivan Urek in tov.
Naš pokret.
Tako znani »Figar most« čez Sotlo med občinama Bizeljsko—Kraljevci. ki veže bivšo Štajersko in Hrvatsko, danes ljubljansko in zagrebško oblast, in je edini prevoz čez Sotlo v daljavi več ur hoda. je že nad 1 leto uradno zaprt prometu vsled polomljenih stebrov.
Uradne zapore ie ljudstvo odstranilo in vozi lažie tovore čez most na lastno riziko živlienja in .imetja, ki grozi z mostom vred zdrčati v doročo Sotlo.
Vršili so se že razni uradni komisijski pregledi' brez potrebnih posledic, ker se
Deveto pismo.
Pozno v jeseni 1. 1913 so se vršile volitve v hrvatski sabor. Kmetski pokret je postajal vsak dan jačji, pa so se iz strahu pred njim vse meščanske stranke pri teh volitvah združile. Zato je seljačka stranka izgubila pri teh volitvah večino svojih mandatov, čeprav je združila na svoje kandidate do 17.000 glasov. Izvoljeni so bili le trije njeni kandidati med njiimi strankin predsednik Št. Radič. Nasprotno je njegov brat, dr. Ant. Radič, propadel samo zaradi manjkajočih 20 glasov. Hrvatsko-srbska koalicija, ki je imela tedaj v saboru večino, je od teh ireh mandatov razveljavila dvakrat zaporedoma mandat Št. Radiča, češ, da še ni odsedel neke svoje zaporne kazni. | Toda ljudstvo v okraju Ludbreg ga je dvakrat ponovno izvolilo; po drugi razveljavi njegovega mandata, je bil izvoljen tretjič za saborskega poslanca ravno na dan sarajevskega atentata, 28. junija 1914. I Ko je pričela vojna, jo je ljudstvo tudi na Hrvatskem obsojalo, kakor skoro povsod na svetu, kjer ni zapadlo povsem tedanji nacionalistični moritveni Juriji. V tedniku »Dom« so začele izhajati ljudske pesmi, ki so jih sestavili kmečki ljudje, zlasti žene, in v katerih so izražali svoje hrepenenje po miru. Te pesmi so se priobčevale pod skupnim naslovom »mirovnice«. Zaradi njih je bil Št. Radič ponovno pozvan na vojaško poveljstvo, kjer so mu zagrozili, da bo list ustavljen, ako bo še dalje objavljal te pesmi. Končno so ga pozvali še na nabor in ga potrdili k vojakom, čeprav je tako kratkoviden, da sam ne more niti na ulico. Imel je velika otepanja, predno se je tega rešil. Ko je tekom vojne umrl stari cesar Franc Jožef in mu je na cesarskem prestolu nasledil Kari, je St. Radič v hrvatskem saboru v nekem svojem govoru izrekel, da hrvatska vernost vladarju še ne pomeni tudi vernosti nemško-madžar-skemu dualizmu, vernosti hrvatsko-ogrski nagodbi in sploh vernosti obstoječim tiranskim in suženjskim razmeram. Ako se bo od Hrvatov še nadalje zahtevalo, da ostanejo verni takšnemu državnemu redu, bo on prvi, ki bo zaklical: Proč — Habsburg! in je prepričan, da bodo temu sledili zlasti vsi hrvatski vojaki na italijanski fronti. Zaradi
tega je bil izključen od 30 sej sabora.
V marcu 1. 1918. je pozval današnji predsednik češkoslovaške vlade in predsednik češke kmečke stranke Švehla zastopnike avstro-ogrskih Slovanov v Prago na posvet, med njimi tudi predsednika »Hrvatske pučke seljaške stranke«, Št. Radiča. Ta zaupni posvet, ki se ga je udeležilo kakih 70 zastopnikov vseh čeških političnih strank, štirji Hrvati, en Srb iz Hrvaške in Slovenec dr. Korošec, se je vršil dne 13. marca 1918. Tu je Radič v dolgem govoru prisotnim razložil, da je med Hrvati popolnoma propadla stara dunajska in peštan-ska politika, da je izginila njihova stara graničarska vera v Avstrijo in tudi nada, da bi mogla Madžarska postati za Hrvate boljša kot je bila doslej. Zato so Hrvati za zedi-njenje s Srbijo in Črno goro, toda samo na temelju popolne in dejanske enakopravnosti v duhu slovanske kmečke politike. Naglasil je, da je podoben razvoj tudi pri Slovencih, ki ga pa še ovira SLS, ki postaja za ta narod nesreča, vsled svoje politične konservativnosti. Ta napad na SLS so mu navzoči Čehi sprva zamerili, toda so se pozneje morali uveriti, da je bil upravičen, ko so zvedeli, da je časopisje SLS imenovalo ta praški sestanek vele-izdajniški.
Bližajoči se polom osrednjih sil na solunski fronti, katerega so Št. Radicu napovedali tudi na tedanjem bolgarskem poslaništvu na Dunaju, ko se je vračal iz Prage, je dal povod za sklicanje glavnega odbora »Hrvatske pučke seljačke stranke« na dan 27. julija 1918. Na tem sestanku se je stranka proglasila za republikansko, torej še za časa obstoja avstro-ogrske monarhije, ki je formalno razpadla šele 3 mesece pozneje meseca oktobra 1918. Glavna letna skupščina stranke 25. novembra 1918., ki se je je udeležilo 2832 delegatov, je ta sklep glavnega odbora soglasno potrdila. Od takrat se je stranka imenovala »Hrvatska republikanska kmečka stranka«, katere delo med ljudstvom pa je bilo kmalu oblastveno ustavljeno, prepovedani vsi njeni shodi in sestanki, njen list »Slobodni Dom« ustavljen, njen predsednik aretiran in dejan v strog zapor, a ž njim tudi več stotin kmetov, njenih pristašev.
MMHMMMMMMHMMnMMMnBMHMmMi -ivtv^ mi -
Zakaj in kako je prišlo do tega nasilja? Začelo se je v »Narodnem < svetu« v Zagrebu, ki mu je t bih predsednik Slovenec dr. Anton' Korošec, a njegov namestnik Sve-tozar Pribičevič. Na dnevni red je prišlo namreč vprašanje ujedinje-nja od avstro-ogrske monarhije odpadlih dežel s kraljevino Srbijo.
Pri tem je šlo za obliko in pa pogoje ujedinjenja, a ob tem vprašanju je pričel politični razkol med strankami, ki je utisnil svoj pečat vsej dosedanji naši državni notranji politiki.
Pa o tem v prihodnjem pismu!
Alb. Prepeluh.
Iz zunanje politike
Z Balkana.
Ko je v Rusiji bila revolucionarna zmešnjava, je Rumunija porabila to priliko in zasedla Besarabijo. Rusiji sovražne države so priznale ta krivičen čin s posebno pogodbo iz leta 1920. To pogodbo je tudi Italija prejšnji teden potrdila in podpisala. V Rumuniji so visele zastave v znak veselja in rumunsko časopisje triumfira in proglaša, da je Rumunija poklicana, da stoji na čelu Balkana. V Rusiji vlada vsled tega veliko ogorčenje proti Italiji in grozi se, da bo Rusija prekinila diplomatske odnošaje z Italijo. Rusko časopisje vidi v tem zopet angleške intrige proti Rusiji. Prebivalstvo Besarabije je po ogromni večini slovansko in rumunska vladajoča liberalna gospoda izvaja nad njim neznosno nasilje. Ječe so napolnjene samih nedolžnih žrtev, povečini kmetov, katere prav na srednjeveške načine mučijo. Prebivalstvo si komaj želi, da spet enkrat zadiha svobodni zrak. Seveda zna rumunska vlada to nasilje skrivati, da se le malo zve v svetu. Da je s to ratifikacijo udarjena tudi Jugoslavija, je naravno, ker je to v načrtu Italije, da bi Jugoslavijo izolirala in jo onemogočila za voditeljico Balkana. Ta ratifikacija je tudi nepovoljno delovala v Sofiji in pod dojmom novonastalega položaja, se je v bolgarskem parlamentu čulo glas o zbližanju z Jugoslavijo. Mi moramo z veseljem to pozdraviti. Da se pa bo to zbližanje res udejstvilo, je treba temeljito spremeniti našo notranjo politiko. Nehati je treba z nasiljem, uveljaviti se mora demokracija in spoštovanje zakona, prenehati.se mora s politiko zavisti, zakaj močna Ljubljana, močan Zagreb, pomenja tudi močan Beograd, uveljaviti je treba kmetsko politiko, zakaj kmetsko blagostanje pomenja celokupno narodno blagostanje. Največja pogreš-ka naše notranje politike je, da so v teh najtežjih dneh spodTinili iz vlade Hrvatsko kmetsko stranko, ki je predstavnica Hrvatov in voditeljica kmetske misli v Jugoslaviji. Žalibog, da so pri izločitvi Hrvatov iz vlade igrali glavno vlogo naši klerikalci. Nujna potreba je, da se stvori močna koncentracijska vlada, ki naj izpelje notranjo politiko po poprej omenjenih načelih, zunanjo politiko pa v taki smeri, ki bo prinesla narodu korist in da ga ne bi zapeljala v novo vojno, ker je že itak preveč izkr-vavljen in izmučen.
Anglija.
Anglija se trudi, da bi skovala blok proti Rusiji. Prejšnji teden se je vršilo zasedanje »Zveze naro-
dov«, kateri je predsedoval nemški minister Stresemann. Dosegel
zun.
se je popoln sporazum med Nemči- s jo in Francijo glede saarskega j ozemlja in dalje med Poljsko in : Nemčijo. Za temi sporazumi stoji Anglija, ki skuša Nemčijo pridobiti na svojo stran. Politika izolacije Rusije je naletela v Angiji na hud odpor, zakaj taka politika ne more Angliji prinesti nobene trajne koristi. Taka politika pa privede lahko do nove svetovne vojne, za kar bi Anglija nosila vso odgovornost.
Kitajska.
Kantonske čete prodirajo mimo Šangaja proti Nankingu, kjer bo najbrž večja bitka. V Šangaju pa se pripravlja na dan obletnice smrti kitajskega revolucionarnega ideologa Sujantsena prevrat, tako bi Kantonci dobili Šangaj brez boja. Ker je severna kitajska vojska ujela in usmrtila nekaj ruskih kurirjev, je Rusija zagrozila pekinški vladi z izjemnimi sredstvi.
Rusija.
čičerin je obolel in se namerava umakniti iz političnega življenja. Njegov naslednik bo najbrž Litvi-nov, kar se sodi po tem, ker je on sestavil odgovor Angliji. Rusija je sklenila z Latvijo in Estonsko pakt, kar znači veliko zmago ruske diplomacije nad angleškimi intrigami. Ruska trgovska društva so odpovedala vsa trgovska naročila v Italiji in to vsled potrditve besa-rabske pogodbe.
točno 16 dni po tem shodu so šli »nepomirljivi« klerikalci v družbi s srbskimi radikali v vlado. Avtonomije pa danes še nimamo, ako jo morda ne skrivajo pred ljudstvom. Takrat je oblastni poslanec g. Str-nad rekel: To bi Vi radi, pa ne bo, ker so to limanice za SLS, ki se pa ne bo nanje vsedla! Ljudstvo naše mora to sedaj premisliti, samo brez pomoči šepetalcev in bo spoznalo, kje je resnica. — Kmet.
Z dežele. Začetek boljših časov obeta SLS sedaj, ko je v vladi, češ, da bo odpravljen davek na hranil-nične vloge. Doslej pri nas vlagatelji niso plačevali davka, ampak so ga nosile hranilnice same. Zato bodo začetek boljših časov, če bo davek odpravljen, imele hranilnice in banke, ne pa ljudstvo. Nadalje obeta SLS polajšanje pri pla-
Dopisi.
Ormož. Bilanca kmetske hranilnice in posojilnice. Denarni promet: 1,292.597-05 Din. Račun vlog: Din 220.520-15. Posojil 453.155-— dinarjev. — Število deležev: 117 v iznosu Din 2925. Čisti dobiček znaša Din 2.966-— in se pripiše k rezervnemu zakladu. Obrestna mera za vloge 6 do 7%, za posojila 9 do 10%. Uradni dan je vsako nedeljo dopoldne. — Iv. Rojs.
Dobrepolje. Odkar je SLS na vladi, nosijo naši klerikalni veljaki glave hudo pokonci, ljudstvo pa je tiho, opazuje in — čaka. Mnogi se spominjamo volilnega shoda naše stranke dne 16. februarja letos, na katerem so bili zelo glasni tukajšnji klerikalni veljaki, a zlasti sedanji oblastni poslanec g. Strnad. Ta je tedaj kričal, da SLS ne poj-de v nobeno vlado, dokler ne dobi Slovenija popolne zakonodajne avtonomije. Naš govornik, tov. Prepeluh, je namreč trdil, da pojde SLS v vlado predno bo minilo 14 dni. Zmotil se je samo za dva dni, kajti
čevanju doslej zastalih davkov. Tudi to ni za nas. Na davkih imajo velike zaostanke Srbi in za nje se SLS poganja, da bodo plačevali davke pozneje, ali pa nikoli. Slovenski davkarji so pa tako pridni, da je pri nas na kmetih rajši prišla rubež, kot bi se bilo s plačevanjem davka malo počakalo. Zato bo tudi ta pridobitev za Slovence le pesek v oči. Sploh je pa SLS dobila od radikalov "prav malo nagrade za dve veliki uslugi, kateri je njim napravila, ko je rešila s svojim glasovanjem zaslužene kazni srbske prestopnike korupcije in batinaštva. Oni ne bodo dali milijonov nazaj in ti milijoni so se stekali tudi iz slovenskih žuljev. Tako postopanje pa ubija v našem ljudstvu čut za pravičnost in poštenje.
Shodil in sestanki.
Sestanek okrajne organizacije za sodni okraj Krško se vrši v nedeljo dne 20. marca ob 9. uri dopoldne pni Bonu na Rak i. Radi važnosti dnevnega reda se prosi, da vse krajevne organizacije odpošljejo svoje delegate. — Predsednik.
Seja okrajne organizacije za sodni okraj Kostanjevica se vrši v nedeljo, dne 20. marca ob 3. uri popoldne pri tov. Kodriču pri S v. Križu. Krajevne organizacije naj gotovo odpošljejo svoje delegate. — Predsednik.
Lesce. Občni zbor okrajne organizacije SKS za radovljiški okraj se vrši v nedeljo dne 20. t. m. točno ob 3. uri popoldne v gostilni pri Legatu v Lescah. Vabijo se na točno in obvezno udeležbo vsi člani. — Černe, tajnik.
Metlika. Občni zbor okrajne organizacije naše stranke'se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne pri tov. Makarju. — Jakob Ivanetič, predsednik.
Ptujska gora. Krajevna organizacija SKS na Ptujski gori ima svoj redni občni zbor v nedeljo 27. t. 1. v gostilni tov. Miheliča. Člani udeležite se sigurno. — Tajnik Zk.
Sromlje. Pred kratkim smo na Sromljah na novo organizirali in
izvolili krajevni odbor, kateri jamči, da se v naši občini na novo oživi naš kmečki pokret. Izvoljeni so bili sledeči tovariši: Ivan Cerjak, posestnik, Curnovec 25, predsednik; podpredsednik Ivan Bertole, posestnikov sin, Sromlje 20; tajnik Martin Kos, posestnik, Silo-vec 9; blagajnik Petan Pepi, posestnik, Sromlje 15; zaupniki in odborniki: Franc Petan, posestnikov sin; Fran Vimpolšek, posestnik, Sromlje 50; Martin Cvetko, Volčje 30; Ivan Vretič, posestnik, Curnovec 20; Andrej Strgar, vini-čar, Curnovec 17; Martin Drugo-vič, posestnik, Curnovec; Blaž Li-par, posestnik, Okl. gora; Martin Keržan, posestnik, Okl. gora; Martin Knez, Gornja Pohanca. Istotako smo še za vsak okoliš občine Sromlje izvolili posebno vnete pristaše in sicer 18 tovarišev. Posebno vnet med njimi je Ivan Ceklan, posestnik, Gornja Pohanca. Tovariši, na delo, da se bode naše število podvojilo in da se dobro organiziramo za našo kmečko dobrobit, kajti le v slogi bodemo dosegli kot najmočnejši stan v državi moč in svoje pravice, katere nam gredo po božjih in človeških postavah. Naloga vsakega je, da vsaj najmanj tri ali štiri pristaše pripelje v našo stranko, po pregovoru »Vsi za enega eden za vse«.
Razne politiCne
SLS v vladi. Popolno zakonodajno avtonomijo bo dobila Slovenija že prihodnji teden. v Le tako naprej! Kot vladni komisar pri Trboveljski premogokop-ni družbi je odstavljen Albin Prepeluh. Po klerikalnem receptu bi morali vsi radičevci v Sloveniji poginiti od lakote, ali pa se po trebuhu valjati v blatu in prahu pred veličastvom SLS. Le tako naprej, pa bo že »hudič« dal svoj blagoslov.
Novo vodstvo SKS. »Jutro« ve povedati, da bo dobila naša stranka novo vodstvo in sicer dr. Marušiča in dr. Hacina, Pucelj pa da bo od-
stavljen. To poročilo pa ni točno in ga zato popravljamo v toliko, da ibo naš bodoči vodja gospod Dolfe Rihnikar, njegov pomočnik pa bo g. dr. Anton Korošec. Če potem ne bo teh prokletih radičevcev konec, jih ne bo nikoli. Imena novih voditeljev za to garantirajo!
Eni kot drugi. Ko so bili na vladi žerjavovci, so preganjali kleri-. kalce in radičevce na vse pretege. Danes so na vladi klerikalci, in danes preganjajo klerikalci samostojne demokrate in radičevce še veliko huje, kakor so preganjali i žerjavovci klerikalce. Tako gospo-jska gliha vkup štriha: Radičevci


morajo biti tepeni in zadavljeni,' ker se upirajo pokvarjeni gospodi.
Tu imate jasen dokaz, koliko so klerikalci boljši od liberalcev. Za nas so eni in drtigi batinaši in zato se bomo mi borili proti obema. S svojim nasiljem nas niso ugnali »liberalci«, pa nas tudi klerikalci ne bodo, niti s svojo »krščansko ljubeznijo«, niti s svojim »hudičem«.
Občinske volitve v Ljubljani. Za
nove občinske volitve v Ljubljani pripravljajo klerikalci posebno »gospodarsko listo«. Spočetka so poizkušali obnoviti »Zvezo delovnega ljudstva«. Ker pa so delavci klerikalne komande siti, so vsako zvezo s klerikalci odklonili. Zato so se klerikalci obrnili za pomoč na drugo stran. Čudno je, da niso še za Ljubljano naročili kakšna dva parizarja »hudičev«, da bi Ljubljančane krotili.
Nova stanovanja v Ljubljani. — Mestna občina v Ljubljani je že sezidala in bo še zidala precej novih stanovanjskih hiš. Stanovanja bodo lepa in tudi ne predraga. Najemniki se bodo imeli boriti z neko drugo težavo. Kadar bodo namreč na vladi klerikalci, bodo dobili vsi liberalci odpoved, če bodo pa na
krmilu" liberalci, bodo pa klerikalci nosili svoje pohištvo na solnce. Tako bo posteljnina in druga hišna oprava vedno dovolj prezračena. Stenic v novih hišah torej ne bo. Za radičevce bodo pa dali klerikalci napraviti na občinske stroške globoka podzemeljska stanovanja, kamor bodo lahko spustili viodo, da se bodo vsi radičevci vtopili.
0 batinaštvu v Jugoslaviji je objavila obširen članek dunajska »Ar-beiter Zeitung« dne 6. marca. 0 tem članku ni zinil noben slovenski list besede, čeprav je zelo točen.
Deputacije iz Slovenije v Beogradu. Odkar je SLS v vladi, prihaja v Beograd mnogo deputacij iz Slovenije prosit pomoči. Doslej so bile še vse prošnje uslišane, kajti SLS zna držati, kar je obljubila. Tako lahko z mirno vestjo pričakujemo, da se bo v Sloveniji začelo že v dveh tednih, ko se bo zemlja nekoliko ogrela, čisto novo življenje. Davka ne bo, dela bo več kot preveč, in to sijajno plačanega dela, brezposelnosti tudi ne bo več, pečenke in vina pa bo na kmečkih in delavskih mizah več kakor je bilo poprej črnega kruha in vode. Tako dobro se bo godilo pa samo tistim krajem, ki pošljejo deputa-
cijo v Beograd. Brez deputacije ni nič.
Neumestna nestrpnost. S Pšate smo prejeli dopis, ki pravi, da je vodstvo tamošnjega gasilskega društva sklenilo prirediti igro »Razvaline življenja«, a ker samo nima primerne dvorane, je naprosilo vodstvo prosvetnega društva v Št. Jakobu ob Savi za prepustitev prostorov. Prosvetno društvo je prošnjo odbilo. (To je čisto razumljivo. Kar brezpogojno ne pada pred klerikalci na kolena, to je treba uničiti in zatreti, če ne, pa pride »hudič«. Op. ured.)
Preddvor nad Kranjem. Ker razširjajo o meni gotove neprijatelj-; sike osebe zahrbtno zlobne vesti, ■ da sem jaz davčni zaupnik, izjavljam: Če mi kateri obrekovalec more dokazati s potrdilom davkarije iz Kranja, da sem, ali da sem sploh kedaj bil davčni zaupnik, dcibi 25.000 Din. Razširjevalec teh z/lobnih, neresničnih vesti se bo moral pri sodniji zagovarjati. — Matija Rozman, posestnik, Srednja Bela.
Klerikalci pripravljajo atentat na cestne odbore. Kakor čujemo nameravajo klerikalci poleg drugih na-silstev, ki so jih izvršili v svoji brez-
mejni maščevalnosti, napraviti novo nasilje nad cestnimi odbori. Pripravlja se razpust komaj izvoljenih okrajnih cestnih odborov, ki so v svoji kratki dobi pokazali toliko dobre volje, sposobnosti in dela, da klerikalci v vseh zadnjih desetih letih niso toliko naredili. Pričelo se je s sistematičnim posipanjem cest, urejevanjem potov in popravljanjem mostov. Toda ker so tu na čelu večinoma naši odlični gospodarji in sposobni možje, pred katerimi je klerikalna slava zatemnila, jih hočejo razpustiti in uničiti ter onemogočiti vsak napredek in ziboljšanie. Mi proti tej črni nakani najodloč-nejše protestiramo. Sicer se pa danes klerikalizem istoveti z nasiljem in sleparijo._„
Izjava.
Podpisani Ivan Glogovšek, posest, sin, Zg. Obrež št. 26, Artiče, obžaluiem besede in dbdolžitve, s katerimi sem Ivana Ure-ka, posestnika in župana v Globokem, na shodu SKS v Brežicah dne 16. januarja 1927 in drugje žalil in napadal. Izjavljam, da so iste brez podlage in sem jih v razburjenosti nepremišljeno rabil. Zahvalju- , jem se Ivanu Ureku, da mi je iste oprostil in plačam stroške sodnega postopanja.
Ta izjava se natisne v »Kmet. listu«.
Brežice, dne 9. sušca 1927.
Ivan Glogovšek.
Pozor I
VSI bralci lahko dobijo po spodaj označeni izvanredno nizki ceni vse vrsto obutev, osebno ali po povzetju. Vposlati je treba številko noge ali pa odtis stopala, širokost in višino noge, ter navesti obliko amerik. ali šimi. Vrsta in oblika ter cene istim so:
Pozor I
Moški čevlji, amerikanska oblika, visoki, črn boks . . . Moški čevlji, čim i (Spičasti) oblika, visoki, črn boks . . Moški čevlji, žimi (špičaeti) oblika, nizki, črn boks . . Ženski čevlji, šimi (špičasti) oblika, visoki, črn boks . . Ženski čevlji, šimi (špičasti) oblika, nizki, črn boks . . Ženski čevlji, šimi (špičaeti) oblika, s špango, črn ševro . Ženski čevlji, amerikanska oblika, rvisoki, črn boks . . Ženski čevlji, amerikanska oblika, nizki, črn boks . . . Ženski čevlji, amerikanaflta oblika, nizki, črna teletina .
Fantovski visoki čevlji, črn boks, od 31—35.....
Fantovski visoki čevlji, črn boks, od 36—39 ......
Fantovski polčevlji, črn boks, od 31—35...... .
Fantoviki polčevlji, črn bok«, od 30—39 .......
Din 175.—	Dekliški visoki čevlji, črn boks, od 26—30 ......	. . Din	100.—
Din 180,—	Dekliški visoki čevlji, črn boks, od 31—35......	. . Din	115.—
Din 160.—	Dekliški polčevlji ali s špango, od 26—30 ......	. . Din	70,—
Din 175.—	Dekliški polčevlji ali s špango, od 31—35......	. . Din	90.—
Din 141,—	Otroški čevlji, od 18—21............		32,—
Din 132,—	Otroški čevlji, od 22—25 ............	. . Din	40,—
Din 166,—	Otroški čevlji, od 26—80 ............	. . Din	58,—
Din 138.—	Za rujave čevlje je treba doplačati in sicer:		
Din 100,—	Za moške in ženske visoke............	. . Din	15.—
Din ins —	Za moške in ženske nizke............	. . Din	10.—
Din 135.—	Za fantovske in dekliške visoke..........	. . Din	7.—
Din 90,—	Za fantovske in dekliške nizke..........		5,—
Din 120,—	Za otroške..................		4.—
Detajlna prodaja CarI Pollak d. d., Lfubljana^ Dunajska e. 23.
Novice in razno.
Krediti za oblastni skupščini Slovenije. Delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani je prejela nakazilo 1,400.000 Din ' kot državno posojilo za obe oblastni skupščini v Sloveniji in sicer za vsako po 700.000 Din.
Dr. B^ltič veliki župan v Užicah. Dosedanji veliki župan v Ljubljani dr. Vilko Baltič je imenovan za velikega župana v Užicah.
Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani razpisuje za dve izvirni povesti, zajeti iz našega kmečkega življenja, posebni nagradi v znesku 6000 in 4000 dinarjev. Povest naj obsega šest do osem tiskovnih pol in izide v posebni knjigi med letnim izdanjem Kmetijske Matice. Pisatelja, katerih povestima se prizna omenjena nagrada, dobita poleg te častne nagrade še običajni honorar. Rokopisi se naj jtošljejo na Kmetijsko tiskovno zadrugo v Ljubljani do 31. julija 1927.
Srbski zadružni zakon se razširi na vso državo. Ministrski svet je sklenil, da raztegne srbski zakon o kmetijskih in obrtnih zadrugah, v kolikor gre za davke in doklade, na vso državo.
i Umrl je dne 12. t. m. Jožef Ha-cin, posestnik v Češnjevku pri Cerkljah na Gorenjskem. Bil je naročnik našega lista od pričetka ter pristaš »Stare pravde«. Bodi mu žemljica lahka!
Smrt stoletne Ljubljančanke. Dne 9. t. m. je v Ljubljani umrla gospa Hedvika Finz, kateri je manjkalo le nekaj tednov do 100 let. Rojena je bila 2. maja 1827. i Iz Strug je pobegnil znani »hu-j dič«. Ob času, ko ga potaborski .kovač ni mogel podkovati, mu je i ob tej priliki, ker je tu pristojen, na lastno prošnjo županstvo izdalo delavsko knjigo. Ko se je poslavljal iz Strug, je mimogrede i brcnil v farovško Stalo, nakar se
je zadnji del štale takoj podrl, in v Tisovcu je nataknil na vile kozo, za kar je ovaden in županstvo je izdalo tiralico. Kakor pa se je izvedelo, so ga zaprli v Brežicah v stranišče. Prosili bi Brežičane, naj ga poiščejo in ugotovijo identiteto, mogoče je naš, in če je, da ga spravijo na varno, ker drugače bo napravil zmešnjavo kakor pri nas. Samo po »šubu« naj ga ne pošljejo k nam, da ne uide. « Hud fantovski pretep. V gostilni »Pri Hrvatu« v fari Sv. Eme so se preteklo nedeljo pri pijači fantje med seboj sporekli. Prišlo je do pretepa, ki se je izpremenil v pravi pokoli. Na bojišču je Obležal 1 mrtev, trije pa težko ranjeni, da so še komaj žive prepeljali v celjsko i bolnico.
I Izredna umrljivost v Sarajevu.
Tekom februarja je v Sarajevu umrlo 124 oseb, med njimi tudi dva moška in ena ženska, ki so prekoračili 100 let. Največ je umrlo otrok v starosti do dveh let, in sicer kar 49. Postali so žrtev raznih katarjev in otroških bolezni.
TEDENSKI KOLEDAR.
20.	marca, nedelja: Nicet.
21.	marca, ponedeljek: Benedikt.
22.	marca, torek: Oktavijan.
23.	marca, sreda: Oton.
24.	marca, četrtek: Gabrijel.
25.	marca, petek: Mar. Oznan.
26.	marca, sobota: Emanuel.
SEJMI.
20.	marca: Ig, Moravče, Kočevje, Šmarje pri Jelšah.
21.	marca: Dvor, Mirna peč, Mot-nik, Pernovo, Žigarski vrh.
22.	marca: Grahovo, Metlika.
25.	marca: Sv. Jurij.
26.	marca: Tržič, Horjul, Lukovi-ca, Dole pri litiji, Teharje, Do-bova.
VREDNOST DENARJA.
dolar liro
avstr. šiling češko krono franc. frank za 1 zlato marko za 1 švic. frank
Za 1 1 1 1 1
za za za za
5675 Din 2'54 Din 8'02 Din 1'69 Din 2'23 Din 13"50 Din 10 94 Din
MMMtIMnHM -v i
-rožnika kočevske orožniške postale v Rogu (Hornberg) ogljarja Albina Plota. Pripeljala sta ga v Ko-čevie, od tu pa z vlakom v Novo
Po netiti letih prijet zločinec. — | živinska bolezen metljavost se je	Srečen cigan. V torek preteklega: skupno z vladnim komisarjem
Dne 8. t. m. ziutraj sta aretirala pojavila že pred 50 leti na Hrvat-	tedna se je zbrala pred policijo v ljubljanske občine intervenirajo
n™*n?k« nr«ot,. skem in je tedaj poginilo 40% vse	Karlovcu množica ciganov. Čakala na merodajnih mestih v prilog
govedi. Tudi letos preti ravno ta-	je na svojega tovariša Milana Ugar- nadaljevanja in dovršitve regula-
ka nevarnost nekaterim krajem.	kovica, ki ga je doletela izredna , cije Ljubljanice in osuševalnih del
Uteži s ponarejenim žigom. Mero-	sreča. Pred letom dni je našel dra- i ne ljubljanskem barju,
mesto. Aretirani je osumljen umo- izkusni urad v Ljubljani in Zagre-	goceno skrinjico, polno zlatnine in 1
ki "a je izvršil meseca maja le- bu je prišel ob priliki kontrole ute-	srebrnine. Izročil jo je policiji. Ker
fi 1022 med vasmi Struge in Zver- ži na sled na mnogo slučajev s po-	je poteklo leto dni in se nikdo ni
nad posestnikom Francetom narejenimi žigi. Uteži je izdelovala	iavil za zlatnino, je postala sedaj
^knfco. j neka mariborska tovarna. Pri niei	Ugarkovičeva lastnina. Ko je pri-
oTiet slučai smrti vsled stekline, so našli tudi stroj za žigosanje. Proiti	šel srečni najditelj z dragoceno
Sv Parbari v Slov. goricah je tovarnarju bo uvedlo drž. pravdni-	skrinjico iz policijskega urada, so
tragika smrt nekega ugled- štvo postopanje. '	ga zbrani cigani burno pozdravljali,
bmeta. Pred 6—7 tedni ga je I Znamenito razkritje ruskega uče-	Avto zgorel. Živinski prekupec
n^iV.el domač pes, o katerem ni njaka. — Ruski polkovnik Kozlov,	Martin Vajdič se je pripeljal v svoj
n^ne sumil, da ie stekel. Pes je slavni raziskovalec srednjeazijskih	rojstni kraj Sedlarjevo z avtomo-
pokrajin, je razlkril v jezeru Kuku-	bilom ter nadaljeval nato vožnjo v
ner skrivnosten sveti otok. katere-	Podsredo. Tu se je šofer opijanil
ga prebivalci so trije budistični me-	ter pri povratku zavozil v jarek,
nihi, ki izgledajo kot ljudje prasta-	Avto se je prekucnil in pri tem je
re dobe. Imajo močne kosti ter so	počila posoda za bencin. Ko so
rbn-rizel še ene<*a konja in vo-in nakar je poginil. Pred nekaj ^nAvi so se na na gospodarju prijeli pojavljati znaki stekline in v n^vnonisnih mukah je izdihnil. Ko-
in vola so nato ubili, ker bi bili kosmati po celem životu. V pokra- spravili nato avto nazaj na cesto in
^r^i živali oboleli na steklini. Slučaii stekline se letos silno mno-ži;o in oblasti morajo podvzeti naj- gaTkoli te ženske grdo pogledajo, c^r^žie mere, da se ta nevarnost je nesrečen vse življenje. Razisko-orneii.	(valeč je iziavil, da bo prihodnje le-
TNektrjčna centrala na Krškem to pričel izkopavati v Tibetu skrivno15" Občinski svet v Zagrebu je nosten vodnjak, v katerem je zako-~f,xa',i-r>Tn tega meseca vendarle panih 240 voz naibogateiših zakla-^-i-r-n da ho začel graditi električ-,dov, katere so domačini poskrili
[pred vpadom Kitajcev.
Produkcija avtomobilov v sever-
jini Kharakota je našel Kozlov ve- je šofer motor zopet pognal, se je likanske kamenite kipe žensk. Ko- bencin vnel in v hipu je bil celi
avto v plamenu. Ostalo je le ogrodje in motor, vse drugo je zgorelo. Ruski emigranti. Pisarna Društva narodov v Ženevi je izdala
r,- pon+r*>lo na Krškem polju.
''-avski most. Dne 9. januar'« 1P27 so se zedinile občine levega dravskega brega, Selnica, Jan-ževa ""va Boč in Slemen, da zgra-do tiov m^st, Tzvoljen je bil pri-T>T*«»Tl''alni odbor, kateri obstoii iz občinskih odbornikov vseh štirih občin Menda pride še letos do gradbe.
Obesil se je v hmeliski sušilnici 30 letni posestniški sin Mutec iz Levca pri Celiu.
?ahia nadleea. Okolico mesta Ca-l^is v Francin so dobesedno poplavile žabe. Kmetje jih love kar z mrenami.
Strašen potres na Japonskem. — Pretekli teden ie nastal na Japoncem na;strašne;ši potres, kar ga pomni. Popolnoma ie n-vm-S-no več mest in nad 20 vasi. Swilo mrtvih in ranienih še ni ucrritovlieno, vendar znaša no sedaniih vesteh več desettiso-
Čev
Kra'ka obsodba na smrt. V Londonu se ie te dni vršila razprava nr-ti nekemu 23 letnemu fantu, ki ie v vlaku umoril svojo ljubico. Pricoc nroti obtožencu je bil eden naikra;,ših v zgodovini justice, za-kn; traial ie samo šest minut.
Največje brke Nemec Georg Ga-
statistiko, po kateri živi izven Rusije nad 1 milijon 600 tisoč beguncev. V Jugoslaviji jih je 38.000, na Francoskem 400.000, v Nemčiji 400 tisoč, na Kitajskem 76.000, na Če-ni Ameriki. V Zedinjenih državah j škoslovaškem 30.000. Poskusi, da
severne Amerike je bilo leta 1926. produciranih 4.480.000 avtomobilov v vrednosti 3057 miliionov dolar-
bi se vselili nazaj v Rusijo, dosedaj niso uspeli. Regulacija Ljubljanice in osuše
iev (leta 1925. 4 337.000 avtomobi- vanje ljubljanskega barja. Glavni
odbor za obdelovanje Ljubljanskega barja je odposlal v Beograd svoje zastopnike in sicer: načelnika Andreja Kneza in tehničnega vodjo ing. Alojza Hočevarja, da
lov v vrednosti 2978 milijonov dolarjev).
Prebivalstvo Bolgarije. 1. januarja t. 1. ie znašalo prebivalstvo Bolgarije 5.484.143 duš. Površina države znaša 103.146 kvadratnih kilometrov. Na 100 mož pride 096 žensk. V sedmih Mih ie prebivalstvo naraslo za 637.170 duš, to je približno za 1.9 odstot. na leto.
Zemeljska površina Površina zemeljske krogle znaša 509 milijonov kvadratnih kilometrov. Od tega ie 70.08 odstotkov moria, 29.9 odstotkov kopnega. Na Tihi ocean odpade 70.8 odstotkov, na Atlantski ocean 24 odstotkov, 20 odstotkov na indijski. Od 168 miliionov kvadratnih kilometrov je 37 odstotkov travnikov in pašnikov, 23 odstotkov gozdov, 14 odstotkov polja in 14 odstotkov je puščave.
Svet v številkah V Evropi pride na tisoč moških 1024 žensk, v Afriki 968, v Ameriki 973, v Aziji 958, v Avstraliji 833. Po veri je na sve-tu 35 odstotkov kristjanov, 41 od-bler ima najdaljše" brke^ hTsicer stotkov budistov in brahmanov, 15 na vsako stran od nosu po 32 in | odstotkov muslimanov, 7.7 pogani centimetra. Gabler je star 67 nov, 0.6 odstotkov zidov.
ZA SMEH.
Iz velikonočne spovedi.
A.:	Jaz sem opravila velikonočno spoved.
B.:	Si dobila mnogo pokore?
A.:	Nič manj nego sedem oče-našev in sedem češčenamarij.
B.:	Potem si velika grešnica. A.: Hm —, da bi vse povedala
bi še bila večja —.
Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, "•c ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge !
ARBORIN, ^BT najboljše sredstvo za zimsko in spomladansko zatiranje škodljivcev sadnega drevja, izdeluje in razpošilja tvrdka Chemoteelina, Ljnhljana. Mestni trg 10 (na dvorišču veletreo-vine A. & E. Skabernč). Tam dobite tudi prvovrstno oepilno smolo, gosenični lep in sredstva za razkuževanje živine ter «li?ne i/delk«.
Kmetski fant,
naobražen, star 34 let, z doto 50.000 Din, želi znanja za poznejšo ženitev s poštenim, dobrosrčnim kmetskim dekletom, ki ima gospodinjski tečaj in bo imela svoje posestvo, gostilno ali trgovino. — Resne ponudbe s sliko je poslati na upravo »Kmetskega lista< v Ljubljani pod šifro: »Tajnost zajamčena«.
Narodni gospodar.
let Brke so mu že domalega osi-
va|O<
Se ni izplačalo. Neki dimnikar iz ct^ibeva. predmestje Prage, je te rini sklenil smelo stavo, da bo sple-
Koliko čebel je v enem panju?
Število čebel enega panja znaša poleti 40 do 50 tisoč.
Skrivnostni zaklad. Poljske vojne
Pospeševanje Živinoreje V dosegel prigon blizu 2000 komadov mariborski oblasti v letu (1805)' ™atn0 ve5 kakor prejšnja 1926.
V letu 1926 se pospeševalno delo mariborske oblasti na polju živi-
leta. Prignalo se je s križanci vred 694 marijedvorcev, 659 simodolcev, 375 pincgavcev (večina križancev), 298 pomureev in 77 tujih bikov. — Sposobnih je bilo 492 marijedvor-
noreje ni moglo dosti razviti, ker od i (79 % 393 (60% ) simodolcev, 1. aprila dalje oblast ni imela v te j 165 pincgavcev (44%) in 236 ali namene nikakih sredstev, ker v 80% pomureev. — Kontrola nad proračunu za 1926/27 ni bilo več nelicenciranimi biki se je zelo po-pokrajinskih kreditov. Poleg tega! ostrila in je bilo zlasti v nekaterih so bili pa še centralni krediti redu- j srezih mnogo lastnikov takih bikov cirani. Pospeševalno delo se je opi- kaznovanih.
ralo tedaj le na ostanke iz starega. y onih ob5inah^ kjer ni biIo do proračuna. — Tudi trpi živinoreja; „ licenciranih bikov, se je vsmi-radi od neprestanega deževja in j g]u šta:erskega g0vedorejskega za-poplav zmanjšane množine in ka-; kona pritiskalo na občine, da si jih kovosti krme.	[nabavijo. Uspeh je bil ponekod za-
Konjereja. — Tozadevno delo j dovoljiv, drugod manj ugoden, ker vrši Državna žrebčarna Selo pri ljudstvo' na izvajanje tega zakona Ljubljani in konjerejsko društvo za ge ni bilo navajeno. — Dober raz-mariborsko oblast v Ivanjkovcih. voj g0Vedoreje ovira tudi številni
.! ..	v "mo^ii noslonia I Oblastni odposlanec je sodeloval prig0n' cenenih, ničvrednih raznih
oblasti so nasle v	sodelovanju žrebcev spomaldi {^u| iz iužnih pokrajin, katere naši
7,1 na 50 metrov visok dimnik. V, generalnega štaba na Saksonskem fn pri premoviju plemenskih konj manj zav™ni živinorejci kupujejo
poleti. — Vsled neugodne konjunk-' na preštevilnih sejmih in tako od-ture se opaža nazadovanje števila rfvaj0 domača razmeroma dobra
1 ___• _1 . ___L * _ ~ —. II — 1 im I llr/^i TV1 Q TI 1 -.
vrtoglavi višini je izgubil ravnotež- trgu v Varšavi vzidano oklopno ie in treščil v globino, kjer je ves, blagajno. Notri se je našlo 41 kg razbit obležal mrtev. Stava je bila zlata v kosih ter ruskih červoncih
sH^njena za malenkosten znesek.
Nesreča v Ameriki. Dne 15. februarja sta se smrtno ponesrečila v Ameriki v Portland zlatem rudniku Jožef Steblaj, oče sedmih nedo-rastlih otrok, in njegov sin Tone Steblaj, star 16 let, doma iz Želi-•melj pri Ljubljani.
novejših let. Nihče ne ve, kdo je lastnik zaklada.
Hrib se je podrl. Na otoku Korzika se je podrl nek hrib in pod seboj pokopal vas Bisiuhi ter številne žrtve. Reševanje žrtev ni bilo mogoče, ker se plazovi neprestano vale s hriba.
konj, zlasti pa se kobile veliko manj pjemena.
pripuščajo, ker žrebet ni mogoče g kreditnimi preostanki se je na-vnovčiti.	bavilo 18 subvencijskih bikov z dr-
Govedoreja. — Najvažnejše delo žavno subvencijo po 750 Din z obje bilo licencovanje bikov, ki se je Vezo dvoletnega držanja. _ vršilo v mesecih februar in marc1 Po dolgem prizadevanju se je po vsej oblasti razen Medjimurja. S posrečilo dobiti od ministrstva večji skrbno pripravo za to delo se je i znesek za nabavo originalnih bikov
marijedvorske pasme, ker je ravno pri tej pasmi bila nabava regenera
polju, Črna pri Prevaljah in Trojane, okraj Vransko. Pri tem so šo-
tor jev neizogibna. Za 100.000 Din delovali kmetijski strokovnjaki, se je nabavilo 15 bikov in ravno to- Ribarstvo. — V tej panogi ovira liko na zasebni račun okrajnih za-! napredek raznoličnost zakonov, ki stopov Maribor in Št. Lenart v Slo-! so poleg tega tudi zastareli in vse-venskih goricah in občini Črna in bujejo le policijske odredbe, ne pa
__J£er go {J biki Večinoma V I11'!' nnrArlnierkV umu«™ lanfimndar-
mezica.
zelo dobrih rokah, bo ta akcija rodila brezdvomno ugodne uspehe.
tudi predpisov umnega gospodarstva. Preveliki anarhiiji, ki vlada glede ribjih tatvin že vsa povojna
Premovanja goveje živine so se leta, se je s strogimi merami zaje vršila v Špitaliču, okraj Konjice, za I žilo. Stvarno delo izvršujejo nbar-
pomursko in v Turnišču, okraj Dolnja Lendava, za simodolsko pasmo z uspehom, da se snuje v prvem kraju rodovniško društvo. V Ormožu se je vršila velika okrajna kme-tijsko-obrtna razstava, med drugim se je razstavilo tudi konje težkega tipa, pincgavska goveja živina, domače svinje in štajerska kokošja pasma. Poleg tega so se priredili na raznih krajih plemenski sejmi v svrho oskrbe raznih interesentov s plemenskim govejim naraščajem. Svinjereja. — Iz naših kmečkih
ska društva iz lastnega nagiba.
V splošnem hira pospeševalno delo na polju živinoreje na naravnost obupnem pomanjkanju vsakovrstnih pripomočkov; tako ima n. pr. država nastavljene strokovnjake, ki pa niti najcenejše pospeševalno delo, potovalni pouk, ne morejo vršiti, ker za to domala ni potovalnih sredstev.
Hvalevredno razumevanje za pospeševanje živinoreje kažejo nekateri okrajni zastopi, ki mnogo žrtvujejo za to panogo; zlasti so to okraj-
čil, da naj se n a j e n e r g i ž -nejše izterjavajo in prepreči kopičenje novih zaostankov.
Vinski sejem v Belikrajini. Da
spoznajo gostilničarji in vinotržči tudi belokranjska vina, bo priredilo vinarsko društvo v Metliki 17. marca 1927 svoj letošnji vinski semenj. Cene bodo zmerne, zaradi česar se kupci vljudno valbijo na obilen poset. Ljubljanski in gorenjski posetniki lahko opravijo vse v enem dnevu. Polovična vožnja je dovoljena za vse proge od 15. do 19. marca.
Novi sejmi. Občini Begunje pri Cerknici je z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti z dne 14. februarja 1927 O. br. 448 podeljena pravica do dveh letnih kramar-skih in živinskih sejmov in sicer za govedo, konje, prašiče in drobnico. Sejma se bosta vršila na dan 18. marca in 8. oktobra vsakega le-1 ta. Ako pade na sejmskii dan ne-
vzrejevališč se je nakupilo 32 mr- ni zastopi Maribor, Ptuj, Celje, Or-jascev, ki so se razdelili po vseh mož in Šoštanj. Tudi nekatere pre-okrajih oblasti. Zlasti v Prekmurju možnejše občine pridno sodelujejo.
so zelo ugodno vplivali na ondotno rejo.
Izmed številnih ustanovljenih biko-rejskih zadrug deluje kakih pet pridno in uspešno.
do 50 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 6, leseni vozički 100 do 300 Din komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. Cene so bile senu: 75 do 100 dinarjev, otavi 80 do 90, slami pa 40 do 60 Din za 100 kg, slama tudi 2 Din za snop.
Ukinitev carine na čilski soliter. Ministrski svet je z veljavnostjo od 2. marca t. 1. uMnil carino na čilski soliter, ki je nad tri leta težko obremenjevala to pre-poirebno uimetno gnojilo. Uvozna carina je dosedaj znašala 132 Din za 100 kg ali okrog 40 odstotkov vrednosti gnojila samega. Čilski soliter je najučinkovitejše in najhitreje delujoče dušičnaito gnojilo, ki izredno ugodno vpliva na razvoj in rast vseh zelenih delov rastlin. Vsled njegovega hitrega delovanja ga naši kmetovalci uporabljajo predvsem spomladi, da nudijo rastlinam prepotrebno dušičiiato hrano. Trosimo ga navadno po zelenih rastlinah ob suhem vremenu. Rosa in dež ga poltem raztopita in spravita h koreninam. Izvrstno učinkuje na ozLminah, posebno če so slabo prezimile, ker se po njem hitro popravijo. Še boljši je pa za
delja ali praznik, se vrši doticni krompir in krmo Vinogradniki poprav-. J	.-i j •• j„i„	T3„r: 1 a o ž njim osiibele trte. Najrajši ga lima-
sejem na prihodnji delavnik. Prvi £ Veljarji, ker samo ž niim janKo do-
sejem se torej vrši dne 18. t. m. 6ežejo popoln pridelek hmelja, ki še naj-
Kupci in prodajalci se uljudno va- bolje iaplača vsako gnojenje.
bijo. — Županstvo Begunje pri
S početkom novega proračunske ga leta se je moralo to delo skoro! popolnoma ustaviti. Ker ni bilo več 1 pokrajinska zveza vinogradni-mogoče odvzeti vzrejenih mrjašč-1 kov je imela dne 5. marca na sred-kov, so rejci svoje delo popolnoma > nji vinarski in sadjarski šoli v Ma-opustili ali vsaj znatno omejili. Stem riboru občni zbor. G. direktor An-je prizadet razvoju tako važne go- drej žmavc je predvaal o grozd-spodarske panoge hud udarec in je nem sukaču, najnevarnejšemu domala uničeno vztrajno dolgotraj- j škodljivcu vinske trte.
Valilna jajca čiste štajerske kurje pasme. Vsi interesenti se opozarjajo, da je v mesecih marec, april in do lo. maja Po- najugodnejši čas za valjenje in vzrejo piščet. fri oddaji zanesljivih valilnih jajc bodo letos zopet brezplačno posredovali vsi srezki živinorejski referenti (uradni veterinarji, oduiosno sreaki ekonomi). Za-
no prejšnje delo. Tudi s poznejšimi oejga točka dnevnega reda pa je krediti se bo težko popravilo, ker likvidacija odseka in zveze vi-zahteva živinoreja stalno delo in z nogradnikov. Soglasno se je skle-
nerodnimi slučajnimi akcijami ni >	--> -1- ------
mnogo pomagano.
Kokošjereja. — Spomladi se je razdelilo okoli 3000 odbranih valilnih jajc štajerske pasme in to deloma iz rejskih postaj z zaklopnimi gnezdi. Tako smo v tej panogi začeli s prehodom iz stopnje čistega formalizma na stopnjo soupošteva-nja storitve. Toda tudi v tej panogi grozi ista nevarnost kakor v svinje-reji. Tako n. pr. to leto ni bilo mo-
Cerknici.
Sadjarski tečaj v Kranju, družnica Sadjarskega društva v Kranju je po nasvetu svojega predsednika g. Žirovnika minuli
teden priredila trodnevni sadjar- to se naj" vsakdo obrne nanje za forezpla-ski tečaj V »Ljudskem domu« V cen nasvet. - V nekaterih Okrajih so da-T, . f„ „ . J . . .	k okrajni zastopi nekaj denarja na raz-
Kranju. Tečaj se je izvrstno obne- p0iag0)J tako dabo ondi mogoče oddati
c	sel- Prav pridno je poslušalo vse ,tudi manjšo količino jajc povsem brez-
Naiva*ž" dni 65 fantov in mož zanimiva plačno seveda samo zanesljivim kurje-• predavanja strokovnjaka g. Fran- reice™' —
Iz pisarne veliiKega župana
nilo, likvidirati odsek in zvezo z namenom, da se osnuje vinarsko društvo v Mariboru, ki bo bolj de-lazmožno kakor prejšnji organizaciji, in ki naj izdaja glasilo, ki bo poleg vinarstva obravnavalo tudi ostale panoge kmetijstva.
Olajšave pri plačilu davčnih zaostankov. Finančna delegacija uradno objavlja, da je minister za finance z naredbo 24. februarja 1927, št. 22.474 dovolil za plačilo
ca Kafola, adjunkta »Kmetijske	'"^^jSo degenerirat, zahi-
družbe« iz Ljubljane in g. nadzor-	ran,)St, rahitienost in oslabelost domače
nika Hladnika O raznih panogah	živine? Ob priliki otvarjanj oblastnih
sadjarstva. Vsi tečajniki so se	skupščin povdarjalo se je v vseh afcup-
i v. . • „ , r.n	šcinah predvsem dejstvo, da je nase zivi-
prakticno vezbali na vrtovih v za-	n(>gojsUF0 zad,nia l6tJa ze'lo ^talo in da
sajanju, gnojenju, cepljenju, pre-	tipi samo na vedno se razširjajoči dege-
cepljevanju in škropljenju sadne-	neriranosti domače živine. Posledica te
ga drevja Navdušenje za sadjar-	boiezpi je: zahiranost, oslabelost, raihi-
t 'j , , ~ ■ ___„	tičnost. katerih daljnja posledica je tudi
stvo se bode pc»tem ecaju v vsem	laglj0 'razširjevanjeJ boieZm. De-
okraju Visoko dvignilo, kar bo za	generiranost domače živine se je že tako
kmeta dobro, kajti sadje prinaša	razširila v nekaterih krajih, da je padlo
zadnji čas lepe dohodke. V jeseni	število domače živine, posebno svinj, za
se priredi v Kranju sadjarska raz-
Stava.	povzročajo od dne do dne večjo škodo,
Mariborski trg, dne 5. marca	ki gre že sedaj, ako vpoštevamo celotno
1927. Svinjsko meso in slanina po	?e
10.50 do 27 Din za kilogram na	velikanske nezgode izognemo in rešimo
goče odvzeti lepih plemenskih pete- davčni!} zaostankov iz prejšnjih linov, ki so jih ljudje vzgojili za obi- j iet sledeče olajšave. Ako zaosta-
čajno jesensko oddajo čistokrvnih nek presega vsoto onoletnega	„
petelinov naše znamenite pasme. -predpisa, mora davčni zavezanec, drobno, oziroma po 15 do 17 Dm našega živinorejca in našo domačo živino P Ovčjereja,- Za deželno vlado v Ju 1927 plačati eno četrtino j za kilogram na^ebelo.-Perutni- ^a^S/n^T S^S-ffi
pot, da živinorejci vporabljajo pri krmljenju svoje živine najnovejše in pod strogo
Gradcu se je nabavilo 30 plemen-! vsega davčnega zaostanka; ako | na in domače živali. Cene so bile
skih ovnov jezersko-solčavske pas me v srezu Gornjigrad. Za pospeševanje v domačih okoliših (oddaja ovnov itd.) ni bilo sredstev.
Čebelarstvo. — V nekaterih kra-
znaznaša zaostanek^ nad tri 'četrti-1 piščancem 25 do 35, kokošem 30	...
ne, a ne presega enoletnega pred-, do 50, racam 30 do 50, gosem 60	znanstveno kontrolo dokazano najboljše pisa, bo plačal v letu 1927 eno1 do 80 in puranom 55 do 150
tretiino. ako ie zaostanek večji od domačini zajcem » qo ou, morsKim	dft„en„r'iranosti. oziroma nienamu dali-
tretjino, ako je zaostanek večji polovice, a ne presega treh četr-jih se hudo širi čebelna gniloba. Le-! tin, se plača v tekočem letu polo-tošnja čebelna paša je bila skrajno; vica, ako je pa zaostanek večji od slaba in je ponekod uničenih do ene četrtine, mora biti celotno po-50% panjev. Krmljenje s sladkor- ravnan v letu 1927. Primerja se jem je nerentabilno, ker je sladkor zaostanek po stanju z dne 31. de-predrag. Vse naše prizadevanje do- cembra 1926 in predpis za to leto. biti »trošarine« prosti sladkor za V smislu te odredbe odgodeni deli čebelarje je bilo zaman; prišel je zaostankov dospevajo v plačilo v vedno odklonilni odgovor.	terminih, ki veljajo za plačevanje
Mlekarstvo. — Prva povojna leta tekočih davkov. Le ako ves za-tako cvetoči izvoz svežega mleka v ostanek ne presega ene četrtine
inozemstvo je prenehal, ker je Av- enoletnega predpisa, ga mora „ „	irtvV
strija svojo produkcijo silno dvig-i davčni zavezanec celotno plačati 20 do 24 (po trgovinah 16 Din) nila in pa ker kakovost našega mle- takoj. V primerih očividne nevar- j liter. Sadje: jabolka in hruške 3
----------------------------■	degeneriran osti, oziroma njenemu dalj-
prašičkom 8 do 10 Din komad. — njemu razvitku radi svojih jodovih sesta-Krompir, zelenjava, druga Živila, vin, proti oslabelosti, zahiranosti in ra-sadje, sadike, cvetlice. Krompir so hitičnim pojavom pa radi svojega bogat-J •„!• „ ' IA	„„ rri^^Mr stva na vitaminih. Da je temu tako, hoče
prodajali po 14 Din za mernik drage volje {X)trdUi žeJ več st0 živinorej-
(71/2 kg), oziroma po 2 do 2.50 Din	ceVi ti vporabljajo to olje z naravnost
za kilogram, solata 6 do 10 Din kg,	velikanskimi uspehi pri svoji živini. To
endivija in druga glavnata solata 2	/e dobi samo pri M. Težak, Zagreb,
A Q „ o Ar, K r>in	("iinduhčeva ulica 13 v ročkah po 5 kg.
do 3 Din, sveže zelje 2 do 5 Din	Ro2ka 6e ^^ s poštnim povzetjem za
komad. Kislo zelje 3.50 do 4, kisla	^ Din. Kdor redno in smotreno to olje
repa 2, grah V stročju 20 Din, re-	vporablja, obrestuje svoj denar z najmanj
Pincel in radič 1 do 2 Din kupček;	150% na dva meseca ne glede na to, da
1 1 o en o	10 il 14	si e v mnogih slučajih rešil eivojo zivmo
mleko 2.50 do 3 smetana 12 do 14, ^ sigumegl pogina, oljčno olje 26 do 36, bučno olje i
Preklic.
m ___	_________Podpisani izjavljam, da sem le vsled
ka"zaostaja"za'madžarskinTin če- nosii' smejo" davčni "organi izjemno1 do 10 Din" kg," maslo surovo 40 do napačne informacije o priliki shoda SKS škim proizvodom. Povsodi se zače- od teh določb izterjati takoj ves 45 kuhano 16 do 48 čajno 50 do ^^a^arig11^^ bi^ v S! nja zopet s predelovanjem mleka v davčni zaostanek. Kar se pa tiče bh um kg. Jajca i.ou aoj. ko- {ašigt -n nosil ern0 g^j^ ^ nas pa je maslo in sir Ustanovile so se tudi tekočih davkov in dospelih obro- mad. Sadike (hruške, jabolka, bre- orjunag. preklicujem to svojo trditev, ki nekatere nove mlekarske zadruge, kov zaostankov, pa je gospod skve, črešnje, višnje, marelice, r<> je povsem neosnovana. kakor Št. Lovrenc na Dravskem minister z isto naredbo naro-lže) 5 do 25 Din komad. Cvetlice 51	Milan Mravlje.
PUI „€E
Čiialeljem »Kmetskega lista" naznanjam, da Imam v svoji trgovini poleg boljšegra tudi poceni In dobro blago po cenah, kakor sledi: Sifon, bela In rajava kolenlna od Din IO-— naprej Kambrik, krep, delen - - , - - od Din 23-— naprej Pisano blago sa srajce In bluze od Din lO - na]>re|
Postelfne garniture......od Din 300-— naprej
DomaČ Izdelek posteljnih odej,
ruS, klotastlh........od Din 16G-— naprej
PERJE JEA BLAZINE.
Vabilo
na
I. redni občni zbor
zadruge
»Kmetski hranilni in posojilni dom«
reg. zadr. z neomejeno zavezo v Ljubljani,
'ki se bo vršil
v nedeljo 27. marca 1927 ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1, pritličje.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1926.
4.	Razdelitev dobička.
5.	Volitev enega člana nadzorstva.
6.	Predlogi zadružnikov.
Pripomba: 1. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor, v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število zastopanih glasov.
2. Računski zaključek in predlogi ter poročilo nadzorstva so osem dni pred občnim zborom razpoloženi v zadružni pisarni članom na vpogled.
Ljubljana, 6. marca 1927.
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani,
reg. zadr. z neom. zavezo.
Dr. Drago Marušič, L r. Jože Černe, 1. r.

rja
oženjenega, z odraslimi otroci, popolnoma ■veščega poslov v vinogradu, išče St. Rupčič, Sisak.
Proda se
nov lahek
mrtvaški voz
zelo pripraven za občino, ki je oddaljena od pokopališča. Naslov pove uprava »Kmetskega lista«.
Najboljše in zato najcenejše kupite edino le pri
pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Pre-
ierr.ovega spom enika.
Na veliko In malo!
mm
. Silil, M
priporoča najbolji« tamhu-rica, glasbila, strun«, purtl-tur«, iol* I« •stala potrate-Mina i-» »s« glasbila. OflH-. Ucrvj) sa p»
•»MU Parala K!.

v
V PMAGO
^	na
11. HEBIAIBIII VELESEJEM
ki se vrši
od 20. do 27. marca 1927
odpotujejo
/
posetniki lahko že 10. marca
50% popust
pri osebnih in brzovlakih na jugoslovanskih in čehoslovaških železnicah.
Brezplačna pojasnila in l&gltimacije se doli [pri
» ITELSE 8 [0. [ehosiov.konzulat
sUlIUIII. Kongresni trg 3. lUBlUISI, iregi.
Vsem odjemalcem nudimo za bližajočo se sezijo najboljšo
S8-99% modri oalico
po ceni Din 6.40 za kg franko Ljubljana. Cena velja samo pri takojšnjem plačilu, v slučaju, da bo uvozna carina na galico ukinjena.
Javite, koliko kilogramov galice boste
rabili.
»
EKONOM"
Ljubljana.
osrednja gospodarska zadruga,
Zdravila za
živino:
lastne preizkulene spacijalitete, izdelane po navodilih nadživinozdravnlka Sadnikarja dobit* samo t lekarni na Vrhniki. Posebno priporočamo: Sadni-karjev protikataraličan prah za konje zoper pre-hlajenje na sopilih, izcejanje žlema in gnoja iz nosnic, otežkočeno dihanje in kalelj, Ikatlja 20 Din. Bosulin svačisa sopar sramnično vnetje ter Jalovost krav in telic, to je onik krav, ki se gonijo, a n« obrejijo. Skatlja z li svečicami 80 Din. Sadnikarja« zdravilni prašek zoper obolenje prašič«*, zoper bolezni na prebavilih in saprtie, pravočasno oporabljen zabranl izbruh rdečic«, «n zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Konjski cvet (fluid) zoper negibčnost udov ln revma-tizem vseh domačih živali, stekl. 20 Din. Hesalin uniči takoj vse bolhe in uii pri vsaki živali, tuba 8 Din. Kapljica za praiii«, dvigajo slast do Jedi in urejujejo prebavo, steklenica S Din. Vsakemu zdravila J« pride-jano natančno živinozdravniiko navodilo! — V zalogi so tudi vsa druga zdravila! Na vsa vpraSanJa odgovarjam brezplačno!
Lekarna HOČEVAR, Vrhnika štev. 30.
Semenski oves, Ia splitski portland-cem ent (Salona-Tour) umetna gnojila (rud. superfos-fat, kalijev« sol, kajnit, thomasova žlindra), kakorjudi DEBELI in DROBNI pše-nlčnl otrobi vedno v zalogi pri
wEKONO M,"
osrednja gospodarska zadruga
LJubljana
Kolodvorska ulica.

najem vzamem
kjer bi se redilo 3—5 glav živine, najraje kje v ljubljanski okolici. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Kmetija«.
MM stm
v popolnoma dobrem stanju, se proda na Je-žici pri Ljubljani za ceno Din 3200.—. — Naslov se izve pri upravi »Kmet. li«ta«.
Blizu Praiernovega spomenika za vodo.'?
Najboljša, najcen*j£a kolesa li šivala! stroji
80 edino
Petelinčevi
a	znamke!
GRITZNER, ADLER, PHONIX
za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoju Tudi na obroke. Večletna garancija.
JOSIP PErELINC .Ljubljana
Od dobrega najboljše je
švicarski pletilni stroj ,I>UBIE»'
Taiafon Itov. 14«, 9&&
Prešernova ulica 4
Polt. lak. račun 13.853
(Žiro - raiun pri Narodni banki)
sprejema hranilne vloge in izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt In Inkaso menic ter
trg. cesij. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut in deviz po najugodnejiih tečajih.
r
L.	.• i : V i-'		
T '»WW..l«»!K»'fa»»> nmrs *t*v*«M Odgoromi urednik:	MILAN MRAVLJE. t	— Za Konzorcij »Kmetskega liste:	IVAN PUCELJ, narodni poslanec. — Za tiskarno »Merirurc ANDREJ SEVER.