Sirota
fl^stalo dete je saino,                    Na grobu joka in ihti,
Sarao na tužnein svetu,                     Eoke k molitvi sklene,
Na pol golo, — oko solzno,   —       Pobesi glavo in inolei,
V  gomilo zre — k ocetu.                Kot cvetka, kadar vene.
Pred letom dnij, ah, maino  so          In Bog je videl to gorje,
V  gomilo zakopali                            Sirote se usmili, — In zraven nje očeta so                      Zaspalo v joku dete je Pred tednom dnij dejali.                    Na mamini gomili.
Sirota saina — kam ne ve,  —•        Sanjalo sanje je sladkc,
Le k svojim na gomilo,                    Da prišlo je k ooetu,                                        j
K očetu, k mami dete gre,               Da mamo ljubo zopet zre,                                \
Da žalost bi utešilo.                         Vso lepšo kot na svetu.
Na nebn mesec je sijal
In zvezde so svetile, —
Otrok je smrtno spanje spal,
Vse tuge so minile.                                        Lovšin