NAeign4LN| tenant emu 2 2Ustvarjalni dnevi elektroenergetikov Letopnji konferenci slovenskih elektroenergetikov, ki je konec maja potekala v Portoroæu, so dale vodilni ton velike spremembe v delovanju elektroenergetskih sistemov: reorganizacija slovenskega elektrogospodarstva, odprtje notranjega in zunanjega trga z elektriËno energijo, vkljuËitev Slovenije v evropski sistem Ëezmejnega trgovanja v okviru organizacije ETSO in drugi sodobni izzivi. 2690 uspepnih let celjske elektrodistribucije V podjetju Elektro Celje letos praznujejo Ëastitljivo devetdesetletnico uspepnega distribuiranja elektriËne energije. Visoki jubilej so poËastili z vsebinsko bogato slovesnostjo v modri dvorani celjskega sejma, kjer je slavnostni govornik prof. dr. Maks Babuder predstavil vrsto vplivnih dejavnikov v tehnolopkem razvoju slovenske elektrodistribucije, izhajajoË iz Ëvrstih korenin izkupenj in znanja. 34Priprave na 400 kV povezavo z Madæarsko Elektro-Slovenija je v skladu z dolgoroËnimi razvojnimi naËrti in energetskimi potrebami zaËelo priprave na gradnjo 400 kV povezave z Madæarsko. Lokacijski naËrt naj bi bil sprejet leta 2005, daljnovod pa zgrajen do konca leta 2007. Z novim daljnovodom naj bi zagotovili predvsem dostop do cenovno ugodne energetske ponudbe iz vzhodnih dræav, hkrati pa tudi izboljpali obratovalne razmere v tem delu Slovenije. 44NajveËji remont na bloku 5 TE ©optanj Konec junija so v ©optanju zaËeli obseæna dela na bloku 5, ki je na generalni remont Ëakal kar ptiri leta. S tem so si precej oddahnile tudi vzdræevalne ekipe, ki so se v minulih mesecih moË-no trudile, da bi omenjeni blok pe zadovoljivo obratoval. Dela naj bi predvidoma konËali konec avgusta, njihova vrednost pa je ocenjena na pribliæno deset milijonov evrov. 48V Boptanju skoraj vse pripravljeno Z nedavnim podpisom pogodbe o financiranju gradnje elektrarn na spodnji Savi (imenuje se tudi pogodba o skupnem podvigu) je uresniËevanje tega najveËjega domaËega energetskega projekta dobilo novo spodbudo. V teh dneh konËujejo pripravljalna dela za HE Boptanj (izkop gradbene jame, utrjevanje nasipov, ureditev infrastrukture) in Ëakajo na podpis pogodbe o glavnih gradbenih delih. 60Vidmarjev dan o prenosu in prostoru V Cankarjevem domu v Ljubljani je 10. junija potekala tradicionalna prireditev Vidmarjev dan, ki je bila v strokovnem delu tokrat namenjena obravnavi prenosne problematike. Kot je bilo slipati, bi morali v Sloveniji za zagotovitev nemotenega obratovanja napega elektroenergetskega sistema Ëim prej skleniti 400 kV zanko in se lotiti tudi gradnje nekaterih novih povezav, zlasti z Italijo in Madæarsko. nas SnK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredniptvo Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara SvetiË (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Æebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nap stik je vpisan v register Ëasopisov pri RSI pod pt. 746. Po mnenju urada za informiranje pt. 23/92 pteje NA© STIK med izdelke informativnega znaËaja. NA© STIK je brezplaËen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja ptevilka Napega stika izide 5. avgusta 2003. Prispevke zanjo lahko popljete najpozneje do 23. julija 2003. naslovnica foto Dupan Jeæ ISSN 1408-9548 www.eles.si Porabniški sindrom Poraba elektriËne energije v Sloveniji æe lep Ëas na-rapËa, in to precej bolj, kakor bi si dejansko æeleli, in tudi precej bolj, kakor zmorejo slovenske elektrarne. In ker za zdaj na obzorju pe ni videti vkljuËitve kakpnega novega pomembnega proizvodnega vira -oziroma prej nasprotno, vse kaæe, da se bomo morali nekaterim dosedanjim zaradi dotrajanosti v kratkem celo odpovedati - se zdi pe kot najrealnejpa repi-tev za ublaæitev trenutnih razmer in potencialne energetske krize pritisk na porabnipko stran. Resnici na ljubo, so v Sloveniji ukrepi, ki naj bi spodbujali varËevanje z energijo in zajezili potratno ravnanje z elektriko, pe v povojih. Vlada oziroma Ministrstvo za okolje, prostor in energetiko skupaj s svojimi agencijami se sicer æe nekaj let trudijo in tudi izvajajo posamezne evropsko podprte energetske projekte, ki pa æal pe vedno ostajajo zgolj posamezni in precej neodmevni. Ob tem sicer dræi, da je pri oza-vepËanju ljudi potrebna politika drobnih korakov in da na hitro velikih uspehov ni mogoËe priËakovati, kljub temu pa bi se desetletno prizadevanje za uËin-kovitejpo rabo energije in energetsko prestrukturiranje podjetij vendarle nekako æe moralo poznati. SodeË po podatkih o skokovito narapËajoËi porabi, pa bi o kakpni globalni preusmeritvi napega miplje-nja o razumnejpem ravnanju z elektriËno in tudi drugimi oblikami energije v Sloveniji za zdaj pe zelo teæko govorili. Zato se znova zdi umestna pripomba nekaterih ekonomistov, ki prisegajo, da je treba racionalnost Ëlovepkega ravnanja prepustiti trænim zakonitostim. V napem konkretnem primeru pa bi to pomenilo, da je treba elektriËni energiji, glede na trenutno omejenost proizvodnih virov in veliko zanimanje zanjo, doloËiti ustreznejpo ceno. Oziroma takpno, ki nas bo ob plaËevanju meseËne poloænice spomnila, da bi za niæji znesek na raËunu, brez kakpnih velikih odpovedovanj sedanjemu udobju, lahko precej storili tudi sami. Vse dotlej, dokler pa bomo lahko z elektriËno energijo razsipavali po mili volji in nas bo celomeseËno flelektroveseljaËenje« stalo manj od popoldanskega zapitka s prijatelji v bliænji optariji, pa vidnih var-Ëevalnih uspehov na porabnipki strani zagotovo ni priËakovati. USTVARJALNI DNEVI ELEKTROENERGETIKOV Ob odprtju 6. konference slovenskih elektroenerge-tikov 26. maja v Portoroæu je mag. Vekoslav Koro-pec, predsednik nacionalnega komiteja Cigre - Ci-red, poudaril, da to strokovno sreËanje dokazuje, da je slovenska elektroenergetska stroka pripravljena na sodobne izzive. flVeË kot 400 udeleæencev in veË kot 183 prijavljenih referatov z vseh podroËij napih dejavnosti dokazuje, da slovenska elektro stroka sledi razvoju in je na evropski ravni. Ker smo æe doslej uspepno obvladovali elektroenergetski sistem in znali zagotavljati zanesljivo, varno in kakovostno oskrbo z elektriËno energijo, sem pre-priËan, da je napa stroka sposobna uresniËiti vse naloge tudi v prihodnjem obdobju.« 2 Omenjene konference so se v Kongresnem centru Morje v Portoroæu ude-leæili ptevilni predstavniki elektrotehnipke stroke, obeh univerz, industrije, tujih elektrogospodarstev in drugih zdruæenj. ˜Letopnja konferenca elektroe-nergetikov poteka v obdobju velikih sprememb v Sloveniji, saj se je odprl trg z elektriËno energijo tudi za tuje ponudnike, v naslednjem letu pa se predvideva ponovna sinhronizacija omreæij jugovzhodne Evrope z UCTE om-reæjem, kar pomeni za Slovenijo veliko nalogo in izziv. Slovenija je v zadnjih letih na podroËju har-monizacije z evropsko zakonodajo naredila veliko; postali smo polnopravni Ëlan evropskih strokovnih organizacij in evropskega zdruæenja upravljalcev omreæja UCTE kot edini izmed dræav pristopnic v Evropsko unijo. ReËem lahko, da smo slovenski elektroenergetiki prehiteli politiËno vkljuËevanje v Evropo, kajti 1. maja 2004 bo Slovenija postala polnopravna Ëlanica Evropske unije. Sicer pa bi posebej omenil, da v Sloveniji strmo narapËa poraba elektriËne energije. Lani se je poveËala za 7 odstotkov, pa tudi v prvem delu leta 2003 je gibanje porabe elektriËne energije okrog 6 odstotkov, kar je izjemno veliko. »e bomo tudi v prihodnje æeleli zagotoviti zanesljivo in varno oskrbo z elektriËno energijo, bomo morali zgraditi nove elektroenergetske proizvodne objekte, prenosne objekte in elektrodi-stribucijsko omreæje, ki je povezano s konËnimi porabniki. Zavedati se moramo, da bomo precej odvisni od svojega znanja in svojih prenosnih zmogljivosti, kajti vse energije se ne da uvoziti,« je povedal mag. Vekoslav Korošec. Priznanja najzaslužnejšim elektroenergetikam Slovensko nacionalno zdruæenje Cigre - Cired je najveËja strokovna organizacija v Sloveniji. Uspepnega delovanja zdruæenja ne bi bilo brez zasluænih posameznikov, strokovnjakov, ki so v delo v okviru zdruæenja vloæili veliko truda, je povedal dr. Peter Zun-ko, predsednik posebne komisije za podelitev priznanj Druptva slovenskih elektroenergetikov. Poudaril je, da so priznanja zahvala nagrajencem za vloæeno de- lo na podroËju elektroenergetike. Priznanje za æivljenjsko delo je prejel prof. dr. Anton Ogorelec, zasluæni profesor, ki sodi v skupino najuglednejpih elektroenerge-tikov. Plakete Cigre za dolgoletno uspepno delo v slovenski elektroenergetiki in mednarodnem svetu za velike elektroenergetske sisteme (Cigre) so prejeli prof. dr. Maks Babuder, mag. Krepimir BakiË, mag. Janez Hostnik, univ. dipl. ing. Ivan Leban in univ. dipl. ing. Marjan Æumer. Priznanja za dolgoletno uspepno delo v slovenskem elektrogospodarstvu so prejeli univ. dipl. ing. Jure Br-guljan, univ. dipl. ing. Valentin Golob, univ. dipl. ing. Milan Kenda, univ. dipl. ing. ©tefan MarjetiË in mag. Drago ©tefe. Pohvale za odmevno delo v slovenskem elektrogospodarstvu oziroma za vidne prispevke v slovenskem komiteju Cigre in Cired so podelili univ. dipl. ing. Bogomilu Jelencu, univ. dipl. ing. SreËku Lesjaku, univ. dipl. ing. Tonetu MarinËku, univ. dipl. ing. Antonu Medvedu, univ. dipl. ing. Ladislavu TompiËu in dr. Branku Zadniku. Izjemni prispevek prof. dr. Ogorelca Prof. dr. Anton Ogorelec, zasluæni profesor, je kot pionir razvoja zapËitne tehnike in avtomatizacije slovenskega elektrogospodarstva postavil temelje za pedago-pko, raziskovalno in praktiËno delo na tem podroËju. Rodil se je 23. maja 1924 na Reki, maturiral na klasiËni gimnaziji v Ljubljani in leta 1950 diplomiral z odliko na Fakulteti za elektrotehniko. Na povabilo prof. dr. BedjaniËa, ustanovitelja veË slovenskih tovarn, je zaËel delati v Tovarni elektriËnih aparatov (TELA), kjer je razvijal prve releje. Povezava med teorijo in prakso je bila moËan gonilni element v karieri prof. dr. Ogorelca. Vodil je ptevil-ne pionirske projekte s podroËja zapËite in avtomatizacije elektrarn. Od leta 1960 do leta 1992 je predaval na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in je bil prvi v nekdanji Jugoslaviji, ki je v pedagopki proces uvedel predmeta Relejna zapËita in Avtomatizacija elektroenergetskih sistemov. Bil je mentor ptevilnim ma-gistrantom in doktorantom. Predmete s podroËij zapËite in avtomatizacije je stalno posodabljal in razvijal, saj gre za podroËje elektroenergetike, ki se je najhitreje razvijalo. O tem je napisal vrsto univerzitetnih uËbenikov in knjig. Bil je ustanovitelj in prvi urednik revije Avtomatika. Predaval je tudi na mariborski in sarajevski univerzi na tretji stopnji. Po upokojitvi ga je Univerza imenovala za zasluænega profesorja za zasluge v pedagopkem in raziskovalnem delu. Zelo plodno je bilo tudi njegovo mednarodno sodelovanje. Poleg dolgoletnega dejavnega sodelovanja v paripkem Cigre, v ptudijskem komiteju 34 (ZapËita elektroenergetskih sistemov), je bil tudi Ëlan mednarodne elektrotehniËne komisije (IEC) za relejno zapËito. Za uspepno sodelovanje v pari-pkem Cigre je leta 1998 dobil priznanje ˜Distinguished Member«. V slovenskem komiteju Cigre je profesor Ogorelec æe od zaËetka eden najdejavnejpih Ëlanov z vedno novimi zamislimi. Veliko ljubezen do slovenske tehniËne besede je izkazal kot urednik slovenskega elektrotehniËnega slovarja s podroËja energetike. Bil je gonilna sila celotnega projekta, ki je trajal od leta 1995 do 1999. V zadnjih treh letih pa je bil urednik Slovarja izrazov za trg z elektriËno energijo. Portreti vidnih strokovnjakov Dr. Maks Babuder je eden od naj-starejpih in zelo dejavnih Ëlanov slovenske in mednarodne Cigre. V to delo se je vkljuËil æe leta 1972, in sicer pri delovni skupini Trdni izolacijski materiali. Pozneje je s soglasjem Junako Cigre postal opazovalni Ëlan v mednarodnem ©K 33 Prenapetosti in koordinacija izolacije ter Ëlan ©K 33 tudi v okviru Junako. Po osamosvojitvi Slovenije je sodeloval pri ustanavljanju Sloko Cigre in je bil njen podpredsednik. Hkrati je vodil njen ©K 33 in prispeval strokovne referate s tega podroËja. V slovenskem komiteju Cigre je dejaven kot predsednik TehniËnega komiteja. Ves Ëas je tudi ˜Observing member« v mednarodnem ©K 33, kjer sodeluje s prispevki in referati. Kot direktor Elektroinptituta Milan Vidmar je dajal pobudo in osebni zgled za dejavno delovanje sodelavcev z objavami strokovnih doseækov tudi z namenom promocije in podpore dejavnosti Sloko Cigre. Krešimir Bakic je diplomiral in magistriral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Od leta 1975 do 2002 je bil zaposlen na Elektroinptitutu Milan Vidmar. Dolga leta je bil vodja oddelka za razvoj elektroenergetskih sistemov. Sedaj je svetovalec v Elesu. Kot vodja ali sodelavec je izdelal veË kakor 140 ptudij in v zadnjih 20-ih letih sodeloval pri utemeljevanju veËine investicijskih projektov obstojeËega primarnega slovenskega elektroenergetskega omreæja. Njegovo delo v paripkem Cigre se zaËelo leta 1991 v ptudijskem komiteju NaËrtovanje in razvoj elektroenergetskih sistemov. Sodeloval je v mnogih delovnih skupinah Cigre in bil strokovni poroËevalec mednarodnega simpozija Cigre. Trenutno je redni Ëlan ©K C1 ˜Economy and development of System« in vodja delovne skupine C1-35 ˜Informa-tion technology development and its impact on economy, security and electricity market«. Za svoje delo v mednarodnem Cigre je leta 2002 dobil visoko priznanje ˜Di-stinguished Member«. V slovenskem Cigre je zelo dejaven, in to vse od njegove ustanovitve. Bil je gonilna sila in organizator vseh dosedanjih konferenc Sloko Ci-gre. Bistveno je prispeval pri vkljuËevanju slovenskih distributerjev v mednarodni Cired. Na slovenskih konferencah je prispeval ptevilne strokovne Ëlanke. Mag. Janez Hostnik je diplomiral na ljubljanski elektrotehnipki fakulteti. Takoj po diplomi se je zaposlil v podjetju Elektro Ljubljana in mu ostal zvest do danes. Vseh 25 let je bil vodilni moæ obratovanja in vzdræevanja elektroenergetskega omreæja najveË-jega slovenskega distribucijske- Foto Miro Jakomin Z novinarske konference v Portorožu. 3 4 ga podjetja. Izkazal se je s ptevil-nimi dobrimi zamislimi in inova-tivnimi repitvami. Leta 1988 je dal pobudo za gradnjo integriranega informacijskega sistema v slovenski distribuciji, pozneje pa spodbujal gradnjo nadzemnih vodov s polizoliranimi vodniki. Vodil je tudi projektno skupino za izdelavo idejnega projekta sistema vodenja v podjetju Elektro Ljubljana in pozneje idejnega projekta avtomatizacije SN om-reæja. Objavil je ptevilne strokovne referate s podroËja obratovanja in vzdræevanja distribucijskih omreæij. Od ustanovitve slovenskega komiteja Cigre je predsednik komiteja za kable in dejavni sodelavec vodilne skupine strokovnjakov druptva elektroe-nergetikov Cigre in Cired. Ivan Leban je starosta slovenske elektroenergetske projektne dejavnosti. Po diplomi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1967 se je zaposlil na Elektropro-jektu v Ljubljani, kjer je pe vedno zaposlen. Od leta 1978 je bil vodja elektro oddelka, pozneje pa je postal direktor elektro sektorja v IBE. Zamisli in znanje Ivana Lebana so vgrajeni v mnoge slovenske elektroenergetske objekte. V zaËetku kariere se je ukvarjal s projektiranjem hidroelektrarn, pozneje se je posvecal visokonapetostnim stikališcem, kot so RTP Maribor, RTP Beri-cevo, stikališce ob NE Krško. Sodeluje tudi pri projektih za RTP Divaca in RTP Podlog. Za prispevke pri gradnji VN omrežja je dobil plaketo Nikola Tesla. V osemdestih letih se je povrnil k projektiranju hidroelektrarn: HE na Moraci v Crni gori, idejni projekt HE Solkan, HE na spodnji Savi, CE Požarje, CE Ko-zjak, HE Fatnica in HE Cernica v BiH. Sodeluje tudi v pedagoškem procesu in prenaša svoje znanje na mlajše generacije. Dejavno sodeluje v Cigre in je predsednik študijskega komiteta 23 Sloko Cigre za stikališca, sedaj pa predsednik komiteja Cigre B3. Je prvi predsednik Maticne sekcije elektroinženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Marjan Zumer je leta 1964 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Od zacetka delovne dobe je ostal zvest slovenski distribuciji. Njegova strokovna pot je šla skozi vse faze dela, od projektantske, razvojne in investicijske do funkcije tehnicnega direktorja Elektro Celja, ki jo še vedno opravlja. Vso po- zornost in skrb je kot dolgoletni tehniËni direktor s sodelavci usmerjal v zagotavljanje zanesljivega obratovanja in razvoja podjetja Elektro Celje. Sodeloval je v razliËnih strokovnih komisijah in prispeval k ugledu in kakovosti distribucijskega sistema. Izkazal se je s ptevilnimi inovativnimi repitvami pri gradnji in razvoju distribucijskega omreæja. Kot podpredsednik slovenskega komiteja Cigre je dejavno sodeloval pri napredku stroke in prispeval pri ustanovitvi slovenskega povezovalnega komiteja Cired ter njegovega vËlanjenja v mednarodno zdruæenje distributerjev elektri-Ëne energije, kar je bilo uresniËe-no leta 1999 v Nici. Privatizacija zahteva veliko previdnost Na okrogli mizi v okviru 6. konference elektroenergetikov so skupali osvetliti tehniËne (elektroenergetske), ekonomske (narodnogospodarske), sociolopke in podjetnipke vidike lastninskega preoblikovanja energetskih podjetij ter poiskati optimalni naËin lastninjenja energetskih podjetij s stalipËa druæbenih in gospodarskih koristi Slovenije. Prof. dr. Rajko Pirnat, predsed- Intelektualni potencial 183 studijskih referatov Cigre je mednarodno stalno nevladno in nepro-fitno združenje za velike elektroenergetske sisteme in povezuje proizvajalce, prenosnike, distributerje, operaterje, raziskovalce in uporabnike elektroenergetskih sistemov. Med elektroenergetiki po svetu slovi kot združenje z visokim strokovnim rangom. Pri nas smo letos v Portorožu organizirali 6. konferenco slovenskih elektroenergetikov, in sicer v okviru rednega dveletnega srecanja elektroenergetikov ter izmenjave izkušenj in dviga strokovnih znanj iz elektroenergetike. Namen delovanja združenja je razvoj tehniškega znanja in izmenjava informacij med vsemi državami na podrocju proizvodnje in visokonapetostnega prenosa elektricne energije. Podrocje dela, ki ga pokriva Cigre, obsega na eni strani tehnologijo visokonapetostne opreme, ki tvori elektricni del elektrarn - od proizvajalcev elektricne energije, nadzemni vodi, izolirani kabli in trans- formatorske postaje ter na drugi strani razvoj prenosnih in interkonektivnih sistemov (zapËita, vplivi na okolico, telekomunikacije in daljinsko vodenje, razvoj, obratovanje in vzdræevanje elektroenergetskih sistemov). Ugledna skupina svetovnih strokovnjakov, ki vsak dan repujejo probleme naËrtovanja, gradnje in obratovanja visokonapetostnih elektroenergetskih sistemov, je povezana v 15 ptudijskih skupinah - komitejih. Cired je mednarodni forum profesionalnih distributerjev elektriËne energije. Vsake dve leti sklicuje mednarodne konference, ki potekajo æe od leta 1971. Delo konference usmerja in vodi mednarodni odbor nacionalnih komitejev, katerega redni Ëlani so predstavniki dræav Evropske unije (razen Irske in GrËije), ©vice, Norvepke in ZDA. Tem rednim Ëlanicam so pridruæeni Ëlani iz petnajstih dræav: Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Egipt, Madæarska, Indija, Poljska, Gr-Ëija itn. Med njimi je tudi Slovenija, ki je bila sprejeta leta 1999 na kongresu v Nici. TehniËni program se izvaja v ptudijskih skupinah: Omreæne komponente, Kakovost elektri-Ëne energije in EMC, Obratovanje, vodenje in zapËita distribucijskega omreæja, Razprpeni viri -upravljanje in izkoripËanje elektriËne energije, Razvoj distribucijskih omreæij in Organizacijske vepËine menedæmenta. Za æivljensko delo v tiki je prejel priznanje SLOKO CIGRE - CIRED prof. dr. Anton ec. Foto Drago Papler nik komisije za privatizacijo elektrodistribucijskih podjetij, je predstavil nekatera najbolj pere-Ëa vprapanja, s katerimi se pri svojem delovanju sreËuje ta komisija. Med drugim je povedal, da morajo biti vsa elektrogospodarska podjetja, kar pe posebej velja za distribucijska, naravnana na veËjo odprtost energetskega trga. Poudaril je velik pomen poslovnega znanja (˜know-how«), s katerim naj bi si uprave elektrogospodarskih podjetij pridobile novo poslovno kulturo in uvedle sodobne naËine notranjega poslovanja. »eprav se v veËini podjetij dobro spoznajo na svoj posel, je æal pe veliko dedipËine minulega sistema, ki ni spodbujal racionalnega poslovanja in zagotavljal novih storitev. Poleg tega je povedal, da je veË kljuËnih vprapanj, na katera bo slovenska vlada morala odgovoriti pred prodajo 25 odstotkov in ene del- nice v elektrodistribucijskih podjetjih. Vendar v tem trenutku ne gre toliko za vprapanje, ali ta podjetja privatizirati, kot za vprapanje, ali je sedanji trenutek sploh primeren za tak proces, Ëe pomislimo na spremembe v direktivi EU, pa tudi na pripravo sprememb slovenskega energetskega zakona. V nadaljevanju je mag. Djordje Žebeljan, dræavni sekretar za energetiko na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, na kratko predstavil nekatera bistvena vprapanja, povezana s privatizacijo distribucije (zakaj privatizirati, kako privatizirati, kaj privatizirati, kdaj privatizirati in podobno). O privatizaciji je govoril kot orodju za zanesljivo oskrbo z elektriËno energijo. Pri tem je poudaril, da dejansko ne gre za prodajo elektrodistribucijskih podjetij, temveË bo naprodaj predvsem dobrih 800 tisoË odjemalcev elektriËne energije. Podobno je menil tudi Peter Petrovic, direktor podjetja Elektro Celje, ko je dejal, da denarja ni v napravah in omreæjih, temveË je v odjemalcih. Dr. France Križanic, direktor Ekonomskega inptituta Pravne fakultete, je menil, da bi dræava Delo v študijskih komitejih Slovenski strokovnjaki so v 15-ih strokovnih študijskih komitejih Cigre in v šestih skupinah sekcije Cired za distribucijska omrežja obravnavali kar 183 referatov, kar pomeni pravo eksplozijo tehnicnega sporocanja o novostih v elektroenergetiki. Upoštevajoc število zaposlenih v slovenskem elektrogospodarstvu in podjetij, ki so z njim poslovno povezana, je bil tokratni strokovni odziv v rangu svetovnega rekorda. V študijskih komitejih se izmenjavajo izkušnje in pripravljajo pisni dokumenti (brošure, porocila, študije), ki služijo za izboljšanje organizacijskih in tehnicnih rešitev sistemov. Tehniški komite Slovenskega komiteja Cigre vodi prof. dr. Maks Babuder iz Elektroinštituta Milan Vidmar Ljubljana, Tehniški komite Cired pa mag. Zvonko Toroš iz Elektra Primorska Nova Gorica. Oba tehnicna organa pregledujeta dejavnosti študijskih komitejev in sodelujeta pri pripravah posvetovanj, recenzij referatov in operativnih odlocitvah. Cigre in Cired pomenita torišce strokovnjakov iz fakultet, institutov in podjetij, ki snujejo ideje na podrocju standardizacije in tehnicnih priporocil za prakticno uporabo. Sest diplom za najbolj odmevne referate s prejšnje konference Predsednik Tehniškega komiteja Cigre prof. dr. Maks Babuder je v odmoru slovesne veËerje 6. konference podelil diplome za najbolj odmevne referate na prejpnji konferenci pred dvema letoma na Bledu. V ptudijskem komiteju 11 je najbolj izstopal referat TE Brestanica in trg elek-triËne energije avtorjev Bogdana BarbiËa, mag. Draga Fabijana in Edija ZidariËa. V ©tudijskem komiteju 15 je bil najodmevnejpi referat On-line diagnostika energetskih transformatorjev avtorjev Andreje Varl in Marjana Prezdirca, v ©tudijskem komiteju 22 pa referat koavtorja SreËka Lesjaka in Milana Kende z naslovom Analiza popkodb zapËitnih vodnikov z vgrajenimi optiËnimi vlakni in prenosnih vodov. V ©tudijskem komiteju 33 so mag. Stane Viæin-tin, Mladen IgliË, mag. Vladimir Dirnbek in Andrej Kunej predstavili raziskavo prenapetosti na transformatorju splopne lastne rabe v NE Krpko zaradi odpovedi prenapetostnih odvodnikov, v ©tudijskem komiteju 36 je mag. Peter Bergant podal klasifikacijo periodiËnih popaËenj s pomo-Ëjo transformacije z valËkom. V ©tudijskem komiteju 37 je bil predstavljen izbor metode za obraËun uporabnine elektriËnega omreæja avtorjev Tomaæa Mohorja in mag. Krepimirja Ba-kiËa, v sekciji Cired pa referat Vzdræevanje stikalnih naprav mag. Zvonka Toropa. 5 Foto Drago Papler 6 morala biti previdna, in to ne samo glede cene prodajanega omre-æja, temveË tudi glede same strategije, ki jo na trgu naËrtujejo novi kupci. Poudaril je tudi, da je v sodobnem svetu uspepnost gospodarjenja odvisna od podje-tnipke in marketinpke sposobnosti prilagajanja novim razmeram na svetovnem trgu. Prof. dr. Maks Babuder, direktor Elektroinptituta Milan Vidmar, je ob resnih napovedih o stanju v elektroenergetskem sistemu (glede porabe, veËjega poveËanja odjema itd.) omenil predvsem potrebo po upoptevanju robnih pogojev, kot sta prostor in zagotavljanje elektriËne energije po ustrezni ceni. Dejstvo je, da se elektroenergetski sistem, kjer so vgrajene tehniËne in tehnolopke komponente, ki delujejo æe vrsto desetletij, ne da primerjati denimo s proizvodnjo raËunalnipke tehnologije, ki zastari æe v enem letu. Sicer pa so poleg æe omenjenih razpravljavcev pazljivost v procesu privatizacije elektrogospodarskih podjetij priporoËili tudi prof. dr. Ferdinand Gubina z ljubljanske elektrotehnipke fakultete (tujcem ne bi smeli prodajati kljuËnih delov podjetij, kot je denimo infrastruktura), dr. Neven- ka Hrovatin z ljubljanske ekonomske fakultete (država bi morala ohraniti zlato delnico) in mag. Kresimir Bakic, predsednik organizacijskega odbora konference, ki je opozoril na slabe izkušnje pri privatizaciji elektrogospodarstva na Madžarskem. Letna skupšcina društva slovenskih elektroenergetikov Na letni skupšcini slovenskega nacionalnega komiteja Cigre - Ci-red, ki je bila v okviru dnevov energetikov v Portorožu 28. maja, so uvodoma z minuto molka pocastili spomin na aprila 2003 preminulega uglednega clana prof. dr. Marjana Plaperja, ki je dejavno deloval v jugoslovanskem in mednarodnem združenju Cigre in njenih študijskih komitejih. Leto 2002 je bilo za Slovensko društvo Sloko Cigre - Cired dokaj uspešno in delovno. Izšla je druga izdaja Slovarja izrazov za trg z elektricno energijo, ki je kakovostno in zelo dobro ucno gradivo za vse, ki jih zanima to podrocje. Društvo izdaja tudi glasilo Sporocila, in sicer so bile lani izdane tri številke. Ob koncu leta so clani pripravili tudi že tradicionalni tematski koledar društva na temo stebrov za nadzemne vode. »lani strokovnega zdruæenja so v minulem letu veliko energije namenili tudi pripravam na pesto konferenco elektroenergetikov v Portoroæu. Sicer pa v okviru druptva delujeta dve sekciji ptu-dijskih komitejev: Slovenski komite (Sloko) Cigre, ki zdruæuje 15 ptudijskih komitejev, in Slovenski komite Cired, ki zdruæuje 6 ptudijskih komitejev. Lani so se komiteji sestajali razliËno in z ra-zliËnimi strokovnimi potrebami po izmenjavi informacij in izku-penj s podroËja elektroenergetike. »lani so sodelovali tudi na mednarodni konferenci Power System Protection, PSP-2001 in na Elektrotehnipko-raËunalni-pkih konferencah ERK-2001 in ERK-2002. V mednarodnih ptu-dijskih komitejih dejavno dela pest predstavnikov druptva: mag. Krepimir BakiË, kot redni Ëlan SC C1, prof. dr. Maks Babuder, kot opazovalec v SC A3, dr. Robert Golob, kot opazovalec v SC C5, prof. dr. Ferdinand Gubina, kot opazovalec v SC C4, mag. Breda Cestnik, kot opazovalka v SC C3 in Zoran MarËenko, kot opazovalec v SC C2. »lani so imeli veË mednarodnih sestankov in strokovnih sreËanj, poleg dela v ptudijskih komitejih so delovali Letošnji prejemniki najvišjih strokovnih priznanj. v mednarodnih strokovnih skupinah. Uspepno se je nadaljevalo tudi delo slovenske sekcije Cired, ki je zaæivela, pojavlja pa se od pete konference leta 2001. Tako so drugiË uradno sodelovali na mednarodnem kongresu distributerjev maja 2003 v Barceloni kot mednarodno priznani Slovenski nacionalni komite. Na konferenci so sodelovali s ptirimi referati. Slovenska sekcija Cired je tudi v Sloveniji zaËela dejavno delovati, kar je bilo s ptevilnimi referati pe posebej opazno tudi na letopnji konferenci. Na skup-pËini so pe potrdili pisno poroËilo predsednika druptva slovenskih elektroenergetikov Cigre - Cired mag. Vekoslava Koropca, sprejeli poroËilo nadzornega odbora, ki ga je podal mag. Matija Nadiæar in usmeritve za prihodnje dveletno delo, ki jih je zaokroæil prof. dr. Ferdinand Gubina. Prof. dr. Maks Babuder je v razpravi poudaril, da si je Slovenija z nacionalnim in dvema meddræavnima referatoma na lanski konferenci paripke Cigre zagotovila pravico do priprave dveh referatov za Ci-gre Pariz 2004, kar je solidno zastopstvo. Elektroenergetiki bodo dejavni udeleæenci Elektroteh-niËne-raËunalnipke konference ERK-2003 v Portoroæu, mednarodne konference Power System Protection, PSP-2003 na Bledu. SkuppËina je bila seznanjena, da se predvideva v naslednjih letih priprava mednarodnega simpozija o interkonekciji. Dr. Franc Jakl je opozoril na sistematiËno kadrovsko naËrtovanje s strokovnjaki, ki bodo postopno prevzeli vodenje in delo v komitejih, iz katerih se umikajo upokojeni elektroenergetiki. Poglavitno sporoËilo, ki ga je treba tudi v prihodnje negovati, pa je prenos znanja v mednarodne elektroenergetske tokove in nazaj. Mag. Janez Hostnik, predsednik ©K B1, je dejal, da se nacionalni komite Cired ogreva za pripravo distribucijske konference jeseni 2004. leta, iz razprave drugih udeleæencev pa je bilo razbrati, Foto Drago Papler Predsednik nadzornega odbora druptva elektro-energetikov Slovenije mag. Matija Nadiæar (levo) je poroËal, da ima druptvo 167 individualnih Ëla-nov in 30 podpornih Ëlanov - podjetij. Financira se iz dejavnosti in sponzorstev. Na sliki delovno stvo (v sredini) in pano 6. konference (desno) z generalnimi sponzorji. da bi ostali pri enotni konferenci, dobrodopel pa bi bil specializirani tematski posvet distributerjev, s povabilom kakega tujega strokovnjaka. Treba bi bilo premisliti tudi o tehnipkem slovarju v elektronski obliki. ©e naprej bo geslo in usmeritev zaloæbe Cigre Vsakemu inæenirju na mizo slovar. Pri tem je treba zaloge publikacij ponovno ponuditi podjetjem, da se vloæena sredstva vrnejo, postopno pa bi razprodane naklade edicij IEC izrazov, prevedenih v slovenski jezik, pripravili na zgopËenki. VeË pozornosti naj bi v prihodnje namenjali pre-napanju novosti iz znanstvene sfere in trgovanja v prakso elektroenergetskih podjetij. Druptvo slovenskih elektroenergetikov se bo tvornejpe povezalo s stanovskimi zdruæenji, Elektrotehnipko zvezo in Nacionalnim komitejem WEC. Kot del civilne druæbe bo Sloko Cigre - Cired zaËelo v javnosti objavljati strokovne elektroenergetske poglede in tako opozarjati politike na tehtne argumente, ki bi jih morali upopte-vati pri sprejemanju kljuËnih odloËitev. Pri nastajanju nove zakonodaje in podzakonskih aktov bo treba doseËi, da bo elektroenergetika dejavnik, ki bo vkljuËena v postopek priprave, oblikovanje mnenja in izdaje soglasja za podroËje panoge. Predsednik tehniËnega komiteja Cigre prof. dr. Maks Babuder se je ob tej priloænosti zahvalil tajniku v ©K 22 in sedanji B2 Janezu Ker-nu za njegovo dolgoletno delo, trud in prispevek, ki ga je vloæil v delo komiteja nadzemnih vodov. Letno skuppËino je na pobudo delovnega predsedstva v pesnipkem slogu sklenil mag. Andrej Tirpek s svojim dovtipnim sonetom Elektrika in nam zaupal, da so ga prijatelji prepriËali za izdajo svoje prve zbirke pesmi ... Slovenija med zahodom in jugovzhodom Zadnji dan konference slovenskih elektroenergetikov je bil na programu mednarodni kolokvij z naslovom Obratovanje in razvoj jugovzhodnega prenosnega omre-æja po ponovni povezavi v inter-konekcijo UCTE. Uvodni govor kolokvija je imel mag. Vekoslav Koropec, generalni direktor Ele-sa, ki je predstavil vlogo Elesa pri povezavah z jugovzhodno Evro- 7 8 Foto Drago Papler Dr. Janez Hrovatin, predsedujoËi prvega dela mednarodnega kolokvija. Dr. Ferdinand Gubina, dela mednarodnega kolok drugega po, vkljuËevanje balkanskih dr-æav v interkonekcijo, rezultate testiranj pred vkljuËevanjem. Ji-ri Fejst iz »epke se je dotaknil vizije UCTE po ponovni povezavi prvega in drugega dela interko-nekcije in programa, da bi leta 2004 do sinhronizacije priplo. Mag. Milan Jevpenak je predstavil delo skupine ETSO, George Kat-sigiannakis iz GrËije je govoril o razvoju Sudela. Italijana Angelo Invernizzi, CESI, in Gianluca Fulli, GRTN, sta predstavila italijanski prenosni sistem in naËr-tovane povezave z jugovzhodnim sistemom in mediteranskim po-droËjem. Italija naËrtuje nove 380 kV daljnovodne povezave s Slovenijo, Avstrijo in ©vico. Za-Ëeli so se pogovarjati z Elesom za DV Videm-Okroglo. Zlasti pa je bila zanimiva njuna predstavitev projekta Mediteranskega elektri-Ënega kroga, v katerega naj bi bile vkljuËene Tunizija, Egipt, Jordanija, Sirija, Alæirija, Francija, ©panija in Italija. Od slednjih so nekatere uvoznice in druge izvoznice elektriËne energije. RaËu-najo, da bi bila ta povezava vzpostavljena med letoma 2005 do 2010.V nadaljevanju kolokvija je med drugim govoril Gorazd Sku-bin, direktor Borzena o razvoju slovenskega trga elektriËne energije, Alain Godeau, Seetech, o re- gionalnem trgu elektrike, Adrian Cernet iz Romunije o sedanjosti in prihodnosti romunskega trga elektriËne energije, slipali pa smo tudi, kakpna je elektroenergetska situacija v preostalih nekdanjih jugoslovanskih republikah in na Madæarskem. Ob koncu kolokvija je dr. Janez Hrovatin, predsedujoËi prvega dela kolokvija, med drugim povzel, da je bil mednarodni kolokvij posveËen ponovni resinhro-nizaciji, torej ponovni vkljuËitvi sedanje druge sinhronske cone, ki obsega vse dræave, loËene leta 1991, po razpadu nekdanjega jugoslovanskega elektroenergetskega sistema. Do takrat je bil povezan po znanem 400 kV dobro ar-hitektsko oblikovanemu omre-æju, imenovanem Nikola Tesla. Temu sekundarnemu delu starih Ëlanic UCTE-ja sta se pridruæili tudi Romunija in Bolgarija, ki sta pravzaprav prestali veliko transformacijo naprav svojega elektroenergetskega omreæja pod vodstvom tehniËnega komiteja UCTE, kateremu sedaj predseduje direktor Elesa mag. Veko-slav Koropec. ˜Pod njegovo taktirko sta oba sistema investirala velika sredstva za izboljpanje karakteristik svojega omreæja. Ne samo dispeËerski centri, ne samo omreæje, ne samo transformator- ske postaje, temveË tudi karakteristike proizvodnih enot so danes popolnoma drugaËne, kakor so bile. Jasno je, da je bilo treba po-Ëakati leta, da je bilo opravljeno veliko delo, in rezultat je odliËen,« je nadaljeval dr. Hrovatin. Oba sistema delujeta danes z vsemi pozitivnimi tehniËnimi karakteristikami na visoki ravni kakovosti, ki je znaËilna za interkonek-cijo UCTE. Upoptevana so vsa pravila. Ko denimo izpade katera koli naprava v drugi sinhronski coni, predvsem pa v obeh relevantnih sistemih Bolgarije in Romunije, se to sicer v frekvenci pozna, vendar se frekvenca avtomatsko vrne na izhodipËno vrednost po delovanju vseh sistemskih regulacij. Sedaj postaja aktualna druga faza - organizacija same prikljuËitve, ki je izredno odgovorna, vodi jo predsednik komiteja UCTE za vkljuËitev druge sinhronske cone h glavnemu delu omreæja UCTE Jirzi Fa-ist s »epke. Vodil je tudi priprave za vkljuËitev Centrela, tako da je Ëlovek z velikimi izkupnjami glede resinhronizacije in vsi upamo na najboljpe. Kot je dejal dr. Hrovatin, gre pri tem za vrsto dejavnosti, postavitev programa same sinhronizacije, ki ni en, tem-veË gre za harmonizirani program sodelujoËih obmejnih po- Mag. Vekoslav Korošec, direktor Elektro-Slovenija. djetij, ki morajo delati kot eno, da bo sinhronizacija uspela. Kljub temu pa ostane tudi neposredno po tej sinhronizaciji pe vrsta dejavnosti, ki jih je treba æe danes opredeliti. To so Power systems stabilajzerji, ki morajo biti nastavljeni tako, da ne dovolijo nizkofrekvenËnih nihanj, ki se lahko pojavijo z razpiritvijo in-terkonekcije UCTE. ˜To je dejansko mogoËe napraviti pele neposredno po vkljuËitvi druge sinhronske cone v glavni del UCTE. Nadalje je izrednega pomena tudi drugi dejavnik, spremenili se bodo prosti tokovi po Kirchoffovih zakonih in tukaj je Slovenija izredno obËutljiva. Ne toliko kot drugi. Ravno Slovenija je lahko moËno prizadeta. Zato je izredno pomembno, da se v tej fazi ugotovi in natanËno doloËi, kaj to pomeni za vsa okolipka podjetja, za vso okolico, za prenosne sisteme dræav, ki danes obratujejo sinhrono s centralnim delom UCTE in se bodo potem s svojimi napravami prikljuËila v drugo sinhronsko cono. Konkretno za Slovenijo to pomeni poveËanje tranzitov, torej poslabpanje danapnje situacije, to pa po UCTE doktrini ni dovoljeno. Nobena nova vkljuËitev naj ne bi poslabpala obstojeËega stanja. Zato je izredno pomemben program. Na danapnjem kolokviju je bilo poroËano, podprto in dogovorjeno z vseh strani udeleæencev, da se vse glavne toËke dobro obdelajo in pogledajo, kaj je treba napraviti, da ne bo negativnih vplivov obstojeËih æe delujoËih podjetij, ki æe delujejo s centralnim delom UCTE. Obdelana je bila tudi vrsta zadev, kot so mediteranski obroË, dodatne povezave Slovenije s sosedi v okviru italijanskega poroËila. Italijanski kolegi naËrtujejo povezave s Slovenijo, pe posebej je zanimiva 400 kV povezava Udine-Okroglo, vendar povezana tako na napi kot na italijanski strani, spremlja pa jo nasprotovanje okoljevarstve-nih dejavnikov. V okviru posvetovanja je bilo predstavljeno obmoËje Balkana, ki bo po resin-hronizaciji zaËelo trgovati z elek-triËno energijo v okviru evropskega trga. To celotno balkansko obmoËje, katerega Ëlanice niso Ëlanice ETSOja, bodo organizirale SETSO - Juæno ETSO operatorje, tako da bodo po resin-hronizaciji podjetja pripravljene s pravili za nastop na evropskem trgu z elektriËno energijo,« je konËal dr. Janez Hrovatin. Dr. Ferdinand Gubina, Ëastni predsednik Sloko Cigre - Cired, je kot predsedujoËi drugega dela mednarodnega posvetovanja po- vzel, da je drugi del konference o prikljuËevanju jugovzhodne Evrope v interkonekcijo UCTE obravnaval tri vprapanja: ustvarjanje moænosti za delovanje trga, kjer smo obravnavali kakovost in merila, vodila za to in preverjanje ukrepov. Druga tema je bila gradnja omreæja, ki bi povezovalo posamezne dræave in ustvarjalo razmere za trg. Tretja tema se je ukvarjala predvsem z ustvarjanjem in preverjanjem pogojev za obratovanje teh povezanih omreæij z zagotavljanjem zanesljivosti njihovega obratovanja. Podan je bil poudarek na odpiranju povezav proti UCTE, predvsem na spodnjem delu proti Italiji, ki je pomemben, saj je Italija trg, ki raste od 2,4 do 3,4 odstotka na leto. Zato sta povezavi Slovenije z Madæarsko, ki izjemno razvija svoje omreæje, in pa Italijo posebnega pomena. Mag. Vekoslav Korošec, direktor Elektra Slovenija in predsednik Sloko Cigre - Cired, pa je dejal, da so za vzpostavitev obratovanja vzhodnega evropskega omreæja po ponovni povezavi z interkonekcijo UCTE pokazale velik interes tako dræave jugovzhodne Evrope kot tudi dræave Ëlanice Evropske unije, predvsem za ponovno resinhronizacijo omreæij, ki so bila od leta 1991 razdeljena, zaradi porupenih postaj v Mo-starju, Ernestinovu in povezovalnih daljnovodov. Ponovna resin-hronizacija omreæij jugovzhodne Evrope je predvidena leta 2004, do konca leta naj bi bile popravljene in popolnoma obnovljene RTP Ernestinovo in RTP Mostar s pripadajoËimi daljnovodi. To je pomembno tako za jugovzhodno Evropo, predvsem zaradi odpiranja trga z elektriËno energijo, ki naj bi se odprl po letu 2005, po drugi strani pa je pomembno tudi za Slovenijo zaradi trænih moænosti in pa tudi zaradi sodelovanja napih podjetij in nape industrije pri obnovi in gradnji novih energetskih objektov v jugovzhodni Evropi, kjer smo dolga leta æe bili navzoËi. ˜Prav ta kolokvij je pokazal, da ta velika pripravljenost obstaja, da je slovenska stroka pripravljena tudi za resinhronizacijo obeh omreæij in da so pred nami veliki izzivi. Pokazalo se je tudi, da je bil na tehniËnem podroËju posodobitve omreæja elektrogospodarstev v jugovzhod- 9 10 Foto Drago Papler Gorazd Skubin, direktor Borzena. ni Evropi narejen velik premik v obnovi in pripravljenosti njihovega omreæja na resinhronizaci-jo, kar dokazuje tudi sprejem Bolgarije in Romunije v polnopravno Ëlanstvo. Pri tem je treba poudariti, da je pri resinhroniza-ciji Evrope Slovenija in pa slovenska stroka igrala zelo pomembno vlogo. Pri tem smo si pridobili velik ugled v Evropi in v svetu. Kar zadeva 6. konferenco Sloko Cigre - Cired, lahko reËem, da je ena najuspepnejpih,« je povzel splopno oceno peste konference energetikov mag. Koropec in ob tem dodal, da so razprave pokazale, da je slovenska stroka pripravljena na vse izzive, ki jo Ëakajo, in da smo sposobni pokriti porabo in zagotoviti zanesljivo preskrbo z elektriËno energijo. Gorazd Skubin, direktor Borze-na, je s sodelavci predstavil delovanje trga, kakor tudi dejavnosti, ki potekajo poleg rednega dela trga z elektriËno energijo. Na Borzenu se ukvarjamo z razliËni-mi novimi projekti, ki jim bodo omogoËili nadaljnjo piritev v energetski prostor jugovzhodne Evrope, kjer ob elektriËni energiji dodajamo druge segmente trga, kot je trg zelenih certifikatov, trgovanje z emisijskimi certifikati, vremenskimi regulativi in zelo Dr. Robert Golob, direktor Istrabenza Energetskih sistemov popularna dejavnost kliringa bilateralnih pogodb, ki v Evropi postaja Ëedalje bolj pomembna. Poseben del je Borzen imel na mednarodnem kolokviju, kjer je v sklopu prezentacije razliËnih udeleæencev iz razliËnih dræav jugovzhodne Evrope predstavil vizijo razvoja slovenskega trga in moæno repitev, ki jo ponujamo kot implementacijo za trgovanje z elektriËno energijo na organiziranem trgu na obmoËju jugovzhodne Evrope. Dr. Robert Golob, predsednik ©K C5 Sloko Cigre Energetski trg in regulacija in direktor Istra-benza Energetski sistemi, ocenjuje, da je bila 6. konferenca Sloko Cigre v Portoroæu izjemno zanimiva, ne samo s strokovnega vidika, temveË tudi z vidika navezovanja poslovnih priloænosti. S tega vidika je bil zadnji dan v petek, primeren zakljuËek z mednarodnim kolokvijem, ki je nakazal, kam bodo pla elektroenergetska gibanja in kje se bo napa usoda moËno odloËala. Slovenija postaja velika neto uvoznica energije in nekje bo to energijo treba dobiti. Poleg tega Slovenija razpolaga z znanjem in tudi s kapitalom. Tako da se lahko te tri stvari poveæejo; pomanjkanje energije, hkrati pa preseæek kapitala in znanja. In s tega vidika se ravno Balkan in jugovzhodna Evropa kaæeta kot najboljpa poslovna priloænost. ˜Nape podjetje Istrabenz Energetski sistemi je zelo dejavno, in to ne le v naËr-tih, temveË tudi æe v konkretnih projektih, in tudi mednarodni kolokvij je bil s tega vidika zelo zanimiv. SluËajno se je hkrati in na istem mestu v Kongresnem centru Morje, Hotela Slovenija odvila tudi skuppËina delnipke druæbe Istrabenz, v kateri je steber energetika eden od treh klju-Ënih stebrov. Z namenom pospe-penega razvoja tega stebra je bilo ustanovljeno novo podjetje Istra-benz Energetski sistemi, d. o. o., ki ga vodim in ki ima glavni namen investicije v uËinkovito rabo energije ter obnovljive vire energije. Pri tem se pe zdaleË ne omejujemo samo na slovensko ozemlje, temveË smo æe danes dejavni tako v Bosni, v Srbiji, v Italiji. Na balkanskem obmoËju so se v zadnjem Ëasu dejavnosti zelo intenzivirale, ker se pripravlja enotni balkanski trg in ta bo tudi izjemno zaznamoval dogajanje na energetskem trgu v Sloveniji. Hitro rastemo in sem prepriËan, da bomo na podroËju energetike, ravno v okviru skupine Istra-benz, pe marsikaj postorili v pri-hajajoËih letih, tudi z vidika priprave na vkljuËitev v enotni ev- ropski trg, takrat ko bo ta zaæi-vel. Nape predstave so, da se bo to zgodilo leta 2005 in tedaj bomo imeli vlogo regionalnega igralca, ne samo nacionalnega. Skupina Istrabenz je æe danes navzoËa na vseh omenjenih trgih, na katerih bomo nadaljevali dejavno vlogo. Obetamo si kar precej dinamiËno prihodnost,« je s podjetnipkega stalipËa ocenil tovrstno druæenje elektroenergetikov dr. Robert Golob. Razvoj novih tehnologij na svetovni ravni Zanimanje med slovensko elek-trotehniËno elito, od znanstvenih do uporabnipkih krogov, so ob te-hniËnem delu peste konference slovenskih elektroenergetikov doæivele predstavitve podjetij Iskraemeco iz Kranja, Siemens Slovenija, ABB Slovenija, Dale-kovod Hrvapka, C &G Ljubljana, Iskra Sistemi Ljubljana in drugih. Skratka, slovenska indu- strija sledi razvoju novih tehnologij na svetovni ravni. Pomembno novost je v Ëasu konference predstavilo tudi podjetje Iskra Sistemi (prej Sysen), ki deluje na podroËju zapËite, vodenja in komunikacij v elektroenergetiki. Na tem podroËju ima æe 50-le-tno tradicijo in se uspepno kosa z mednarodno konkurenco na svetovnih trgih. Podjetje prodaja specializirane mikroprocesorske sisteme za zapËito in vodenje elektroenergetskega sistema, katerih strojne komponente ter programska oprema so v celoti plod do-maËega znanja, naprave pa so tudi veËinoma v celoti izdelane v samem podjetju ali pri domaËih kooperantih. V zadnjih osmih letih se je na podroËju mikroprocesorjev zgodil ogromen tehnolopki premik. Iz 8-bitnih procesorjev so se razvile 16, potem 32 in æe so na trgu tudi komercialno dostopne 64-bitne arhitekture. V procesorskih Ëipih se zdruæuje veË procesorjev, z miniaturizacijo pa Foto Drago Papler Zašcita in vodenje elektroenergetskega objekta NEO 3000 Iskre Sistemi je doživela zanimanje med strokovnjaki. postajajo to zelo kompleksne komponente. Tako so se procesorske moËi na tem podroËju dvignile z reda 1-10 MIPS (Million Instructions Per Second) pred desetimi leti na 100-1000 MIPS danes. Frekvence urnega takta procesorjev so zrasle za 10-1000 krat, kar zahteva drugaËno arhitekturo vezij, drugaËna orodja za njihovo oblikovanje in popolnoma nove metode in orodja za pre-izkupanje. S podrobno analizo dogajanja na podroËju informacijskih tehnologij, strojne opreme, opreme za-pËite in vodenja elektroenergetskega sistema in pomanjkljivosti obstojeËih sistemov so tudi v podjetju Iskra Sistemi zasnovali novo arhitekturo sistema zapËite in vodenja elektroenergetskega objekta NEO3000. Sistem so zasnovali na treh ravneh, kar je za zdaj v svetu ocenjeno kot najso-dobnejpa arhitektura, ki sledi standardu IEC 61850: vhodno/izhodni nivo (Process level), nivo polja (Bay level) in postajni nivo (Station level). Na ravni vhodno/izhodne enote se zajamejo fiziËni signali iz procesa in pripravijo za nadaljnjo uporabo. Za to pripravo pa se ne uporabijo procesorji, temveË konfigurabilna logiËna vezja (FP-GA), kar je novost in moËno po-veËa robustnost enot. Vezja omo-goËajo paralelno obdelavo podatkov, kar poveËa uËinkovitost in hitrost. Ker je vsak element strukture uporabljen za natan-Ëno doloËeno operacijo, je tudi testiranje bolj uËinkovito, saj ni nikakrpne soodvisnosti med posameznimi opravili, kot je to primer pri procesorjih. Kot je povedal vodja programa zapËite in vodenja v Iskra Sistemi, d.d., dr. Jurij Curk, so z uvedbo mreænih komunikacijskih tehnologij poskrbeli za povezavo enot v celoto. Za povezavo med vhodno/izhodnim nivojem in nivojem polja skrbi visoko zmogljivo Ëasovno deterministiËno vodilo, zasnovano na tehnologiji optiËnih vlaken. Prav to je tudi odloËilna komponenta, ki omogo-Ëa spremembo arhitekture in s tem tudi nove repitve. ˜Nivo polja z bistvenim poveËa-njem procesne moËi prevzame dodatne naloge komunikacije proti lokalni SCADA in proti centru vodenja. Postajni nivo pa se 11 12 dejansko zlije skupaj z omreæjem celotnega podjetja in postane integralni del omreæja, namenjenega vodenju omreæja. To je vezano na gradnjo novega digitalnega komunikacijskega omreæja v elektroenergetskem sektorju, ki omogoËa prehod iz preteæno serijskih komunikacijskih povezav na novo omreæje, zasnovano na internetni tehnologiji. Tudi zasnova projektnega okolja temelji na filozofiji prave internetne aplikacije, kjer za vzdræevanje zadostuje obiËajni spletni br-kljalnik. Nove repitve se bodo na trgu nedvomno uveljavile prav zaradi prednosti, ki jih prinapajo uporabniku, kar pa je: redundanca na nivoju polja, manj potrebnega oæiËenja, laæje in cenejpe vzdræe-vanje, izmenljivost naprav razli-Ënih proizvajalcev, neodvisnost strojne in programske opreme, moænost uporabe nenamenske strojne opreme, poveËana konkurenca na trgu sekundarne opreme in niæje cene sistemov z vipjimi zmogljivostmi,« poudarja Anton Urankar, vodja projektov v Iskri Sistemi, d. d. Pravi pe, da se zaveda konkurence na svetovnem trgu, a vidi træno priloænost prav pri razvoju in ponudbi novih visoko kakovostnih tehnologij in repitev. Zato mora biti njihovo podjetje v stalnem razvoju in v koraku z najveËjimi svetovnimi proizvajalci zapËite, vodenja in komunikacij v energetiki. Miro Jakomin Drago Papler Minka Skubic MALO MOŽNOSTI ZA BEOPETROLOVO ZMAGO Za Srbijo bi bila najbolj primerna in koristna prekinitev postopka privatizacije Beopetrola in poprejšnja pojasni-tev spornih vprašanj med srbsko in hrvaško vlado oziroma najinimi družbami obeh držav (NIS in Beopetrol ter Ina), je za beograjski dnevnik Glas javnosti povedal vodja skupine za sistemska vprašanja naftnega gospodarstva SFRJ Petar Sujica. Spomnil je, da je Ina Zagreb novembra 2001 na beograjsko gospodarsko sodišce vložila tožbo proti Beopetrolu ter srbski vladi in njenemu ministrstvu za privatizacijo, v kateri zahteva vrnitev premoženja, ki ga je imela v Srbiji do konca leta 1991. Ina zahteva tudi povracilo škode, ki naj bi jo utrpela zaradi izgubljene marže v prometu naftnih derivatov in zmanjšanja vrednosti njenih crpalk, ki jih je uporabljal Beopetrol Ce bi zagrebško podjetje dobilo spor, bi mu morala Srbija placati približno petsto milijonov dolarjev oziroma celoten znesek, dobljen v postopku privatizacije Beopetrola. Sicer pa strokovnjaki menijo, da ima Srbija malo možnosti za zmago v sodnem sporu z Ino, to oceno pa utemeljujejo z okvirnim sporazumom o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki je bil podpisan junija 2001 na Dunaju. STA HLADNO VREME POVE»ALO DOBI»EK RUHRGASA V nempki druæbi za distribucijo plina Ruhrgas, katere stoodstotni lastnik je najveËji tamkajpnji energetski kon-cern Eon, ocenjujejo, da bo poslovno leto 2003 uspepno, zlasti v primerjavi z lanskim letom. Ruhrgas je namreË v prvih ptirih mesecih glede na isto obdobje lani poveËal prodajo za 13 odstotkov in vsega skupaj prodal 25 milijard kubiËnih metrov zemeljskega plina. Najbolj uspepen je bil 9. januarja, ko je prodaja dosegla 0,3 milijarde ku-biËnih metrov, kar je posledica nizkih januarskih temperatur v NemËiji. Dober letopnji rezultat je po besedah direktorja podjetja Burckharda Bergmanna pe posebej razveseljiv zaradi lanskega slabega dobiËka, ki je nastal predvsem zaradi niæjih cen plina. Takrat se je prodaja zmanjpala za enajst odstotkov na nekaj manj kot dvanajst milijard evrov - 15 odstotkov od tega je Ruhrgas ustvaril na tujih trgih. Podjetje je lani za naloæbe namenilo 1,25 milijarde evrov, najveË prav za kapitalske ude-leæbe v tujini. Med drugim je poveËalo svoj deleæ v najve-Ëji ruski plinski druæbi Gazprom in postalo njen 6,5-od-stotni lastnik. STA TRAVE Z JEZOM Kitajci so v zacetku junija objavili, da imajo težave z jezom hidroelektrarne Tri soseske, ki so jo zaceli graditi leta 1993. Približno 80 razpok, ki so jih inšpektorji odkrili v velikanskem jezu, bi lahko namrec povzrocile uhajanje vode, ce jih pravocasno ne bi zaceli popravljati. V nasprotju z omenjenim priznanjem je kitajska vlada še nekaj dni prej trdila, da je jez brezhiben, odkar so 1. junija po desetletju velikih gradbenih del zaceli polniti jezero. Voda veletoka Jangce, ki sicer pogosto poplavlja, je tako zacela polniti 600 kilometrov dolgo jezero, do sredine junija pa naj bi raven že dosegla 135 metrov. Hidroelektrarna, ki naj bi jo zgradili do leta 2009, bo proizvedla 18.200 MW elektricne energije, kar ustreza kolicini desetih velikih termoelektrarn, ki porabijo na leto petdeset milijonov ton premoga. STA ililUiliWiMHili........IIMHMililiUlJIM SodeË po podatkih o majskem odjemu elektriË-ne energije iz prenosnega omreæja, lahko tudi letos priËakujemo, da bo poraba elektrike na letni ravni presegla dolgoroËno priËakovane stopnje rasti, saj povprapevanje po elektriki æe vse letopnje mesece narapËa. Tako so odjemalci maja iz prenosnega omreæja prevzeli 973,1 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 4,3 odstotka veË kot isti mesec lani in tudi za 3 odstotke nad bilanËnimi ocenami. Poraba je bila veËja pri obeh spremljanih skupinah odjemalcev, pri Ëemer so neposredni odjemalci peti letopnji mesec iz prenosnega omreæja prevzeli 245,8 milijona kilovatnih ur elektriËne energije (9,7-odstotna rast), odjem distribucijskih podjetij pa je v tem Ëasu dosegel 727,3 milijona kilovatnih ur (2,5-odstotna rast). GWh 1200 1000 800 600 400 200 maj 2002 maj 2003 [] NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ ^ O* « .** '.H-^li'iyi.l.LIUJ.IIJMM! Neugodne hidrolopke razmere se vse bolj odraæajo tudi na proizvodnji slovenskih hidroelektrarn in znova opozarjajo na precejpnjo pomanjkljivost napega elektroenergetskega sistema, ker v svojih vrstah nima tudi pomembnih akumulacijskih jezer, ki bi pomagala premopËati neugodna obdobja. Tako smo iz slovenskih hidroelektrarn maja dobili 282,1 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za dobrih 5 odstotkov manj kot maja lani in kar za tretjino manj, kot je bilo sprva naËrtovano. Pomladanski in poletni meseci so tudi Ëas zaËetka obseænejpih remontov v termo-objektih, tako da so bili tudi na tem podroËju doseæeni rezultati pod primerjalnimi lanskimi, saj smo iz jedrske elektrarne Krpko in drugih termoelektrarn maja dobili 823,9 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 6,7 odstotka manj kot v istem Ëasu lani. * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu MillHiHriinUiiilJIliJ«! Podatki o porabljeni elektriËni energiji v prvih petih letopnjih mesecih kaæejo, da se vse bolj bliæamo meji 6-odstotne stopnje rasti porabe, saj so porabniki do konca maja v Sloveniji iz prenosnega omreæja prevzeli æe 5 milijard 55,8 milijona kilovatnih ur elektrike oziroma za 5,8 odstotka veË kot v istem lanskem obdobju. Poraba se je obËutneje poveËala pe zlasti pri neposrednih odjemalcih, ki so v petih mesecih porabili milijardo 134,6 milijona kilovatnih ur elektrike (16,6 odstotka veË kot v istem Ëasu lani). Za 3,1 odstotka pa je bil veËji tudi odjem distribucijskih podjetij, ki so skupno iz prenosnega omreæja v tem Ëasu prevzela 3 milijarde 921,2 milijona kilovatnih ur elektriËne energije. Zanimivo je, da doslej ni bilo opaziti veËjih odstopanj na proizvodni strani, saj smo iz slovenskih elektrarn do konca maja zagotovili 5 milijard 212,3 milijona kilovatnih ur elektriËne energije oziroma celo za 0,9 odstotka veË kot v istem obdobju lani. GWh 600 500 400 300 ;T 200 . ' F— I i 100 . \~r-i i—rn ^^_ DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D maj 2002 D maj 2003 GWh 1200 900 600 300 m ^ maj 2002 maj 2003 [J PROIZVODNJA O PORABA [JuVOZ [J IZVOZ 13 M AG. ÆEBELJAN O POSLANSTVU NEP Kaj æelimo doseËi z Nacionalnim energetskim programom? Dræavni sekretar za energetiko Djordje Æebeljan omenja NEP kot ogledalo slovenske srednjeroËne energetske politike z dolgoroËno vizijo in s poudarkom na trajno-stnem razvoju. Z njim æelimo omogoËiti tak razvoj, s katerim bi zadovoljili æelje in potrebe sedanjih generacij, hkrati pa bi dopustili tudi prihodnjim generacijam enake moænosti razvoja. Poleg tega gre v tem okviru tudi za dolgoroË-no razpoloæljivost energetskih virov, liberalizacijo energetskih trgov in posreden dostop do-maËega gospodarstva do energije po konkuren-Ënih cenah, smotrno ravnanje z energijo, razumevanje pomena energije oziroma elektrike v razvojnem ciklusu sodobnega Ëloveka, usklajenost pridobivanja in uporabe energije z energetskimi okoljskimi direktivami in zahtevami Kjotskega protokola, spodbujanje izrabe obnovljivih in alternativnih virov energije, zagotavljanje prednosti uËinkoviti rabi energije pred oskrbo iz neobnovljivih virov, dolgoroËno ohranjanje proizvodnje lignita v Velenju in proizvodnje elektriËne energije v Nuklearni elektrarni Krpko. Sicer pa bo NEP odgovoril na naslednja ptiri temeljna vprapanja: Kje smo sedaj na podroËju energetike in njene vpetosti v pirpe okolje? Kaj nam pomeni trajnostni razvoj energetskega sektorja? Kako æelimo v tem programu doseËi doloËene cilje, upoptevaje zanesljivost oskrbe, konkurenËnost in vpliv na okolje? Koliko smo pripravljeni za doseganje ciljev ærtvovati finanËno in organizacijsko? Miro Jakomin (Povzeto po glasilu Okolje in prostor) PRED»ASNO KON»AN REMONT Nuklearna elektrarna Krpko je bila 4. julija zveËer ponovno prikljuËena na elektroenergetsko omreæje po tem, ko je bil konËan redni letni remont, ki je trajal 26 dni, kar je pe dva dni manj od za letos naËrtovanega najkrajpega remonta doslej. Med remontom so zamenjali 44 gorivnih elementov od skupno 121, izvedli obseæen program preverjanj in vzdræevalnih del na vitalni opremi, opravili tudi nekatere nadstandardne dejavnosti, med njimi nadzorni in vzdræevalni program na motorju glave reaktorske Ërpalke, glavnem generatorskem stikalu, instrumentacijskem sistemu kontrolnih palic, nizkotlaËnih turbinah in obeh uprajalni-kih. V okviru strategije stalnega tehnolopkega posodabljanja so med zaustavitvijo uvedli 20 tehnolopkih novosti, ki poveËujejo raven varnosti in stabilnosti elektrarne. Zamenjali so tudi toplotne izmenjevalce in ventile na sistemu za kaluæenje uparjalnikov in zamenjali krmilno blokirne naprave v 400 kV stikalipËu ter izvedli druge modifikacije, ki izhajajo iz obratovalnih izkupenj. Rezultati vseh pregledov so bili v mejah priËa-kovanj in so dobra podlaga za varno in zanesljivo obratovanje elektrarne v 20. gorivnem ciklusu. Slednji bo trajal 15 mesecev in pomeni prehod na 18-meseËni gorivni ciklus, kar je obratovalna usmeritev elektrarne v naslednjih letih. Minka Skubic Foto Miro Jakomin Mag. Djordie Žebeljan, državni sekretar za E-TO LJUBLJANA N NOVI STARI DOBAVITELJ PREMOGA Ljubljanska TE-TOL je v zaËetku maja objavila razpis za dobave ekolopko primernega premoga. Razpisali so dobave dveh vrst premoga -865 tisoË ton s toplotno vrednostjo do 19 MJ na tono in 586 tisoË ton bogatejpega s toplotno vrednostjo do 21 MJ na tono. Razpisno dokumentacijo je dvignilo 11 zainteresiranih, ponudbo pa so oddali le trije, in sicer Istrabenz v sodelovanju s Impakto, Petrol in Gorenje GTI v sodelovanju s MetRohstoffe, ki je zadnjih pet let dobavljal indonezijski premog v Moste. OsemËlanska komisija, ki jo je vodil Marko Agreæ, pomoËnik direktorja TE-TOL, si je tudi zaradi slabih izkupenj ob zadnjem razpisu pridobila mnenje Urada za javna naroËila in obeh lastnikov, je delala z namenom, da pe zniæa ceno uvoæenemu premogu. Sredi junija je komisija izbrala najugodnejpega ponudnika, in sicer konzorcij Istrabenz in Im-pakta. Impakta je æe stari znanec v TE-TOL, saj je uvaæala indonezijski premog pred sedanjim dobaviteljem Gorenjem in je bila v igri za izbiro tudi pred petimi leti leti. Celotna vrednost posla znapa brez davka skoraj deset milijard tolarjev. Izbrani konzorcij bo moral pred-loæiti banËno garancijo v vrednosti deset odstotkov posla. To je bil tudi eden od razlogov, da so se prijavili samo dobavitelji z moËnim fi-nanËnim zaledjem. V TE-TOL ocenjujejo, da bodo zaradi niæje nabavne vrednosti premoga, dogovorjenih niæjih cen z Luko Koper in Slovenskimi æeleznicami ter niæjih stropkov financiranja v prihodnjih treh letih prihranili tri milijarde tolarjev. Vodstvo TE-TOL predvideva, da bodo pogodbo podpisali v sredini julija, najpozneje pa do konca avgusta, odvisno od vloæenih morebitnih zahtevkov za obrazloæitev oziroma revizijo postopka vrednotenja in oddaje naroËil od neiz-branih ponudnikov. Po pravnomoËnosti izbire dobavitelja bodo sklicali sejo nadzornega sveta, ki bo potrdila izbiro in omogoËila direktorju podpis pogodbe z izbranim dobaviteljem za uvoz ekolopko primernega premoga za naslednja tri leta. Za isto obdobje bodo podpisali pogodbo tudi z Luko Koper in Slovenskimi æe-leznicami. Prve dobave po novi pogodbi priËa-kujejo v TE-TOL konec leta. Minka Skubic INFRASTRUKTURI Vlada RS je na seji 19. junija na podlagi energetskega zakona sprejela uredbo o energetski infrastrukturi, ki podrobneje doloËa objekte, naprave in omreæja, ki so infrastruktura. DoloËitev je razdeljena po posameznih vsebinskih sklopih na plinovodni sistem, prenos elektriËne energije, distribucijo elektriËne energije, hidroelektrarne, premogovne elektrarne, nuklearno elektrarno, soproizvodnjo toplote in elektriËne energije, plinske elektrarne ter proizvodnjo plina. V posameznem sklopu so podane mejne vrednosti parametra, ki razmejuje med infrastruk-turnim objektom in drugimi objekti. Tako je spodnja meja podana za hidroelektrarne pri 10 MW in za naprave za so-proizvodnjo toplote in elektriËne energije prav tako pri 10 MW. DoloËena je razmejitev za infrastrukturo med prenosnim in distribucijskim elektroenergetskim omreæjem glede na stran energetskega transformatorja. Uredba doloËa tudi vsebino in naËin vodenja evidenc infrastruktur, saj opredeljuje izdajanje soglasij vlade na vkljuËitev ali izkljuËitev naprave, objekta ali omreæja iz ali v evidenco infrastrukture. Glede na obseænost evidence so predvidene poenostavitve za izdajo soglasja v primerih nebistvenih objektov in naprav. Ti objekti in naprave so doloËeni glede na njihovo amortizacijsko dobo. Pri obremenitvah s hipoteko ali z zastavo je to omejeno na 3% vrednosti objekta, omreæja ali naprave. Uredba med drugim tudi doloËa, da je soglasje za vkljuËitev v infrastrukturo dano za vse objekte, naprave in omreæja, ki jih izvajalci energetske dejavnosti uporabljajo na dan predloæitve evidence infrastrukture ministrstvu, pristojnem za energetiko, in ki so vkljuËeni v to evidenco. Služba za odnose z javnostmi MOPE 15 16 PREMOGOVNIK VELENJE Ve E» KOT 4 MILIJONE TON PREMOGA TUDI LETOS Uprava Premogovnika Velenje je za 23. junij sklicala 7. skuppËino delnipke druæbe. Ta se bo med drugim seznanila tudi z letnim in konsoli-diranim poroËilom Premogovnika Velenje za leto 2002. Premogovnik Velenje, d.d., je povezana druæba holdinga Slovenske elektrarne, ki je njen 77,71-odstotni lastnik. Delovni naËrt Premogovnika Velenje je za leto 2002 predvideval odkop 3,960 milijona ton premoga, od-kopanega pa je bilo 2,21 odstotka veË ali 4.047.686 ton. Takpna koliËina premoga omogoËa optimalnejpe poslovanje in kaæe, da bodo veË kot 4 milijone ton premoga v Premogovniku Velenje odkopali tudi letos. S svojim najveË-jim lastnikom so se namreË æe dogovorili o odkopu dodatnih 400.000 ton premoga, kar bi letopnji osnovni proizvodni naËrt druæbe poveËalo na letno raven 4,150 milijona ton. V Premogovniku pravijo, da bodo dodatne koliËine premoga odkopali æe v prvi polovici leta, saj so energetske razmere zaradi supe in izvoza jedrske elektriËne energije na Hrvapko letos specifiËne. Hidroelektrarne zagotavljajo le okoli 70 odstotkov naËrtovane elektriËne energije, zaradi potreb trga in izpolnjevanja pogodbenih obveznosti pa mora HSE poskrbeti za poveËano proizvodnjo v TE©. Za potrebe proizvodnje elektriËne energije v TE© bo Premogovnik Velenje v prvem polletju letos dobavil nekaj manj kot 21.686.866 GJ premoga oziroma milijon in pol veË, kot je bilo predvideno po osnovni pogodbi. Da bi zadostili tem potrebam, so velenjski rudarji v prvih pestih mesecih letos delali 16 dni veË, kot so naËrtovali. Urška Ribic GIZ DISTRIBUCIJ NOVO VODSTVO ZDRUÆENJA Na 5. redni seji skuppËine GIZ distribucije elektriËne energije je bil 23. aprila 2003 za novega predsednika izvoljen David ValentinËiË iz podjetja Elektro Primorska, delo poslovodje pa bo pe naprej opravljal Alojz Saviozzi. Kot je znano, se predsedniki skuppËine GIZ zvrstijo na vsaki dve leti na podlagi dogovora med elektrodistribucijskimi podjetji. Prvi predsednik je bil ©tefan Lutar (Elektro Maribor), nato je to mesto zasedel Ludvig Sotopek (Elektro Ljubljana), za njim pa Peter PetroviË (Elektro Celje). Slednjemu so se Ëlani na omenjeni seji zahvalili za uËinkovito delo v dosedanjem Foto Miro Jakomin David ValentinËiË, novi predsednik GIZ distribucije. mandatu, ValentinËiËu pa so zaæeleli uspepno vodenje zdruæenja v naslednjem obdobju. In s katerimi izzivi se bo novo vodstvo najprej sre-Ëalo? Po besedah Saviozzija trenutno poleg Uredbe o koncesiji gospodarske javne sluæbe sodijo med najbolj aktualne zadeve tudi informacija o evropski energetski smernici in dejavnosti na podroËju nove organiziranosti slovenske elektrodistribucije. Miro Jakomin ELEKTRO LJUBLJ A KCIJSKI NA»RT NI BIL POTRJEN Na upravi delnipke druæbe Elektro Ljubljana so maja pripravili akcijski naËrt, s katerim naj bi v skladu z obstojeËimi zakonskimi in podzakonskimi akti uresniËili nadaljnje potrebne korake na podroËju racionalizacije in optimizacije poslovanja. Nadzorni svet podjetja je o predlogu razpravljal 23. maja, vendar akcijskega naËrta ni potrdil. Da je dogajanje zapleteno in ne dovolj pregledno, potrjuje tudi dejstvo, da je direktor Vincenc Janpa ob jasno izraæeni potrebi po obvepËanju elektrogospodarske javnosti zavzel skrivnostno dræo. SodeË po nekaterih znamenjih sodi med najbolj ˜nevralgiËne« toËke vprapanje, kako organizirati racionalno poslovanje na podroËjih tarifnih in upraviËe-nih odjemalcev elektriËne energije. Kako v ekonomskem pogledu doseËi optimalne uËinke? Kot je razbrati iz nekaterih javno izraæenih stalipË Elektra Ljubljana (Elektro novice, maj), so v vodstvu podjetja odloËeni, da na podlagi energetske zakonodaje nadaljujejo pos- pepeno preoblikovanje, ki bo v prihodnosti lastnikom in potencialnim vlagateljem zagotavljalo sprejemljive donose ob majhnem poslovnem tveganju. Poudarili so tudi, da se druæba Elektro Ljubljana zavestno in naËrtovano spreminja v sodobno, po evropskih standardih delujoËe energetsko podjetje. Miro Jakomin nmtm ODJEMALCI ELEKTRI»NE ENERGIJE SO ZADOVOLJNI Ker v podjetju Elektro Celje æelijo Ëim bolj zadovoljiti potrebe, æelje in priËakovanja kupcev elektriËne energije, se skrbno ravnajo po znanem naËelu Kupec je nap kralj. S tem namenom so pred nedavnim skupali z anketo ugotoviti, kako njihovi kupci ocenjujejo storitve podjetja. Zanimalo jih je vprapanje, kako so odjemalci zadovoljni s træenjem elektriËne energije. Izpolnjenih je bilo sto anket, ki so jih obdelali in analizirali v podjetju CDE nove tehnologije, d. d., (klicni studio). V anketi so bila vprapanja zastavljena glede kakovosti dobave elektriËne energije, razumljivosti raËuna, odnosa med anketiranimi in usluæbenci podjetja, pritoæb in reklamacije, vzdræevanja elektroenergetskih naprav, odprave napak, dela delavcev podjetja in podobno. Kot je pri predstavitvi povzetka ankete pojasnil Andrej Ter-Ëelj, zbrani podatki kaæejo, da so odjemalci elektriËne energije zadovoljni s storitvami Elektra Celje. Skupno je nad storitvami podjetja in odnosi zaposlenih v povpreËju zadovoljnih dobrih 70 odstotkov strank. Rezultat pa kaæe, da bi lahko pe marsikaj izboljpali in v prihodnje dosegli pe vipjo stopnjo zadovoljstva, predvidoma nekje od 82 do 85 odstotkov. ˜Skrbna analiza ankete in strokovno spremljanje razmer na napem obmoËju, ki je bistveno drugaËno kakor pred leti, nam nedvomno ka-æe, da je æivljenje vedno bolj sofisticirano, elektriËna energija nepogrepljiva, dela, potreb in priloænosti pa je zelo veliko,« meni Peter PetroviË, direktor Elektra Celje. Miro Jakomin MEDDRŽAVNE KOMISIJE Drugi torek junija se je v NE Krpko prviË sestala meddræavna komisija za spremljanje izvajanja meddræavne pogodbe o NEK. Sejo je vodil gostitelj mag. Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo, hrvapko delegacijo pa minister za gospodarstvo dr. Ljubo JuriËiÊ. Kot so posredovali v sporoËilu za medije po konËani seji, so na njej ocenili, da se doloËila meddræavne pogodbe v celoti uresniËujejo. Komisija je NE Krpko naloæila, da izdela projektno nalogo in naËrt dejavnosti, potrebnih za pripravo programa odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva in program razgradnje NEK. Pri projektni nalogi bosta sodelovali Agencija za radioaktivne odpadke na slovenski strani in Agencija za posebni odpad na hrvapki strani. O naËinu sodelovanja strokovnih organizacij in NEK pri pripravi programov pa bo meddræavna komisija razpravljala na naslednjem sestanku julija, ki ga bo sklicala hrvapka stran. Kot izhaja iz meddræavne pogodbe, morata biti oba programa pripravljena do marca prihodnjega leta. Minister KopaË je Ëlane komisije seznanil tudi z dejavnostmi, ki jih Slovenija zaËenja za sklenitev dolgoroËnih pogodb o dobavi jedrskega goriva. Minka Skubic 17 RO CELJE » LANARINA NE PRESEGA CENE BUTELJKE Elektrotehniško društvo Elektro Celje je ob praznovanju 50-letnice uspešnega delovanja izdalo zbornik z uvodnimi besedami, ki so jih zapisali Srecko Mašera, predsednik društva, prof. dr. Marko Jagodic, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije, in Bojan Šrot, župan Mestne obcine Celje. Janko Budna (prejšnji predsednik društva) in mag. Marijan Porenta (Elektrotehniška zveza Slovenije) sta opisala prispevek Elektrotehniškega društva Celje k razvoju elektrifikacije na ožjem in širšem celjskem obmocju. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1953, njegov prvi predsednik pa je bil Mirko Zupane. Najpomembnejša naloga društva je bila izobraževanje in vzgoja elektrotehniških kadrov ter uvajanje modernih metod dela in tehnicnih rešitev pri elektrifikaciji mesta in podeželja. Scasoma je društvo svojo dejavnost razširilo še na podrocje specialnih storitev, kot so izdelava elaboratov idejnih rešitev gradnje 18 elektriËnih naprav in postrojev, strokovna po-moË in svetovanje pri gradnji in vzdræevanju ter drugo. V sedemdesetih letih so Ëlani za oæje in pirpe celjsko obmoËje izdelali elaborate idejnih repitev nizkonapetostnih prikljuËkov zazidalnih naËrtov stanovanjskih naselij in obrtnih con, gradnje javne razsvetljave, telekomunikacijskih naprav, naprav za kompenzacijo jalove energije, prikljuËkov MHE na javno omreæje in drugo. Prvi v Sloveniji so organizirali seminarje in izpite za preverjanje znanja za upravljavce MHE. V dosedanjem obdobju so bili zelo dejavni tudi pri izdajanju raznih strokovnih publikacij za elektrotehnipko stroko. Poleg tega so si ogledali ptevilne elektroenergetske objekte doma in na tujem in se seznanili z razvojnimi teænjami in doseæki. Tako so doslej organizirali æe veË kakor 130 strokovnih ekskurzij v raznih deæelah sveta. Druptvo, ki ima sedeæ v prostorih Elektra Celje, trenutno pteje 450 Ëlanov. Kot so duhovito zapisali v zborniku, Ëlanarina po vipini ˜ne presega cene buteljke dobrega ptajerskega vina«. Miro Jakomin ELEKTRO GORENJSKA IZVOLJEN NOV SVET DELAVCEV V Elektru Gorenjska so po Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju kot prvi v distribuciji pred osmimi leti oblikovali Svet delavcev podjetja. Maja 2003 se je iztekel mandat dosedanjim Ëlanom, zato je volilna komisija razpisala nove volitve. Potekale so v sredo, 14. maja, volilno pravico je imelo 310 zaposlenih. Svet delavcev pokriva s svojimi Ëlani vse zaposlene v podjetju, zato so bili predlagani kandidati, ki bodo zadolæeni za pokrivanje zaposlenih v dveh teritorialnih enotah v Kranju in Æi-rovnici. Za obe obmoËji je bilo predlaganih sedemnajst kandidatov, od tega dva za obmoËje Æirovnice in petnajst za obmoËje Kranja. Za obmoËje Æirovnice sta bila predlagana in tudi izvoljena Vojko Oman in Damjana Pernup. Za kandidate za Ëlane sveta delavcev za obmoËje Kranja pa se je izmed predlaganih petnajst volilo sedem Ëlanov. NajveËje ptevilo glasov in s tem izvolitev v svet delavcev podjetja Elektra Gorenjska so dobili Æare ©trukelj, Drago Pa-pler, Dominik OvniËek, Borut Jereb, Damjan Peric, Slavko HlebiË in Brigita KopaË Tipler. Udeleæba na volitvah v Æirovnici je bila 71, v Kranju pa 70,7-odstotna. Prvo konstitutivno sejo Sveta delavcev podjetja Elektro Gorenjska d.d. je po pravilih Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju v petek, 23. maja, sklicala predsednica volilne komisije in dosedanja predsednica Sveta delavcev Rozalija Sabo. Izvoljeni Ëlani so s tajnim glasovanjem nato izvolili za predsednika Sveta delavcev podjetja Elektro Gorenjska Draga Paplerja, za namestnika (podpredsedni- ka) pa Dominika OvniËka. Novoizvoljeni predsednik Drago Papler se je navzoËim zahvalil za zaupanje, nekdanjim Ëlanom Sveta delavcev za sodelovanje, nove Ëlane Sveta delavcev pa pozval k dobremu delu tudi v prihodnje. Drago Papler DIKAT DEJAVNOSTI ENERGETIKE Vp PLIV SDE SEGA VSE DO BRUSLJA Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je bil v dosedanjem letopnjem obdobju poleg zavzemanja za ekonomsko in socialno varnost delavcev v energetiki izredno dejaven tudi na mednarodnem sindikalnem podroËju. VkljuËen je v mednarodne sindikalne organizacije oziroma centrale, kot so PSI, ICEM, EPSU, EMCEF in druge, ki zdruæujejo zaposlene s podroËij javnih sluæb, rudarstva, kemije, energetike in sorodnih panog. Znano je tudi njegovo delovanje v okviru sindikatov vipe-grajske skupine ter v okviru sindikatov iz dr-æav na obmoËju nekdanje Jugoslavije. Na tem podroËju je prispevek SDE Slovenije izredno velik, o Ëemer priËajo tudi priznanja iz tujine. Omenjeni energetski sindikati namenjajo pozornost tudi aktualnim ekonomskim procesom v evropskem prostoru. V novejpem Ëasu se pe posebej ukvarjajo s socialnimi posledicami odpiranja trga z elektriËno energijo in v skupnih nastopih oziroma akcijah skupajo doseËi pozitivne repitve na podroËju privatizacije in liberalizacije evropskih elektroenergetskih sektorjev. Sicer pa SDE Slovenije sodeluje tudi v misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji v Bruslju. Miro Jakomin P ROJEKTIRANJE ELEKTRI»NIH INSTALACIJ V okviri izdaj ljubljanske zaloæbe Viharnik je pred kratkim izpla knjiga mag. Boptjana Lilije Projektiranje elektriËnih inptalacij - TehniËni izraËuni, ki je zasnovana kot priroËnik, namenjen projektantom, izvajalcem, nadzornikom in vzdræevalcem elektriËnih instalacij, uporabna pa je tudi kot izobraæevalni pripomoËek.V njej so na devetdesetih straneh podrobno opisane osnove graditve objektov s poudarkom na dokumentaciji pri izvajanju elektriËnih instalacij, nadtokovna zapËita vodnikov in kablov ter zapËita pred elektriËnim udarom. Najti pa je mogoËe tudi vrsto poglavij, namenjenih konkretnim izraËunom, kot so denimo tehniËni izraËuni pri projektiranju elektriËnih instala- cij, izraËuni kratkostiËnega toka in notranje razsvetljave. Poseben dodatek je namenjen tudi predlogom in osnutkom razliËnih dokumentov, potrebnih za izpeljavo posameznih del, kar knjigi nedvomno dodaja uporabno vrednost. Za knjigo boste morali odpteti dobre pti-ri tisoËake, podrobnejpe informacije in naroËi-la pa sprejemajo v zaloæbi Viharnik na telefonu 01/432 91 06. Brane JanjiÊ Boštjan Lilij«* PROJEKTIRANJE ELEKTRICNIH INŠTALACIJ Tehnicni izracuni iTji:riuira 19 Ko RISTNE POBUDE Na pobudo Agencije za energijo RS smo se 16. junija v prostorih agencije v Mariboru sestali finan-Ëni strokovnjaki vseh petih podjetij za distribucijo elektriËne energije, Elesa, predstavniki Urada za energetiko z Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter predstavniki agencije. Æeleli smo poiskati skupne repitve za odprta vprapanja, s katerimi se finanËni in raËunovodski delavci teh podjetij sre-Ëujejo pri svojem delu. 20 Na omenjeno delovno sre-Ëanje smo povabili tudi pooblapËeno revizorko Florjano Bohl, ki je sodelovala æe na podobnem delovnem sestanku januarja letos, ko je predstavila novosti Slovenskih raËunovodskih standardov pri pripravi zakljuËnih raËunov in poroËil za leto 2002. Problematika, o kateri so udele-æenci sestanka tokrat izmenjali mnenja in izkupnje, hkrati pa preverili stalipËa stroke, se je na-napala na: obvladujoËe in odvisne druæbe oziroma povezana podjetja, transferne cene pri nakupu elektriËne energije, merila za razvrpËanje splopnih stropkov in prihodkov na dejavnosti, oblike raËunovodskih izkazov v skladu s SRS 35 in zaraËunavanje DDV pri hipnih prikljuËkih. Za vsak tematski sklop je revi-zorka pripravila pojasnila v skladu z noveliranim Zakonom o gospodarskih druæbah, prenovljenimi Slovenskimi raËunovodskimi standardi in predpisi, ki urejajo davËno podroËje, dodala pa jim je tudi izkupnje iz svojega dolgoletnega revizijskega delovanja. Pri vseh sklopih se je razvila æi-vahna razprava, v kateri so ude-leæenci predstavili tudi svoje pomisleke v zvezi z neurejenostjo zakonodaje in o organizacijski obliki delovanja javnih gospodarskih sluæb, kjer prihaja do nasprotij interesa dræave in del- niËarjev. Poudarili so, da nejasnosti povzroËajo obilo teæav zaradi razliËnega razumevanja istovrstne problematike, dali pa so tudi konkretne pobude za enotno ureditev posameznih podroËij, kjer so druæbe doslej razliËno ravnale. Glede aktualne tematike razmerja obvladujoËih in odvisnih oziroma povezanih druæb smo ugotovili, da mora poslovodstvo odvisne druæbe v prvih treh mesecih poslovnega leta sestaviti po-roËilo o razmerjih z obvladujoËo druæbo. V njem morajo biti navedeni vsi pravni posli, ki jih je druæba v preteklem poslovnem letu sklenila z obvladujoËo druæ-bo ali z njo povezano druæbo ali na pobudo oziroma v interesu teh druæb. Navedena morajo biti tudi vsa druga dejanja, ki jih je odvisna druæba storila ali opustila na pobudo oziroma v interesu teh druæb. Pojasniti je treba, ali je bila druæba s tem, ko je bilo storjeno ali opupËeno takpno dejanje, prikrajpana, in navesti, ali je bilo prikrajpanje nadomepËe-no. To doloËa tudi 38. Ëlen Energetskega zakona, kjer je opredeljeno, da mora letno poroËilo obsegati vsako transakcijo s povezano druæbo oziroma druæbo z istimi lastniki. PoroËilo o odnosih do povezanih druæb se revizorju predloæi hkrati z raËunovodskimi izkazi in poslovnim poroËilom. V poroËilu mora biti tudi seznam podjetij, katerih lastniki so Ëlani uprave in nadzornih svetov. Transferne cene pri nakupu elek-triËne energije tudi sodijo med tista podroËja, kjer se poraja nekaj dilem. Zakon o davku od do-biËka pravnih oseb, ki je za javna podjetja obvezujoË glede opravljanja træne dejavnosti, do-loËa, da mora davËni zavezanec poveËati davËne prihodke oziroma zmanjpati davËne odhodke, Ëe je kupoval oziroma prodajal povezanim druæbam po cenah, niæjih oziroma vipjih od povpre-Ënih cen na trgu. Revizorka je udeleæence seznanila, da je v pripravi cel paket nove zakonodaje, ki se nanapa tudi na transferne cene in ugotavljanje povpreËnih cen. RazvrpËanje splopnih stropkov in prihodkov na regulirane in træne dejavnosti je del raËunovodske politike druæb. Zaradi naËela stalnosti pri oblikovanju meril za razvrpËanje na posamezne dejavnosti je revizorka druæbam pri-poroËila, da uporabljena merila zapipejo v interni akt, ki je lahko samostojen ali pa sestavni del Pravilnika o raËunovodstvu. V skladu z uredbo o prenosu je agencija Elesu æe leta 2001 dala soglasje k predlaganim merilom. Distribucijska podjetja so v okviru svojega gospodarskega intere- Foto Miro Jakomin V prostorih Agencije za energijo RS je 16. junija potekalo posvetovanje finanËnih strokovnjakov Elesa, elektrodistribucijskih podjetij in predstavnikov Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter agencije. snega zdruæenja prav tako æe leta 2001 oblikovala merila za razvr-pËanje, vendar pa jih niso posredovala v soglasje agenciji, saj tega veljavna uredba o distribuciji ne opredeljuje. Agencija za energijo RS bo zaradi poenotenja na-Ëina potrjevanja meril za razvr-pËanje v sklopu priprave predlogov sprememb Energetskega zakona in podzakonskih aktov predlagala ustrezne spremembe oziroma dopolnitve. Jeseni bo agencija skupaj z GIZ distribucije organizirala sestanek na temo morebitnih potrebnih sprememb dosedanjih meril. Glede oblike raËunovodskih izkazov za javna podjetja smo ugotovili, da jih v obveznem, minimalnem okviru doloËa SRS 35. Agencija pripravlja pravilnik o podatkih, v katerem bo podrobneje opredelila vsebino raËuno-vodskih izkazov reguliranih podjetij, ki jih potrebuje za svoje delo. Njihovo vsebino bo uskladila z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo. ZaraËunavanje DDV pri hipnih prikljuËkih na elektroenergetsko omreæje pri distribucijskih podjetjih prav tako poraja nekaj vprapanj. Zaradi uporabe razli-Ënih stopenj davka na dodano vrednost pri zaraËunavanju pri-kljuËkov za stanovanjske objekte in razliËnih razlag tega vprapanja posameznih enot DURS smo se odloËili, da pridobimo enotno mnenje Glavnega davËnega urada. Za to nalogo je pristojna agencija. Ob koncu sestanka so udeleæenci spregovorili pe o nekaterih drugih pereËih vprapanjih posameznih distribucijskih podjetij, kot so na primer vprapanja plaËilnih rokov. Predstavniki agencije smo udeleæence tega zanimivega in koristnega sreËanja obvestili, da se pripravlja novelacija Pravilnika o doloËitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreæij in kriterijih za upraviËenost stropkov, kjer bo to posebej opredeljeno. Da so bile teme res aktualne, potrjuje podatek, da je 24 udeleæencev na sestanku dejavno sodelovalo kar ptiri ure, dogovorili pa smo se, da bomo tudi v prihodnje Ëim veË vprapanj repevali skupaj, s sodelovanjem uporabnikov, regulatorjev in strokovnjakov. Darja Frank Reguliranje s kakovostjo napajanja Agencija za energijo RS je v zaËetku marca objavila javni poziv kandidatom, ki bi æeleli sodelovati v projektu Reguliranje s kakovostjo napajanja. Odziv je bil dober in prvega sestanka, ki je bil 7. maja, se je udeleæilo vseh 18 prijavljenih strokovnjakov. V zaËetka junija so se sreËali tudi Ëlani vseh treh delovnih skupin. Agencija je v okviru nalog, ki jih izvaja skladno z doloËili Energetskega zakona, æe opravila pomembno nalogo in uvedla pravila za ekonomsko regulacijo podjetij, ki izvajajo gospodarske javne sluæbe distribucije in prenosa elektriËne energije. Delovno telo pa je bilo ustanovljeno z namenom, da ekonomski vidik dopolnimo pe z regulacijo s kakovostjo napajanja. V dræavah, ki æe imajo nekaj izkupenj z odprtjem trga in ki so uvedle samo ekonomsko regulacijo, je praksa pokazala, da je to premalo za zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe. ElektriËni mrki so za marsikoga pomenili pok pa tudi streznitev. Statut Agencije za energijo RS dovoljuje ustanovitev zunanjih in notranjih delovnih teles. Na podlagi tega so bila postavljena notranja pravila za uresniËevanje projekta. »lani delovnega telesa so mi kot internemu koordinatorju zaupali tudi vlogo predsednika. Na prvem skupnem sestanku je predstavnik Ministrstva za okolje, prostor in energijo dr. Franc ÆlahtiË predstavil usmeritve za zagotavljanje kakovostnejpe elektriËne energije v Sloveniji. Opredelil je definicije kakovosti, nadaljeval z institucionalnimi in regulatornimi okviri ter predstavil naloge posameznih akterjev. Posebej je poudaril, da se bo delovno telo ukvarjalo samo z nalogami prenosa in distribucije in v tem smislu pripravilo pravila oziroma predloge za spremembo drugih aktov. V razpravi so Ëlani delovnega telesa potrdili usmeritev agencije o treh vidikih kakovosti, ki je skladna tudi s stalipËi sveta mednarodnih regulatorjev (CEER Council of European Energy Regulators) - in ti so: komercialna kakovost, neprekinjenost (zanesljivost) napajanja in kakovost napetosti. Skladno s tem smo oblikovali tri delovne skupine s po pestimi Ëlani, njihovo vodenje pa so prevzeli: mag. Boris Kupec iz Elektra Celje, mag. Zvonko Torop iz Elektra Primorska in mag. Peter Bergant iz Elektra Ljubljana. V skupinah so najprej pregledali izhodipËa za pripravo akta za reguliranje s kakovostjo napajanja in jih dopolnili. »lani vseh treh skupin so poudarili potrebo po enotnem sistemu zajemanja podatkov, ki morajo biti primerljivi med posameznimi podjetji in tudi v mednarodnem prostoru. Delovna skupina za komercialno kakovost in delovna skupina za neprekinjenost (zanesljivost) napajanja sta si zadali nalogo, da bosta natanËneje opredelili izjemne primere, ki so zapisani v standardu SIST EN 50160. Ti izjemni primeri so: izredne vremenske razmere in druge naravne katastrofe, motnje, ki jih povzroËi tretja oseba, ukrepi dræavnih organov, stavke, vipja sila in zmanjpanje oskrbe z elektriËno energijo zaradi zunanjih dogodkov. Vse tri delovne skupine se bodo spopadle z iskanjem najprimernejpih strokovnih izrazov, saj opaæamo, da imamo z njimi v slovenskem jeziku pe kar nekaj teæav. »lani delovnih skupin so se strinjali s predlogi povezave med posameznimi elementi kakovosti oziroma izpolnjevanjem ravni kakovosti in ceno za uporabo omreæja. Sprejeli so tudi spremembo uporabe izraza ˜standard« za posamezne elemente kakovosti in ga nadomestili z izrazom ˜raven kakovosti«, da ne bi prihajalo do nejasnosti ali zamenjav s tehniËnimi standardi, sprejetimi v standardizacijskih organizacijah (IEC, Cenelec, SIST). Delovne skupine bodo pripravile predloge aktov do konca leta, tako da bomo lahko prihodnje leto æe ocenili uËinke povezave med ceno za uporabo omreæja in kakovostjo. Ervin Sersen 21 OTREBNA VE»JA U»INKOVITOST Po sklepu vlade naj bi v elektrodistribucijskih podjetjih ugotovili upraviËenost stropkov poslovanja ter zagotovili najveËje moæne uËinkovitosti poslovanja tudi s koncentracijo kapitala in poslovnih funkcij. V tem primeru gre gotovo za temo, ki zadeva vse ravni elektrodistribucije in je ne nazadnje tesno povezana tudi z usodo zaposlenih. Dosedanje in prihodnje dejavnosti na tem podroËju sta tokrat predstavila Stanislav Vojsk, novi direktor Elektra Maribor, in svetovalec ©tefan Lutar. Posebej sta poudarila nekatere pomembnejpe vidike pri racionalizaciji in optimizaciji podjetja s poudarkom na zmanjpevanju poslovnih stropkov. 22 Kot je znano, so elektro-distributerji v okviru GIZ distribucije elek-triËne energije septembra leta 2001 pri dr. Maksu Tajnikarju (Ekonomska fakulteta v Ljubljani) naroËili pripravo projekta koncentracije kapitala in poslovnih funkcij za vseh pet elektrodistribucijskih podjetij, ga v oktobru prejeli in ga po pregledu v GIZ novembra 2001 posredovali Uradu za energetiko pri MOPE. V tem projektu so opredeljena statusna vprapanja ter pravni akti, kapitalska struktura, pravno organizacijska oblika in postopek ustanovitve hol-dinga, pravna razmerja med hol-dingom in odvisnimi druæbami ter osnutek akta o ustanovitvi druæbe z omejeno odgovornostjo. Urad za energetiko je v Uradnem listu ptevilka 61-62/27.7.2001 objavil javno naroËilo za izvajalca Stratepkega naËrta privatizacije elektrogospodarstva in premo-govniptva in izbral za izvajalca Pricewaterhouse Coopers d. o. o. (PWC). Kot rdeËa nit se skozi vse dogajanje, dejavnosti in pogovore bodisi na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo bodisi v Gospodarskem zdruæenju za energetiko pri GZS bodisi v GIZ distribucije elektriËne energije vleËe te-æak ekonomski poloæaj posameznih elektrogospodarskih podjetij in pe posebej distribucije. V zvezi s tem so se leta 2001 lotili ponovnega vrednotenja osnovnih sredstev v vseh elektrogospodarskih podjetjih, kar je bilo tudi opravljeno in je priplo tudi do znatnega slabljenja osnovnih sredstev. To se je v poslovnem po-roËilu podjetja Elektro Maribor za leto 2001 izkazalo kot izguba v vipini 19 milijard tolarjev. Zaradi tega se je obraËunana amortizacija zniæala s 6,5 milijarde tolarjev na 3,5 milijarde tolarjev, kar pa vseeno ni bilo zadosti, da bi bila amortizacija pokrita s prihodkom niti v letu 2002, na nekoliko drugaËen naËin pa niti ne leta 2003, ko je v gospodarskem naËr-tu pe vedno predvidena izguba v vipini 1,5 milijarde tolarjev. Na sestanku pri podjetju Nebra so se 1. julija 2002 (GIZ, MOPE) dogovorili, da se omenjeni projekt koncentracije kapitala in poslovnih funkcij za pet elektrodi- stribucijskih podjetij dopolni z analizo zaposlenih - æivi viri, z izdelavo stratepkega poslovnega naËrta, s predstavitvijo konflikta interesov (zunanjih - rast kapitala, notranjih - socialna varnost). To je bilo nato uresniËeno na skuppËini GIZ distribucije 2. julija 2002 z naroËilom, da se pripravi druga faza omenjenega projekta. ©tudija, ki je nastala pod vodstvom dr. Maksa Tajnikarja, je svetovalnega znaËaja in sluæi predvsem kot podlaga in izhodipËe za program ukrepov za poveËanje uËinkovitosti in racionalnosti poslovanja po posameznih podjetjih distribucije. Distributerji so 18. novembra 2002 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo seznanili s ptudijo in dejavnostmi, ki so jih zaËeli izvajati v posameznih elektrodi-stribucijskih podjetjih. Iz javnega podjetja Elektro Maribor so vladi RS poslali okvirni program ukrepov 16. januarja 2003 in se tudi opredelili do te ptudije. Izboljpati ekonomski poloæaj distribucije! ˜Tako se ne strinjamo z ugotavljanjem produktivnosti delovne Foto Miro Jakomin Stanislav Vojsk, novi direktor podjetja Elektro Maribor. ©tefan Lutar, nekdanji direktor, sedaj svetovalec. Podjetje Elektro Maribor je v svojih obmoËnih enotah (Slovenska Bistrica, Ptuj, Gornja Radgona, Murska Sobota, Maribor mesto in Maribor okolica) uvedlo informacijske pisarne. Za obvepËanje o stanju raËunov, prekinitvah dobave elektriËne energije zaradi vzdræe-valnih del in podobno ima pe posebno vlogo klicni center, ki je povezan s distribucijskim centrom vodenja (DCV). V Elektru Maribor skrbno spremljajo tudi zadovoljstvo zaposlenih kot pomemben dejavnik organizacijske klime. V ta namen med zaposlenimi z anketo ugotavljajo, kako so ti zadovoljni z obve-pËanjem, izobraæevanjem, delovnimi razmerami in podobno; eno od vprapanj je tudi, kaj si zaposleni æelijo, da bi se v podjetju spremenilo na bolje. Za uËinkovitejpo komunikacijsko povezanost in obvepËe-nost zaposlenih pa izdajajo tudi interno glasilo Nap informator. V akcijskem programu, ki so ga pripravili v delnipki druæbi Elektro Maribor, predvideni ukrepi prispevajo k zmanjpevanju stropkov poslovanja. Gospodarski javni sluæbi izvajanje distribucijske dejavnosti in upravljanje distribucijskega omreæja sta z omreænino formalni, pokriti ob pogoju, da bo iz GJS dobava tarifnim odjemalcem ta omreænina tudi uresniËena. Teæava je v tem, da dobava tarifnim odjemalcem ni v stanju najeti kredita za plaËevanje elek-triËne energije proizvodnji, ker ni jasno, iz katerega vira naj bi te kredite vraËali. Ker pa je treba prevzeto energijo, tako HSE-ju kot Elesu GENu (NEK) sproti plaËati, se ponavlja situacija iz leta 2002, ko zmanjka sredstev za plaËilo omreænine upravljavcu in se v rezultatu poslovanja pokaæe primanjkljaj pri pokrivanju amortizacije, so pojasnili v vodstvu podjetja Elektro Maribor. Pripomnili so pe, da bodo letos izvajali sprejeti akcijski program in tudi redno spremljali njegove uËinke. O tem bo Elek-tro Maribor meseËno obvepËal Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, trimeseËno pa tudi nadzorni svet podjetja. sile le na treh tehniËnih podatkih, kakor tudi ne s preveË poudarjenimi trænimi elementi izvajanja dejavnosti na pkodo delovanja tehniËnega sistema. Strinjamo pa se z izhodipËem, da bi pred privatizacijo distribucije morali izboljpati ekonomski poloæaj distribucije, saj bo na ta naËin dr-æava veË dobila za delnice, ki jih misli prodati stratepkemu partnerju. K temu pa le malo pripomorejo akcijski programi, Ëe ne bodo vzpostavljena normalna cenovna razmerja v Gospodarski javni sluæbi dobava tarifnim odjemalcem. ReËi pa moramo, da smo zastavljene naloge na podlagi sklepa vlade z dne 14. junija 2001 deloma æe uresniËili s sprejetjem gospodarskega naËrta za leto 2003. V okvirnem programu ukrepov smo nakazali moænosti zmanjpevanja zaposlenih na dalj-pi rok, predvsem z ˜oËipËenjem« gospodarskih javnih sluæb in z nekaterimi organizacijskimi spremembami znotraj podjetja. O kakrpnih koli variantah povezovanja elektrodistribucijskih podjetij v akcijskih programih ne razmipljamo, saj so podlage za to bile dane v predlogu o ustanovitvi holdinpke druæbe in o povezovanju nekaterih funkcij, pri Ëe-mer gre tudi za posredno racionalizacijo poslovanja posameznih podjetij. O napem predlogu se veËinski lastnik oziroma predstavniki lastnika za zdaj pe niso opredelili,« sta v drugi polovici maja pojasnila direktor Stanislav Vojsk in svetovalec ©tefan Lutar. Nazadnje so elektrodistributerji iz Ministrstva za okolje, prostor in energijo 8. marca 2003 prejeli pe zahtevo, da izdelajo akcijske programe po enotni shemi v osmih toËkah in dveh oblikah (grobi veËletni in podrobni letni). Æe-lja je bila, da bi tako izdelane akcijske programe, ki naj bi jih potrdili pe nadzorni sveti, dostavili ministrstvu do 30. aprila. Ta termin je bil pozneje podaljpan do 15. maja. V javnem podjetju Elektro Maribor so tak akcijski program pripravili, nadzorni svet pa je o njem razpravljal na seji 15. maja in ga z nekaterimi korekcijami tudi potrdil. V zvezi s poslovno vizijo podjetja je Vojsk povedal, da ima Elektro Maribor vse podlage za dober ra- zvoj, seveda pa se mora tako kot druga elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji pe prilagoditi vsem spremembam, ki jih prina-pa energetski zakon. Ukrepi racionalizacije poslovanja podjetja so razdeljeni v dva poglavitna dela, in sicer v træni del (prodaja upraviËenim odjemalcem, storitve) in v regulirane dejavnosti oziroma GJS. Tako bodo morali v gospodarskih javnih sluæbah poiskati storitve, ki so na trgu, in na ta raËun ne poveËevati ptevila zaposlenih. Z namenom nadaljnjega zmanjpevanja stropkov so letos zaËeli tudi z zdruæevanjem nekaterih poslovnih funkcij (prodaja tarifnim odjemalcem). Z zdruæitvijo dveh doslej loËenih enot na obmoËju mesta Maribor so dosegli, da so informacije vsem odjemalcem dosegljive na enem mestu. NaËrtujejo pa tudi reorganizacijo sektorja storitev, ki naj bi jo uresniËili v primerni organizacijski obliki, o kateri pa se za zdaj pe niso odloËili. Miro Jakomin 23 NEMAJHNE OVIRE ZA KAKOVOSTNO OSKRBO Iz poslovnih knjig Elektro Celje, d. d., je razvidno, da je odpisanost osnovnih sredstev 70-odstotna (vir - Poslovno poroËilo za leto 2002), in sicer 73-od-stotna za gradbeni del in 66-odstotna za opremo. Starost elektroenergetskih vodov in naprav, odpisa-nost opredmetenih osnovnih sredstev, odloËbe elektroenergetskih inppektorjev, kakor tudi pritoæbe odjemalcev elektriËne energije opozarjajo na stanje, ko ne moremo zagotavljati kakovostne oskrbe elektriËne energije. 24 Mnogokrat je zaradi tega izraæeno nezadovoljstvo prihodnjih odjemalcev, katerim v soglasjih za prikljuËitev na distribucijsko mreæo podajamo mesto razpoloæljive kakovostne elektri-Ëne energije daleË od najbliæjih vodov oziroma naprav. Namera Elektro Celje, d. d., je v prvih petih letih doseËi pri veËini odjemalcev kakovostno dobavo elektriËne energije, kot je to opredeljeno v Uredbi o splopnih pogojih za dobavo in odjem elek-triËne energije (Uradni list RS, pt. 117/02). Temu ustrezno so na-Ërtovana investicijska vlaganja za 10-letno obdobje, kar je prikazano v tabeli spodaj desno. Pri naËrtovanju novih objektov ter njihovem vzdræevanju se sre-Ëujemo z zahtevami soglasjeda-jalcev ter zahtevami lastnikov zemljipË, preko katerih potekajo EE vodi in naprave. Njihovi pogoji podaljpujejo pripravo projektne dokumentacije in poveËu-jejo potrebna sredstva æe v zaËe-tni fazi investicije. Uredba o sevanju v naravno in æivljenjsko okolje zahteva druga-Ëne repitve vodov in naprav. Problematiko repujemo z veËjimi odmiki od tal oziroma bliænjih objektov ali pa s kabliranjem celotnih prikljuËnih vodov oziroma posameznih razpetin, kar pa po-veËuje investicijska vlaganja. Sprejemanje sklepov nekaterih obËin o plaËevanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljipË za obstojeËe vode in naprave predstavlja ob posplopitvi teh zahtev na vse vode in naprave potrebna sredstva v vipini najmanj 300 milijonov tolarjev na leto. Dejavnosti za racionalizacijo poslovanja lahko razdelimo na po-droËje materialov oziroma tehno- lopkih repitev ter na podroËje gradbenih in elektromontaænih del. Æe veË let uvajamo pri naËr-tovanju in izvedbi tehnolopke re-pitve, ki vodijo k zmanjpevanju stropkov gradnje novih objektov ali pa stropkov vzdræevanja ob-stojeËih. Letos smo zaËeli tudi projekt posodobitve tehnolopkega dela DCV Elektro Celje in oddaljenih delovnih mest. S posodobitvijo procesne in programske opreme bomo izboljpali nadzor nad celotnim elektroenergetskim omre-æjem in vpeljali nove funkcionalnosti, ki bodo omogoËale izvajanje analiz z veliko DMS in preverjanje posledic stikalnih manipulacij. V okviru poslovnih funkcij bomo izboljpali komunikacije in odzivnost odjemalcev elektriËne energije, za kakovostno uporabo napovedi in ovrednotenja obremenitve pa bomo v naslednjih letih postopno zgradili podsistem za daljinsko odËitavanje ptevcev upraviËenih odjemalcev. Na podroËju telekomunikacij bomo z digitalizacijo prilagajali om-reæja novim tehniËnim in poslovnim potrebam. Skladno s spreje- Plan investicij v EE objekte za od 2003 do 2012 obdobje Leto NaËrtovane investicije v osnovna sredstva (SIT) Predvideno poveËanje planskih investicij (%) 2003 3.281.600 2004 3.486.700 6 2005 3.691.800 6 2006 3.913.308 6 2007 4.148.106 6 2008 4.396.993 6 2009 4.616.843 5 2010 4.847.685 5 2011 5.090.069 5 2012 5.344.572 5 to politiko MOPE bomo trzili presežke TK zmogljivosti preko novoustanovljenega podjetja Elektro TK, d. o. o. V ta namen bo treba razvijati organizacijski vidik TK dejavnosti v ustrezne oblike in razvijati elemente TK omrežja. Elektro Celje, d. d., uresnicuje nove investicije ter investicijska vzdrževalna dela z zaposlenimi v enoti elektrogradenj in servisov ter zaposlenimi v službi vzdrževanja (elektro-montažna dela), s kooperanti, izbranimi na podlagi javnih razpisov (gradbeno-mon-tažna dela) ter s podjetji, izbranimi na podlagi pridobivanja ponudb (elektro-montažna in grad-beno-montažna dela). Ves material za potrebe tovrstnih investicij izberemo na podlagi javnega razpisa in ga izvajalci del dvignejo v skladišcih Elektro Celje, d. d. Za potrebe uresnicevanja drugih investicij oziroma investicijskih vzdrževalnih del (telekomunikacije, vodenje, RTP-ji, RP-ji itd.), dobavitelje opreme izberemo na podlagi javnih razpisov. Iz opisanega je razvidno, da le elektro-montažna dela, ki jih izvajamo sami, niso predmet javnih razpisov. Ob upoštevanju zmanjševanja števila zaposlenih (odhodi v pokoj) je tudi na tem podrocju pricakovati javne razpise. Služba vzdrževanja opravlja tudi investicijska vzdrževalna dela. V pripravi je predlog prestavitve teh zaposlenih v enoto elektrogradenj in servisov, kar pomeni, da se preostali zaposleni v službi vzdrževanja ukvarjajo le z vzdrževanjem in delom s strankami. Nadaljnja racionalizacija poslovanja na podrocju delovne sile bo, ob upoštevanju vgradnje novih kakovostnejših materialov, zmanjševanje števila nadzorniš-tev. Sicer pa je vse te ukrepe in racionalizacijo v tem trenutku nemogoce ovrednotiti s konkretnimi številkami v dejanskih letih. Vsekakor pa bomo tako, kot je že praksa, sledili vsem z Agencijo za energijo dogovorjenim ukrepom za racionalizacijo poslovanja. SreËko Mapera Alojz MaËek ENERGETSKI TRG ZA GOSPODINJSTVA LETA 2007 Skladno z liberalizacijo evropskih trgov z elektriko in zemeljskim plinom, ki jo je dokonËno potrdil evropski parlament, si bodo veliki odjemalci lahko izbrali svojega dobavitelja energije leta 2004, gospodinjstva pa od 1. julija 2007. Potrjeni naËrt z odpiranjem evropskega trga zamuja za dve leti in pol, saj je bilo sprva naËrtovano, da se bo evropski trg popolnoma odprl æe leta 2005, kompromis pa je iztræila Francija. Zanimivo je pe, da najnovejpi evropski naËrt liberalizacije energetskega trga predvideva loËitev sistemov za proizvodnjo in distribucijo elektriËne energije, tako da teh dveh dejavnosti ne bo veË moglo izvajati eno samo podjetje. »lanice pa lahko s to loËitvijo poËakajo do 1. julija 2007. Finance, 9. junij HOLDING NAJ BI IZPLA»AL DELNI»ARJE DEM Holding Slovenske elektrarne, ki je skoraj 80-odstotni lastnik Dravskih elektrarn Maribor, je pripravljen odkupiti deleæe 25 delniËarjev, ki imajo v Dravskih elektrarnah 20,5-odstotni lastnipki deleæ. Zanje je pripravljen izplaËati okrog 19 milijard tolarjev, Ëe se bodo za prodajo odloËile vse druæbe za upravljanje in njihove pooblapËene investicijske druæbe in Ëe se bodo odpovedali vsem toæbam, ki so jih vloæile tako proti Holdingu kot tudi Dravskim elektrarnam. »e bodo odkup izpeljali, bo HSE postal stoodstotni lastnik Dravskih elektrarn, kar pa naj ne bi prineslo bistve-nejpih sprememb oziroma naj bi se spremenila le sestava sedanjega nadzornega sveta, ki bi jo prilagodili razmeram v drugih druæbah. VeËer, 14. junij APRILA REALNO VE» Aprila zasluæene in maja izplaËane plaËe so se realno poveËale, saj je povpreËna bruto plaËa aprila letos znapala 246.982 tolarjev, kar je za 1,3 odstotka veË kot marca lani in kar za 7,9 odstotka veË kot v istem mesecu lani. Podoben izraËun pa velja tudi za pov-preËne neto prejemke, saj naj bi zaposleni prejeli 154.810 tolarjev, kar je bilo za osem odstotkov veË kot v istem Ëasu lani. Manj razveseljiva pa je primerjava v evrih, saj je aprilski zasluæek v povpreËju zna-pal 665 evrov, za 395 evrov pa je bilo prispevkov. Ali pe nekoliko drugaËe, majska izplaËila so bila za 4,4 odstotka ali za dobrih 28 evrov vipja od lanskih majskih izplaËil. Delo, 17. julij RAZDEV©EK ZAPUSTIL ELEKTRO.TK Direktor Debitela Borut Razdevpek, ki je bil zastopnik skupnega telekomunikacijskega podjetja slovenskega elektrogospodarstva Elektro.TK, se je odloËil, da po izteku pooblastila ne bo veË sodeloval pri tem projektu. Kot je dejal, je zelo teæko zadostiti priËakova-njem vseh lastnikov, saj naj bi ti imeli zelo velike zahteve, zato vidi veË izzivov v mobilni telefoniji oziroma v svojem dosedanjem podjetju. Teæave naj bi tudi bile, ker je treba omreæje elektropodjetij pe nadgraditi in pred tem uskladiti interese in pravna razmerja med delniËarji. Sicer pa je Razdevpka na njegovem poloæaju zamenjal Ferdinand ValenËak, ki v Holdin-gu Slovenske elektrarne skrbi za telekomunikacije. Finance, 19. junij Priredil Brane JanjiÊ 25 USPE©NIH LET CELJSKE ELEKTRODISTRIBUCIJE Praznovanje 90-letnice distribuiranja elektriËne energije na oæjem in pirpem obmoËju podjetja Elek-tro Celje je doseglo vrhunec konec maja v modri dvorani celjskega sejma. Na slavnostni prireditvi je bil osrednji govornik prof. dr. Maks Babuder, ki je najprej orisal dosedanji razvoj podjetja Elektro Celje, zatem pa je spregovoril tudi o pirpi problematiki slovenske elektrodistribucije. Njegove besede je kot rdeËa nit povezovala misel, da elektrodistri-bucija izhaja iz Ëvrstih korenin izkupenj in je s sodobnim inæenirskim znanjem na poti v uËinkovito prihodnost. 26 Na slavnostni prireditvi so bili poleg predstavnikov iz Ministrstva za okolje, prostor in energijo navzoËi tudi ptevilni predstavniki obËinskih, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in izobraæevalnih ustanov, partnerskih podjetij, kupcev, dobaviteljev in kooperantov ter elektrogospodarskih in drugih podjetij. Goste je pozdravil Peter PetroviË, direktor podjetja Elektro Celje, in v uvodnem govoru predstavil nekatere najpomembnejpe investicijske projekte (posodobitev distribucijskega centra vodenja, konËanje del v novi RTP 110/20 kV Lapko itd.), ki letos sovpadajo s praznovanjem 90-letnice celjske distribucije (o njih smo pisali æe v aprilski ptevilki Napega stika). Poleg tega se je na prireditvi zvrstilo pe nekaj drugih priloæno-stnih nagovorov. Mag. Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo, je omenil dosedanja razburkana obdobja od Ëasov industrializacije in elektrifikacije do poznejpe privatizacije in liberalizacije. Posebej je opozoril na trenutne evropske procese na podroËju privatizacije in liberalizacije trga z elektriËno energijo, ki nas nava- jajo na premislek o tem, kaj je pe treba uresniËiti znotraj elektro-distribucijskih podjetij. Trg s tujo konkurenco nedvomno zahteva bolj poglobljeno sodelovanje med elektrodistribucijskimi podjetji, pa tudi v povezavi z domaËimi proizvajalci elektriËne energije. Pred distribucijskimi podjetji so veliki izzivi pri odgovoru na vprapanje, kako se prilagoditi zahtevam Evropske unije, pa vendar ohraniti doloËeno poslovno samostojnost. ZaËetek tehnolopkega razvoja Savnostni govornik prof. dr. Maks Babuder je izËrpno orisal najpomembnejpe znaËilnosti v Ëasovnem razponu obstoja podjetja Elektro Celje, ki ima svoje zaËetke neposredno pred prvo svetovno vojno in je doæivljalo velike, neslutene spremembe dræavnih institucionalnih okvirov. S tem so se temeljito spreminjali tudi pogoji poslovanja, na katere pa je vplivala pe cela vrsta niË manj pomembnih dejavnikov. Vsaj nekaj vplivnih dejavnikov je sledilo vrveæu druæbenih sprememb, drugi so kazali bolj ali manj enakomeren tok in mednje sodijo: obseg porabe elektriËne energije, tehnolopki napredek delovnih metod in sredstev, rast kadrovskega potenciala in znanja v splopnem. Pospepen razvoj se je zaËel odvijati v obdobju po drugi svetovni vojni. Pomanjkanje kakovostne sodobne opreme in materiala je zelo oviralo ta proces. Kljub temu so snovanje graditev, obratovanje in vzdræevanje razdelilnega omreæja in postrojev dolgo Ëasa uspepno obvladovali ptevilni odliËni elektrotehniki in inæenirji. Med njimi je prof. dr. Babuder (ob tveganju, da bo mogoËe kdo nehote prezrt, kot se je izrazil) za posamezna distribucijska podjetja omenil naslednja zasluæna imena: Sajovic, RabiË, Randl, Raspet, Zupanc, GregorËiË, Debelak (Elektro Celje); Primc, Jesih, Tome, ©orn, ©tajdohar, Mavko, Oblak, Brvar, Pirnat, Gril (Elektro Ljubljana); Koropec st., Sakelpek, HoËevar, Baro-viË (Elektro Maribor); Chvatal, Vozel, GrËar (Elektro Gorenjska); Kranjc, Hvala, ArËon, ©to-kelj (Elektro Primorska). Nadaljnje obdobje hitrejpega vzpona Proti koncu petdesetih in v pestdesetih letih se zaËne hitrejpi vzpon, podprt z moËno kadrovsko okrepitvijo ptevilnih inæenirjev (kot je dejal prof. dr. Babuder, jih je preveË, da bi vse omenil in mnogi so pe med nami). Nadaljuje se ambiciozni program graditve transformatorskih postaj 110/20 kV veËjih moËi. SËasoma je vgrajena visokonapetostna oprema slabe kakovosti in terja izjemno skrb pri zakljuËni kontroli kakovosti pri domaËih proizvajalcih, po vgraditvi pa di-agnosticiranje stanja v obratovanju. ZaËne se uporaba sodobnih sistemov krmiljenja, zapËite in signalizacije. O napravah za procesno vodenje sistema pe ni nika- krpnega sledu. Kakovost 110 kV opreme je obupno slaba, pogosto se dogajajo okvare kot eksplozije instrumentnih transformatorjev, odklopnikov, prenapeto-stnih odvodnikov. Kabelsko om-reæje je tehnolopko zastarelo. V zaËetku 70-tih se zaËne proizvodnja domaËih kablov s polietilensko izolacijo. Niti pribliæno ne dosegajo evropske kakovosti. ˜Iz tistega Ëasa se spominjam kabelske povezave za napajanje tu-ristiËnega centra na Kopah. Po ptevilnih okvarah so kabelske spojke nadomepËale okvarjene dele kabla praktiËno vzdolæ cele trase. V tem smislu bi lahko z navajanjem podobnih problemov nadaljeval. Veliko pasti je bilo na tej serpentinasti poti, ampak horizont je æarel. In prav nam pride ta, precej svobodna interpretacija Maove misli: strokovni potencial kadrov v distribuciji se je bogatil z izkupnjami in oËiten napredek so dokazovali ptevilni te-hniËni doseæki,« je dejal prof. dr. Babuder. V tem smislu je med tehniËnimi pridobitvami omenil doloËitev standardnih sosednjih nazivnih napetosti omreæja 110 kV in 20 k V, graditev prvih transformatorskih postaj 110/X kV, uporabo novih PVC in PE kablov ter nove kabelske tehnike pri spojnem materialu in konËnikih, uporabo samonosnega kabelskega snopa v nizkonapetostnem omreæju, tipi-ziranje hipnih prikljuËkov, uporabo MTK naprav za daljinski preklop dvotarifnih ptevcev, uvajanje novih sekundarnih sistemov, uporabo malooljnih odklo-pnikov veËje izklopilne zmogljivosti, uvajanje sodobnih repitev prenapetostne zapËite, nove repi-tve pri ozemljevanju nevtralne toËke v srednjenapetostnem om-reæju, pripravo in uveljavljanje tehnipkih predpisov in normativov ter standardov za opremo v distribucijskem sistemu. Razvilo se je tehnipko okolje, ki je ob uporabi sodobnega in v svetu razpoloæljivega znanja na gospodaren naËin skrbelo za nemoteno dobavo kakovostne elektri-Ëne energije in drugih storitev -primerno kriterijem, ki so v veljavi v razvitih okoljih. Omenjene procese je podpirala celotna infrastruktura, kot: vladne administrativne strukture, zlasti njihov strokovni del, vzgoja ka- Slavnostni govornik prof. dr. Maks Babuder. Foto Miro Jakomin drov v posebnih šolah in fakultetah, razvojno-raziskovalni inštituti, industrija opreme in ne nazadnje strokovne organizacije in društva. Spremembe v prehodnem obdobju, ki je sledilo osamosvojitvi Slovenije, so zahtevale prilagajanje in s tem dodaten trud, in Elektro Celje je pri tem sodelovalo z vsemi mocmi. Cas velikih tehnoloških pridobitev V nadaljevanju je prof. dr. Maks Babuder dejal, da so se strokovnjaki Elektra Celje kljub financnim težavam trudili slediti sodobnim trendom pri graditvi, obratovanju in vzdrževanju svojega elektroenergetskega sistema. Skoraj v celoti je opravljen prehod s 35 kV na 20 kV nivo ter tako odprta pot k nadaljnji tipizaciji in poenotenju opreme in naprav. Podobno se izvaja in nacrtuje prehod z 10 kV na 20 kV napetostni nivo. Prav tako je sprejet koncept zankastega napajanja srednjenapetostnih izvodov, ki omogoca selektivno izlocanje delov omrežja v okvari, kar zmanjšuje število in trajanje izpadov odjemalcev. Prav gotovo je gradnja centra daljinskega vodenja najpomembnejši poskus v smeri izboljpanja zanesljivosti napajanja odjemalcev in s tem tudi po-veËanja kakovosti njihovega napajanja. Uvaja se centralizacija izvajanja posameznih nalog daljinskega vodenja in temu primerno poveËanje uËinkovitosti delovanja podjetja kot celote. Pomemben prispevek na tehni-Ënem in tehnolopkem podroËju je avtomatizacija srednjenapeto-stnega omreæja v Elektru Celje. Strokovnjaki tega podjetja so z avtomatizacijo zaËeli æe leta 1990 in so z izvirnimi lastnimi repitva-mi uspepno avtomatizirali najbolj kritiËne dele svojega srednjena-petostnega omreæja. To je bila spodbuda in velik korak naprej v smeri pribliæevanja odjemalcem in izpolnjevanja njihovih zahtev po kakovostnejpi dobavi elektri-Ëne energije. Poudariti je treba, da distribucijski center vodenja in avtomatizacija prispevata predvsem k uresniËevanju naslednjih ciljev: poveËanju zanesljivosti napajanja odjemalcev (manjpe ptevilo izpadov in krajpi Ëas trajanja izpadov), zmanjpanju potrebnega dela monterjev na terenu, manjpe-mu obsegu prevoæenih poti pri osamitvi okvar, varnejpemu in enostavnejpemu delu monterjev, 27 Foto Miro Jakomin Predstavniki podjetij Steklarna Roga-pka Slatina, Elektrosignal in Elektro Maribor so ob praznovanju 90-letnice celjske distribucije izroËi-li podjetju Elektro Celje darila, ki jih je prevzel direktor Peter PetroviË. 28 uËinkovitejpemu delu zaposlenih, poglobljenemu strokovnemu delu in uporabi sodobnih orodij pri vodenju in analizi delovanja DEES, nadaljnji informatizaciji poslovanja distribucijskih podjetij, veËjemu zadovoljstvu odjemalcev. Pomemben dejavnik kakovosti napajanja sta predvsem ptevilo in trajanje prekinitev dobave elek-triËne energije. Prekinitve nastanejo v nekaterih primerih tudi zaradi vzdræevalnih posegov. Zato se je v 80-tih letih zaËel proces uvajanja dela pod napetostjo, ki do danes ni bil uresniËen. NaËin obratovanja slovenskega sre-dnjenapetostnega omreæja je v prek upora ozemljenih posameznih delih omreæja, kjer se ze-meljskostiËni tokovi omejujejo na predpisano vrednost (150 ali 300 A). V takem sistemu pomeni vsak zemeljski stik tudi izpad voda (delovanje zapËitnih naprav predvsem hitrega in poËasnega APV). To pa pri uporabi sodobnih tehnolopkih naprav in informa- cijske tehnologije pomeni prenehanje delovanja ptevilnih naprav, kar negativno vpliva na odjemalce. Tudi tu so strokovnjaki podjetja Elektro Celje prisluhnili potrebam Ëasa in izpeljali projekt uvajanja shunt-stikala, ki omogoËa delovanje voda tudi v primeru tovrstnih okvar. Premostitev okvarjene faze s shunt-sti-kalom povzroËi ugasnitev obloka zaradi izpada (ozemljevanja) okvarjene faze, kar pa zaradi kratkega Ëasa in normalnega delovanja zdravih faz odjemalci ve-Ëinoma ne obËutijo. Nadaljnji te-hnolopki napredek je bil narejen na podroËju zaznavanja in spremljanja atmosferskih razelektritev. Kontinuiteta napajanja je v srednjenapetostnem omreæju vselej ogroæena od teh pojavov. ©e posebej velja to v napem prostoru, kjer je atmosferska aktivnost te vrste razmeroma intenzivna. Zniæanje posledic izpadov je mogoËe doseËi tudi s prilagoditvijo obratovanja glede na ogroæe-nost, ugotovljeno na podlagi in- formacij preko sistema Scalar, ki omogoËa zanesljivo obvepËanje o mestu in Ëasu atmosferskih razelektritev v napem prostoru. Vsa distribucijska podjetja so se æe odloËila za uporabo tega sistema. Posledice neustrezne delitve sredstev Zavedati se moramo, je poudaril prof. dr. Babuder, da so ptevilne reorganizacije in s tem prehodi s centraliziranega na decentralizirani naËin organiziranosti distribucijske dejavnosti imele tudi ne-æelene uËinke na uspepnost in uËinkovitost poslovanja distribucijskih podjetij. Razprpenost kompetenc in veËja moË nekdanjih tozdov oziroma pozneje poslovnih enot je privedla do drobljenja dejavnosti na organizacijsko premajhne enote, kar je vplivalo na optimalnost sprejetih te-hniËnih in tehnolopkih repitev. Razdrobljenost in neenotnost pa je vplivala tudi na nerazumevanje in podcenjevalen odnos do distribucije tistih dejavnikov, ki so odloËali o delitvi sredstev v nekdanji skupni elektrogospodarski dejavnosti. Posledice neustrezne delitve sredstev so ptevilne in opazne v praktiËno vseh slovenskih distribucijskih podjetjih: nezgrajeni centri daljinskega vodenja, nezadostna vlaganja v gradnjo distribucijskih objektov (RTP, RP in TP), nezadostna vlaganja v gradnjo omreæja (110 kV, SN in NN omreæja) ter posle-diËno neustrezni nivo kakovosti napajanja odjemalcev v posameznih delih omreæja. Te misli nazorno potrjuje dejstvo, da so bili investicijski programi za distribucijske centre vodenja vseh slovenskih distribucijskih podjetij izdelani v obdobju od leta 1986 do 1989, prvi center vodenja je bil dograjen leta 2002 (DCV Elektro Maribor), druga podjetja pa so trenutno v fazi razpisov za pridobitev ponudnikov oziroma izvajalcev. Pripomniti je treba, da je edino Elek-tro Celje pridobilo sredstva iz nekdanjega skupnega elektroenergetskega sklada, s katerimi je zaradi pravoËasno izdelane dokumentacije tudi zgradilo prostore (stavbo) za nov center vodenja. Morda bi se dalo izogniti marsikateri nasedli investiciji na raËun vlaganj v distribucijski del elektroenergetskega sistema, kar bi pomenilo veliko veËjo kakovost napajanja odjemalcev, kar je imperativ in vodilni cilj vseh distribucijskih podjetij v danapnjem Ëasu. Bo še možna kakovostna oskrba? Omenjena dejstva morajo upoptevati vsi pripravljalci in zagovorniki nove reorganizacije slovenske distribucije. Odprte so namreË pe vedno dileme o zdruæevanju dejavnosti upravljanja in distribucije, o povezovanju petih podjetij v eno, dve ali tri podjetja o moænosti centralizacije dejavnosti upravljanja in drugo. Temeljni problem pa je, da distribucijska podjetja delajo æe leta z izgubo, ki jo vedno in znova pre-tapljajo v zmanjpano amortizacijo in s tem v zniæevanje kapitalske vrednosti podjetij, kar pkoduje njihovemu poslovanju. Treba se je sprijazniti z dejstvom, da elektriËna energija ne more biti veËni korektiv za inflacijska gibanja, kar pomeni, da se mora cena za opravljene storitve ustrezno poveËati, ker v nasprotnem primeru ne bo mogoËe izpolnjevati pogojev glede kakovosti napajanja odjemalcev. Vedno veËje ptevilo odjemalcev bo napajano z elektriËno energijo, katere kakovost ne bo ustrezala zahtevam evropskih standardov, to pa je zagotovo stanje, ki si ga nihËe v napi dræavi ne æeli. Vprapljiv je tudi nakup distribucijskih podjetij, Ëe so to podjetja, ki ustvarjajo izgubo in s tem niso zanimiva za vlaganje zasebnega ali tujega kapitala. Postavlja se vprapanje, zakaj bi tuji partnerji kupili slovenska distribucijska podjetja in kaj bi taka repitev prinesla slovenskim odjemalcem. Da se dræava vsaj delno umika kot lastnica DEES je realnost; slutnja o tem, kako ji bo to uspelo, ni obetavna. Ali bo poskrbljeno za dolgoroËno zanesljivo oskrbo odjemalcev ob upoptevanju okoljskih omejitev in zahtev trajnostnega razvoja? Æe na videz nepomembni dogodki, kot so na primer preostro postavljene omejitve v Uredbi o elektromagnetnih sevanjih lahko pomembno vplivajo na Ëasovni potek investicij z vsemi ekonomskimi posledicami. Znatno opaznejpe (in boleËe) so posledice Zakona o lokalni samoupravi, kjer pogoje za gospodarsko rast doloËa, re- cimo, mala obËina, ne da bi o vseh posledicah kvalificirano in temeljito presodila, zraven pa uveljavi samo izrazito lokalne interese. EES predstavlja ekonomsko uspepno celoto le, Ëe presega v danih razmerah kritiËne dimenzije (˜kritiËno maso«). Ne glede na to, kdo bo lastnik DEES ali kdo bo skrbel za njegov optimalni razvoj, ima vlada æe danes nalogo poskrbeti za uveljavitev usklajene uporabe novih, evropskih ˜pravil igre«. Izkupnje so pokazale, kaj pomeni umakni-tev napisanega pravila (na primer standarda JUS), ki ga ima uporabnik v omari v jeziku, ki ga razume, in uveljavitev boljpega, sodobnejpega, a napisanega v an-glepËini (ne glede na to, da standardi niti niso veË obvezni). Objekti v DEES tako kot v EES so specifiËni glede na strukturo in sestavljajo praviloma njihov naj-pomembnejpi del - kompleksni te-hnolopki sistem. Gradbena opora in okrov je ekonomsko sekundarnega pomena. Tehnologiji objekta je treba nameniti najveËjo pozornost, ker neposredno vpliva na: varnost in zdravje ljudi v objektu, poæarno varnost, ogro-æenost okolja, uËinkovito obratovanje in vzdræevanje sistema, ne da bi omenjali spleta interaktivnih ekonomskih vplivov vËasih enormnih finanËnih dimenzij; ti vidiki so, glede na njihovo speci-fiËnost, preveË grobo obdelani v novem Zakonu o graditvi objektov. Z nekoliko pozornosti bomo v veËini elektroenergetskih objektov hitro napli interes dræave, pa Ëeprav gre za zasebno investicijo in se vlada ne more v celoti umakniti. Zato naj bodo tako zakonske doloËbe, kot tudi podzakonski akti eksplicitni v tem smislu. Prihodnost je v skupnem nastopu V zadnjem delu slavnostnega govora je prof. dr. Babuder povedal, da veËina izreËenih misli obravnava inæenirsko znanje, ˜know-how« tiste vrste, ki ga ni mogoËe kupiti na softverskem trgu in ga ne moremo uvoziti na zgopËenki. Zraslo je iz izkupenj, ki so rodile tudi podatkovno bazo, iz katere lahko Ërpamo podatke za optimiranje repitev v na-pem sistemu - poudarjamo v na-pem sistemu, ki je specifiËen in ne morebiti tako optimiran kot v Kanadi ali Braziliji. NekritiËna uporaba zgledov od drugod je tvegana in veËinoma ne vodi k uspehu. To je omenil ob bojazni, da pojema vera v domaËe potenciale znanja, ki je zbrano v vseh organizacijskih enotah EES. NekritiËno uveljavljanje zahtev od drugod in zdi se, da je bilo podobno pri oblikovanju Uredbe o splopnih pogojih za dobavo in odjem elektriËne energije, vodi v teæave. Kriteriji so postavljeni previsoko. Trgovina je v verigi od proizvodnje do porabe samo en element v celotnem procesu. Ni nepomemben, vendar kaæe imeti pred oËmi, do kod sega njen akcijski mehanizem. ˜Kljub vsemu menimo, da je prihodnost v skupnem nastopu vseh strokovnjakov v slovenskem elektrogospodarstvu. SinergiËni uËinek izkupenj in znanja, ki ga premoremo v Sloveniji, je zagotovilo za uspepno obratovanje, vzdræevanje, razvoj in ne nazadnje tudi poslovanje distribucijskih podjetij v prihodnje. To naj bi zagotavljalo tudi kakovostno napajanje odjemalcev in opravljanje storitev v skladu z evropskimi standardi, kar je tudi poglavitna naloga distribucijskih podjetij,« je konËal prof. dr. Babu-der. Ob tem pe omenimo, da je podjetje Elektro Celje ob praznovanju 90-letnice izdalo jubilejno publikacijo, ki v prvem delu opisuje razvoj elektrifikacije na obmoËju Elektra Celje in razvoj distribucije elektriËne energije. Drugi vsebinski deli so: Obrazi, ki ostanejo (portreti), Varnost, razvoj in okolje, Poraba in cene elektri-Ëne energije ter Osebna izkaznica podjetja. Pri pisanju te publikacije je sodelovalo veË uglednih avtorjev, ki so se sreËali z nemajhnimi teæavami pri zbiranju zgodovinskih podatkov. Kot je v besedi urednika zapisal Joæe Vol-fand, je marsikaj ostalo neodkrita preteklost, ki vabi k nadaljnjemu raziskovanju in odkrivanju. Miro Jakomin 29 LET OBMO»JA ELEKTRO LJUBLJANE Skoraj deset let je æe od takrat, ko je Elek-tro Ljubljana, d. d., praznovalo 100-oble-tnico zaËetka elektrifikacije. Ker se podjetje zaveda pomena poznavanja svojega izvora, korenin, razvoja in prehojene poti, je 14. junija 2003 na æe tradicionalni prireditvi, dnevu podjetja, zaznamovalo tudi 40 let svojega obstoja na sedanjem elektroenergetskem obmoËju, kjer podjetje dobavlja elek-triËno energijo odjemalcem. 30 ovoustanovljeno podje- N tje je zaËelo poslovati 1. julija 1963 na podlagi Temeljnega zakona o elektrogospodarskih organizacijah in odloËbe Izvrpnega sveta Ljudske republike Slovenije. Po besedah predsednika uprave Vincenca Janpe v pozdravnem nagovoru je bilo v Sloveniji na ta datum ustanovljenih pet dræavnih podjetij za distribucijo elektriËne energije namesto prejpnjih 16 komunalnih elektrogospodarskih organizacij in med njimi Elektro Ljubljana. V podjetju Elektro Ljubljana so se zdruæili Elektro KoËevje, Elektro Ljubljana mesto, Elektro Ljubljana okolica, Elektro Novo mesto in Elektro Trbovlje kot poslovne enote. Dodatno je bila ustanovljena kot poslovna enota tudi enota Elektroservisi. Sprememba zakonodaje v elektrogospodarstvu v tem obdobju je narekovala uËinkovito odpravo administrativno centralistiËnega upravljanja, ki je zaviral nadaljnji razvoj. Znotraj elektrogospodarstva je to pomenilo ukinitev elektrogospodarske skupnosti in elektroprenosa ter poudarek na novo ustanovljenih proizvodno prenosnih podjetjih in distribucijskih podjetjih. Poudarek bistvenih sprememb je bil naslednji: - veËja svoboda upravljanja v elektrogospodarstvu; - pogodbeno urejeni poslovni odnosi med elektrogospodarskimi podjetji ter elektrogospodarskimi podjetji in odjemalci; - predpisano elektroenergetsko soglasje za nove odjemalce; - odprava enotnih cen, normativov, skupnega obraËuna in regresov iz preteklega Ëasa; - polna odgovornost elektrogospodarskih podjetij za prevzete dobavne obveznosti elektriËne energije do odjemalcev. S koncentracijo kadrov, predvsem iz nekdanjega podjetja Ljubljana okolica in delno iz podjetja Ljubljana mesto, je bil pod prvim direktorjem Janezom Pre-logom postavljen jasen koncept razvoja. Distribucija je osvojila tudi napetostni nivo 110 kV in prvi rezultati so bili izgradnja prvih dveh direktnih transformacij 110/10 kV Ljubljana-Center (leta 1967) in 110/20 kV Domæale (leta 1968). S tem je bil led prebit in druga podjetja so sledila novemu konceptu. Prvih deset let je zahtevalo tudi izjemne finanËne napore, saj so poslovne enote zdru-æevale do 50 odstotkov amortizacijskih sredstev za zgraditev hrbtenice sistema. ©ele pozneje, z dotokom sistemskih energetskih sredstev, je distribucija lahko veË investirala tudi v lokalno mreæo. Z odlokom navedenega datuma je dejansko nastalo Elektro Ljubljana na obmoËju, ki ga pe danes pokriva in dobavlja elektriËno energijo odjemalcem. V teh 40 letih je seveda priplo do ptevilnih notranjih reorganizacij podjetja, toda ozemeljsko obmoËje pokrivanja elektrodistribucijskega omreæja in odjemalcev na tem omreæju se ni spremenilo. Elek-tro Ljubljana torej æivi v takpni ali drugaËni organizacijski obliki na takrat opredeljenem obmoËju æe 40 let ter bo æivel in se razvijal naprej. Kot je bilo v uvodu æe omenjeno, je zelo uspela in dobro obiskana prireditev potekala v okviru dneva podjetja v neposredni bliæini gradu Bogenpperk in je vkljuËe-vala tako kulturni kot zabavni program. Naj na tem mestu omenim le Valvasorjevo konjenico, Zasavske rogiste in Oktet Valvasor. Vrhunec pa je prireditev vsekakor dosegla v æe tradicionalnem plezanju na drog, v katerem so se med sabo pomerile posamezne distribucijske enote podjetja. Tudi letos je æe ˜tradicionalno« zmagala DE Ljubljana okolica. Uradni del prireditve je bil razdeljen na tri kljuËne dogodke: podelitev plaket zaposlenim, podelitev pisnega priznanja in denarne nagrade za najboljpo stalno izboljpavo in podelitev pisnih priznanj nekaterim najpomem-bnejpim poslovnim partnerjem. Eden poglavitnih poslovnih ciljev Elektra Ljubljana je zagotavljanje stalne, zanesljive in kakovostne dobave elektriËne energije. Podjetju je ob pomembni obletnici Ëestital tudi dræavni sekretar za Upravi podjetja je simboliËno priznanje izroËil æupan Litije. Podelitev plaket za 20-letno delo v elektrogospodarstvu. Foto arhiv Elektro Ljubljana Pri uresniËevanju tega cilja imajo pomembno vlogo poslovni partnerji, ki æe dolga leta zgledno sodelujejo s podjetjem. Podjetje se jim je zahvalilo s pisnim priznanjem. Slovensko elektrogospodarstvo s proizvodnjo, prenosom in distribucijo ter drugimi novimi trænimi akterji, sodi med temeljne in vitalne panoge gospodarstva. Pomena elektrogospodarstva pa se æal prepogosto zavemo pele, ko pride do prekinitve dobave elek-triËne energije ali do tako osovra-æenih redukcij. Pomen zaposlenih v elektrogospodarstvu podjetje æe veË let potrjuje in izraæa s podelitvijo plakete za 20-letno delo v elektrogospodarstvu svojim zaposlenim. Letos je plaketo prejelo trinajst sodelavk in sodelavcev. Letos je podjetje zaËelo podeljevati pisna priznanja in denarne nagrade za najboljpo stalno iz-boljpavo v minulem letu. Lani je sluæba za kakovost prejela sedemnajst predlogov za stalne izbolj-pave. Slednje so bile obravnavane skladno z organizacijskim predpisom za izvajanje stalnih iz-boljpav - OP 25. Trinajst predlogov je bilo sprejemljivih za izvedbo in s tem tudi denarno nagrajenih. ©tiri izboljpave niso bile primerne za izvedbo. Za leto 2002 je bil na podlagi razliËnih kriterijev izbran Jakob Pavlin kot najbolj-pi predlagatelj in nosilec najbolj-pih dveh predlogov stalnih izbolj-pav leta 2002. Na prireditvi sta Elektru Ljubljana uspepno poslovanje tudi v naprej zaæelela dræavni sekretar za energetiko mag. Djordje Æebe-ljan in æupan Litije Mirko Kaplja. Slednji se je upravi podjetja zahvalil za dobro medsebojno sodelovanje s simboliËnim Valvasorjevim srebrnikom. Mag. Violeta Irgl 31 NOV »AS ZA PRILOÆNOSTI V delnipki druæbi Elektro Celje v tem Ëasu uvajajo standard kakovosti ISO 9001, katerega pomembni del so kompetence, ki pomenijo sposobnost uporabe znanja in drugih zmoænosti, da lahko zaposleni uËinkovito in v skladu s standardi delovne uspe-pnosti opravijo svoje delo. V tesni povezanosti z uvajanjem sistema kompetenc je po prepriËanju napega gosta Nina MaletiËa prav posodobitev kadrovskega sistema, ki je usmerjena predvsem k odnosu s strankami. Prihaja obdobje dejavnega upravljanja Ëlovepkih virov, ki ga bodo nenehno razvijali in izpopolnjevali z namenom, da bi dosegli poslovno odliËnost. jih doslej pridobili v elektrogospodarstvu. Kako je potekalo vape sodelovanje v strokovnih krogih? ˜V Ëasu zaposlitve v elektrogospodarstvu sem svoje znanje dodatno izpopolnjeval na ptevilnih delavnicah, namenjenih usposobitvi strokovnjakov elektroenergetskih podjetij za delovanje v novih trænih okolipËinah. Tako sem se od 3. do 9. septembra 1999 udeleæil specializiranega seminarja na podroËju trga elek-triËne energije, ki ga je organiziralo MGD v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani (prof. dr. Gubina) in s tujimi strokovnjaki (prof. dr. Debs -ZDA, g. Eriksson - Finska (For-tum), g. Lindstrom - Finska (Fin-grid) ter s strokovnjaki iz MGD in Elesa. Udeleæil sem se tudi nekaj kongresov doma in v tujini o trgovanju z elektriËno energijo in regulaciji trga z elektriËno energijo. Prav tako sem bil predavatelj na nekaj delavnicah za upra-viËene odjemalce, ki jih je organiziral Inptitut Joæef Stefan - Center za energetsko uËinkovitost. Pri svojem delu sem imel prilo-ænost sodelovati s ptevilnimi strokovnjaki iz tujine, kot so dr. Re-uter, dr. Reisinger, dr. Netzl Opriložnostih na tem podrocju smo se v zacetku junija pogovarjali z dipl. univ. pravnikom Ninom Maleticem, novim direktorjem splošno kadrovskega sektorja v delniški družbi Elektro Celje (do konca letošnjega aprila je bil zaposlen kot vodja pravne službe v podjetju Elektru Maribor). Doslej je dejavno sodeloval pri uresnicevanju pomembnih elektroenergetskih projektov in svoja raziskovalna prizadevanja še posebej usmeril v spremljanje razvoja energetskega prava in njegove regulative. Gre za mlado pravno disciplino v Sloveniji, saj se je njen razvoj pospešil šele z uvedbo trga na podrocju energije, pred tem pa je bila energetika dolga desetletja monopolna dejavnost s sorazmerno majhnimi vsebinskimi spremembami. Vse to je spremenila odlocitev Slovenije o vstopu v EU in je pred nami obdobje obsežnih sprememb in prilagoditev na popolnoma nove ekonomske odnose na podrocju slovenske energetike, ki tako ponovno postaja pomembna gospodarska panoga. Prosim, ce lahko opišete poglavitne delovne izkušnje, ki ste si (Verbundplan - Avstrija), dr. Po-eschl (Steweag - Avstrija), dr. Erich Wagner, dr. Pavel Kaluža (EVN - Avstrija), dr. Tomas Mul-ler, mag. Heilig (VEO - Avstrija), ki se uvršcajo med vodilne strokovnjake na podrocju uvajanja trga z elektricno energijo.« Pri katerih projektih ste se sodelovali? »Sodeloval sem tudi pri projektu reševanja nasedlih investicij v slovenskem elektrogospodarstvu. Pri tem sem bil v stikih s strokovnjakom iz Velike Britanije dr. Scarsijem (London Economics), ki je prav tako organiziral delavnico, na kateri nam je predstavil delovanje evropskega trga z energijo in pristojnosti regulatorja v Veliki Britaniji in nekaterih drugih državah EU (Nizozemska, Španija), kjer je sodeloval kot svetovalec. Številne izkušnje pa sem si nabral tudi v neposrednih stikih z vodilnimi in odgovornimi strokovnjaki v našem elektroenergetskem sistemu.« V novih gospodarskih razmerah naj bi bilo vse usmerjeno k cim boljšemu odnosu do odjemalcev elektricne energije, kar še posebej velja za kadrovski sistem. Kakšna je vaša vizija na tem podrocju? »Naš namen je pridobiti hitro in ucinkovito komunikacijo s strankami, to je s kupci, dobavitelji, poslovnimi partnerji in drugimi. Pomembno vlogo ima tudi perso-nalizacija odnosov, kar vodi do povecanja zadovoljstva in lojalnosti naših strank. Želimo vpeljati poglobljeni nadzor nad delom s Foto Miro Jakomin Nino MaletiË strankami in predvidevanjem potreb, vse to pa vodi k zniæevanju stropkov in poveËanju lastne produktivnosti. Dejavno nadziranje poslovanja v druæbi zajema aæur-no spremljanje poslovanja in sprotno primerjavo uspepnosti.« Katerim nalogam boste v prihodnje namenili najveËjo pozornost? ˜Elektro Celje, d. d., bo v prihodnje namenilo dodatno pozornost upravljanju Ëlovepkih virov, kar se æe izvaja v okviru izvedene prenove sistematizacije delovnih mest v skladu s spremembami delovne zakonodaje in zahtev Energetskega zakona. ©e posebej bomo teæili k razvoju notranjih kadrov, kar nam bo omogoËila dodatna informacijska podpora, ki jo prav zdaj pripravljamo. Dvig ravni upravljanja Ëlovepkih virov pa pomeni uvedba notranjega komuniciranja in obvladovanja ter æe omenjenega kontrolinga. Pripravljamo uvedbo razvojnih pogovorov, katerih namen je zagotavljanje nenehnega razvoja podjetja in vzdræevanje kakovostnih medsebojnih odnosov, posamezniku pa se omogoËi osebnostni, poklicni in delovni razvoj, kar pomeni ohranjanje njegove konkurenËne sposobnosti na trgu delovne sile. Z razvojnimi pogovori si æelimo poveËati uËinkovi-tost dela in zadovoljstvo pri delu.« Poglavitni pojmi v novem sistemu poslovanja so torej povezani z ljudmi, znanjem, kakovostjo, konkurenËnostjo in podobnim. Za katere cilje si boste v vapem podjetju pe posebej prizadevali? ˜Cilj nape druæbe, katerega v celoti zagovarjam, je, da z ustrezno selekcijo pridobimo prave ljudi, razvijamo njihove sposobnosti, optimalno izkoristimo njihove zmoænosti in znanje ter jih ustrezno motiviramo. Dejstvo je nam-reË, da so ljudje kljuËni konku-renËni dejavnik, zato je vedno bolj pomembno, kako upravljamo njihovo znanje. Z uvedbo sistema kakovosti si bomo prizadevali na podroËju kadrov doseËi uËinkovito upravljanje znanja. Izvedli bomo tudi stratepko preobrazbo izobraæevalnih programov, pri Ëemer si æelimo poveËati deleæ izobraæevanja za jutri. Po- datek o ptevilu ur izobraæevanja namreË pove zelo malo, saj je teæ-ko meriti vloæek v izobraæevanje v odnosu do poveËanja prihodkov. Poseben poudarek pa bomo namenili tudi naËrtnemu prena-panju znanja med zaposlenimi, ki pomeni izpopolnitev izobraæeva-nja v druæbi, saj se s tem zagotavlja, da Ëim veË znanja ostaja v druæbi tudi po odhodu posameznika, ki si je pridobil doloËena znanja. Za veliko druæbo, kot je napa, je znaËilno, da vednost o tem, kaj kdo zna in kaj zna druæ-ba kot celota, ni neposredno dostopna kot v primeru majhnih podjetij, zato je potreba po upravljanju znanja toliko veËja.« Kakpni so vapi pogledi na razvoj energetskega prava in pravne regulative kot razmeroma mlade pravne discipline v Sloveniji, ki se je pojavila v obdobju po energetskem zakonu? ˜Kot je znano, je bilo prej to po-droËje urejeno zgolj administrativno. Dejansko je bila energetika monopol, kjer ni bilo nekih moænosti razvoja in znotraj tega tudi ne pravnih in ekonomskih odnosov. Z odpiranjem trga smo dobili upraviËene odjemalce elek-triËne energije, ki imajo prost dostop do omreæja. To pomeni, da kupci prosto sklepajo pogodbe in se tudi prosto pogajajo v zvezi s pogodbami za nakup elektriËne energije. V to je bilo vloæeno ogromno dela, ker æelimo dohiteti zahodni svet in preiti na nove pogodbene odnose, pa tudi uvesti novo ekonomsko miselnost na po-droËju energetike. Trgovina z energijo je po definiciji energije kot trænega blaga res terminolo-pko izenaËena z drugim blagom, vendar ni zanemariti njene posebnosti, ki se nanapa na transport in skladipËenje - veliko vlogo tako igra tako imenovana tehniËna re-gulativa, ki neposredno vpliva na razvoj trgovine z elektriko. Vsa miselnost se v bistvu vrti okrog vprapanja, kako s kupcem sodelovati, kako ga ohraniti kot partnerja, kako ga narediti zainteresiranega, da bi mu lahko pe naprej prodajali elektriËno energijo, ki je za zdaj nape edino prodajno blago. Æelimo si seveda prodora na druga træna podro-Ëja, podobno kot to poËnejo podjetja v tujini, in druæbo usmeriti v tako imenovano ˜multi uti- Nino MaletiË je z odliËnim uspehom diplomiral iz mednarodnega gospodarskega prava, uspepno je opravil tudi dræavni pravnipki izpit, tekoËe govori nempki in anglepki jezik, trenutno pa ptudira na tretji stopnji Pravne fakultete v Mariboru (magistrski ptudij gospodarskega prava). Na dosedanji ptudijski in poklicni poti si je pridobil bogate delovne izkupnje. V letih od 1995 do 1997 je bil zaposlen na Vi-pjem sodipËu v Mariboru, v letih od 1997 do 1998 pa v istem mestu na Okroænem sodipËu. Leta 1998 se je zaposlil kot pravnik in svetovalec direktorja v Elektrogospodarstvu Slovenije, razvoj in inæeniring, d. d., v Mariboru. Tu se je ukvarjal z naslednjimi nalogami: specializacija na po-droËju energetskega prava, samostojno svetovanje direktorju na podroËju pravnih zadev in notranjega vodenja podjetja, vodenje kadrovskih zadev, priprava pravnih aktov podjetja, uvajanje sistema kakovosti ISO 9001, sodelovanje pri mednarodnih pogajanjih v ekspertnih skupinah, zastopanje podjetja pred upravnimi in sodnimi organi, sodelovanje v strokovni komisiji za pripravo Energetskega zakona in nekaterih podzakonskih aktov. lity« dejavnost, zato nas na tem podroËju Ëaka pe ogromno dela.« Kako pa je trenutno z usklajenostjo nape energetske zakonodaje z zakonodajo na podroËju Evropske unije (harmonizaci-ja)? ˜Glede energetske zakonodaje je bilo maja na 6. konferenci slovenskih elektroenergetikov v Portoroæu povedano, da je æe okrog 90 odstotkov usklajena z zahtevami EU. Drugi problem, ki pa se z odprtjem trga pojavlja, je podroËje konkurenËnega prava. In to zaradi prehoda iz monopolne dejavnosti na podroËje pogodbenih odnosov, kjer veljajo dolo-Ëene omejitve glede træne moËi posameznega subjekta na trgu. VeËkrat se namreË presoja zdru-æevanje posameznih pravnih subjektov z vidika konkurenËnosti. Tako bomo morali dati poseben poudarek tudi temu pravnemu podroËju. Æelja vsakega trgovca je, da postane Ëim veËji in Ëim moËnejpi, in da si zagotovi Ëim ve-Ëji træni deleæ. In podobno je tako v Slovenji kot tudi v Evropski uniji.« Miro Jakomin 33 RIPRAVE NA GRADNJO 400 kV POVEZAVE Z MADŽARSKO Elektro-Slovenija, d. o. o., je v skladu z dolgoroËnimi razvojnimi naËrti in energetskimi potrebami zaËelo priprave na gradnjo 400 kV povezave z Ma-dæarsko, ki bo dræavi tudi v prihodnjih letih zagotovila dovolj kakovostne in cenovno ugodne elektriËne energije. Lokacijski naËrt naj bi bil sprejet leta 2005, daljnovod pa zgrajen do konca leta 2007. Elektro-Slovenija v skladu z dolgoroËnimi razvojnimi naËrti in energetskim programom æe dalj Ëasa naËrtuje zgraditev 400 kV daljnovodne povezave z Ma-dæarsko, saj se povprapevanje po elektriËni energiji v Sloveniji nenehno poveËuje, s tem pa se veËa-jo tudi obremenitve slovenskega prenosnega omreæja. ObstojeËe 400 kV daljnovodno omreæje nam srednjeroËno sicer zadostuje za izpolnitev potreb za prenos 100 MW moËi, ni pa primerno za prenos veËjih moËi. Odpiranje trga z elektriËno energijo zahteva lokacijsko fleksibilnost ponudbe in povprapevanja in hkrati moænost prenosa veËjih koliËin energije na velike razdalje, zaradi zasedenosti prenosnih zmogljivosti v zahodnem delu evropske interkonekcije pa so omejitve za transport zakupljene mo-Ëi vsako leto veËje. Zato je za Slovenijo in severovzhodni del dræave nujna Ëimprej-pnja povezava z Madæarsko in s tem vzhodnoevropskim energetskim omreæjem, saj bo le tako mogoËe zagotoviti dovolj kakovostne in cenovno primerne elektriË-ne energije za potrebe tamkaj- šnjega prebivalstva in industrije. Nacrtovani 400 kV daljnovod na relaciji Cirkovce-Pince pomeni del povezave med tremi državami Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo. Sedaj je že v celoti zgrajen na madžarski strani ( 2 x 400 kV daljnovod Heviz-Pince) in od razcepa v notranjosti Madžarske do hrvaške meje. Na Hrvaškem je zgrajen dvosistemski daljnovod od meje z Madžarsko do Zer-javinca pri Zagrebu, ki od leta 2001 redno obratuje po enem sistemu med Madžarsko in Hrvaško. Ce Slovenija ne bo pravocasno zgradila tega daljnovoda, pa bosta povezana oba sistema med Madžarsko in Hrvaško, s cimer bo Slovenija zamudila priložnost za neposredno povezavo z Madžarsko oziroma tudi priložnost, da si dolgorocno zagotovi dovolj kakovostne in tržno zanimive elektricne energije iz vzhodnoevropskih držav. Podjetje Elektro-Slovenija je na podlagi dolgorocnih razvojnih usmeritev in obsežno izpeljanih strokovnih podlag sodelovalo pri pripravi programa izdelave lokacijskega nacrta, ki je bil minulo leto tudi že sprejet, sama trasa novega daljnovoda pa je oprede- ljena tudi v prostorskih sestavinah dolgoroËnega naËrta Republike Slovenije. Junija bodo posredovane vsem nosilcem urejanja prostora gradiva za pridobitev smernic za na-Ërtovanje. V tem Ëasu bodo seznanjene tudi obËine, po katerih bo predvidoma potekala trasa tega daljnovoda. Predvidevamo, da bodo obËine temeljito prouËile predlog, posredovan v gradivu, in da bodo preverile, ali obstaja trasa, ki bi bila za lokalno skupnost bolj primerna, ter jo posredovale kot predlog razliËice trase. Na podlagi smernic za naËrto-vanje bo izdelana primerjalna ptudija razliËic podrobnejpega poteka daljnovoda. Sicer pa naj bi celotna trasa 400 kV daljnovoda Cirkovce-Pince znapala pribli-æno 80 kilometrov in bo v veËjem delu potekala vzporedno z æe ob-stojeËima 110 in 220 kV daljnovodoma oziroma po obmoËju ob-Ëin KidriËevo, Videm, Markovci, Goripnica, Ormoæ, Ljutomer, »renpovci, Beltinci, Velika Pola-na in Lendava. V skladu z Zakonom o urejanju prostora bo predlog dræavnega lokacijskega naËrta javno razgrnjen in obravnavan, pripombe in predloge iz teh obravnav pa bo Eles temeljito prouËil in jih sku-pal Ëim bolj upoptevati pri doloËi-tvi konËnega poteka daljnovoda, za katerega naj bi bilo gradbeno dovoljenje izdano do konca leta 2005. Po sedanjih naËrtih naj bi nato gradnjo 400 kV povezave z Madæarsko zaËeli leta 2006 in jo nato Ëez dobro leto tudi konËali. Brane JanjiÊ r RIHODNJO EVROPO BO VODIL PREDSEDNIK Dræave Ëlanice Konvencije o prihodnosti Evrope so po skoraj letu in pol pogajanj in usklajevanj vendarle dosegle konsenz o prihodnji reformi Evropske unije. Predstavniki tako dræav Ëlanic povezave kot tudi kandidatk za vstop so ob tem sicer pohvalili delo konvencije, a vendarle je jasno, da bo trajalo pe nekaj Ëasa, preden bodo nesoglasja zlasti glede glasovanja s kvalificirano veËino povsem pomirjena. Na sreËanju v Solunu bodo predlog pogodbe pe enkrat premleli, sicer pa naj bi bila podpisana pele maja prihodnje leto, ko bo Unija tudi uradno imela 25 Ëlanic. Mnenja diplomatov Ëlanic Evropske unije so se najbolj razhajala pri naËrtovanju prihodnjega institucionalnega ustroja povezave in s tem tudi porazdelitve moËi, kar smo opisali æe v prejpnjih ptevilkah Napega stika. Velikim dræavam Ëlanicam je uspelo uveljaviti svojo zamisel, da naj bi dobila Unija stalnega predsednika - skladno s predlogom bo namreË Evropski svet, v okviru katerega se ptirikrat na leto sestajajo voditelji EU, dobil predsedujoËega, s Ëimer bo ukinjeno naËelo rotacije na Ëelu Unije. Predsednik bo imel najveË pet let dolg mandat, njegove osrednje naloge pa bodo zagotavljanje kontinuitete, priprava zasedanj in zastopanje Unije v svetu, vendar brez poseganja v pristojnosti predsednika Evropske komisije in prihodnjega zunanjega ministra povezave. Poleg tega pa predsednik ne sme biti nosilec nacionalnega mandata, kar pomeni, da ne bo opravljal nobene javne funkcije v dræavi, iz katere bo izhajal. Komisarji z glasovalno pravico in brez nje V ministrskih svetih se bo sistem rotacije pri predsedovanju pe ohranil, vendar bo rotacija najmanj enoletna in praviloma ne hkratna, pri tem pa bo upoptevano politiËno in geografsko ravnovesje in raznolikost dræav Ëlanic. NatanËno ptevilo svetov pe ni doloËeno, temeljna pa bosta sveta za splopne in zunanje zadeve. Pri zadnjem - sestavljali ga bodo vodje diplomacij - velja izjema glede rotacije, saj ga bo vodil zunanji minister Evropske unije. Predlog pogodbe namreË uvaja tudi to funkcijo, vendar o njej v nasprotju z dogovarjanjem o predsedniku Evropskega sveta razhajanj ni bilo. V tej vlogi bosta zdruæeni funkciji komisarja za zunanje zadeve in visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko. Zunanji minister Unije, ki ga bo imenoval Evropski svet, bo povezavo predstavljal na mednarodnem prizoripËu, hkrati pa bo tudi predsednik Evropske komisije. Poleg omenjenega bo imela Komisija pe predsednika in trinajst evropskih komisarjev z glasovalno pravico, ki bodo izbrani z enakopravno rotacijo med dræavami Ëlanicami. NaËelo komisarsko me- sto na Ëlanico naj bi kljub temu ostalo, saj naj bi imelo deset dræav dræave, ki bodo brez predstavnika z glasovalno pravico, komisarja, ki te ne bo imel, izmenjavali pa se bodo na podlagi enakopravne rotacije med Ëlanicami na vsakih pet let. Predsednika komisije bo na predlog Evropskega sveta izvolil Evropski parlament, ki bo hkrati potrjeval tudi komisarje. Z novostmi glede glasovanja v Komisiji kajpak niso zadovoljne zlasti manjpe dræave, saj se bojijo, da bodo izgubile æe tako pibko moË, prav tako niso prepriËane, ali bodo lahko po letu 2009, ko bodo stekla pogajanja o ptevilu Ëlanov Evropskega parlamenta, ohranile sedanjo raven zastopstva v tem edinem neposredno izvoljenem organu Unije. Do takrat pa zagotovo pe velja doloËilo pogodbe iz Nice, po katerem bo imel parlament 732 poslanskih mest, najmanj ptiri na dræavo. Sporno glasovanje Ustavna pogodba naj bi skladno s predlogom razpirila glasovanje s kvalificirano veËino, vendar bo sistem za ugotavljanje te veËine nekoliko drugaËen, saj jo bo sestavljala veËina dræav Ëlanic, ki predstavljajo najmanj 60 odstotkov prebivalstva. Te doloËbe, ki so predstavljale tudi najtrpi oreh pogajanj, bodo zaËele veljati pele leta 2009, morda pe pozneje, kajti ohranja se moænost triletnega podaljpanja sedanjega stanja. Omenjeni sistem bo takrat nadomestil doloËila pogodbe iz Nice, po katerih ima vsaka dræava Ëlanica doloËeno ptevilo glasov. Toda nova glasovalna moË je bila bolj ali manj po volji le velikim Ëlanicam, najbolj pa ji nasprotujeta ©panija in Poljska. Nov sistem bi namreË pomenil, da bi lahko tri najveËje Ëlanice Unije blokirale odloËitev, za katero bi sicer glasovalo 22 drugih Ëlanic povezave. ©panija in Poljska sta tako prepriËani, da bi takpna ureditev zmanjpala njun vpliv in jima oteæila blokiranje odloËitev. Dræavi imata namreË velike interese v kmetijstvu in pri financiranju Unije, pe zlasti pri zadnjem, saj je ©panija (Poljska pa pe bo) ena veËjih plaËnic v evropski proraËun. Nasprotovanja obeh je tik pred soglasjem podpiralo pe 16 drugih Ëlanic oziroma pristopnic, med njimi Slovenija, Irska, Danska, Finska, Velika Britanija, Poljska in kandidatka Romunija, a jim kljub temu pri predsedstvu konvencije ni uspelo uveljaviti svoje volje. Moænost izstopa iz Unije »eprav je bistvo reforme prav v spremenjeni institucionalni obliki Evropske unije, bo prinesla ustava pe veË drugih novosti. Unija bo dobila z njo pravno osebnost, kar ji bo med drugim omogoËilo podpisovanje mednarodnih sporazumov, koordinirala bo gospodarsko politiko in izvajala zunanjo, poleg tega pa bo imela povezava natanËno opredeljene pristojnosti, in sicer izrecne in deljene. Prve zadevajo denarno in trgovinsko politiko ter carinsko unijo, druge pa notranji trg, pravosodje in notranje zadeve, kmetijstvo, transport, energetiko, socialno politiko, gospodarsko kohezi-jo, okolje in varstvo potropnikov. Sicer pa bo nova pogodba poenostavila zakonodajne postopke, med drugim bodo dobili moænosti 35 36 za pobude za sprejem dolocenega evropskega clena tudi državljani, vendar bo to nekoliko težko doseci, saj bo moralo pobudo sprejeti najmanj milijon ljudi iz precejšnjega števila clanic. Pogodba uvaja še tako imenovani solidarnostni clen, ki bo od držav terjal, da bodo pomagale drugim državam v primeru teroristicnega napada ali naravnih nesrec, prvic pa bosta opredeljeni tudi možnosti suspenza clanstva in izstopa iz Unije. Za zadnjega se bo clanica lahko odlocila sama in ga izvedla po predpisanem postopku. Ni še koncano ... Kljub vsem opisanim nesoglasjem so predstavniki držav clanic in pristopnic vendarle pozdravih predlog prenove Evropske unije, nekateri z manj, drugi z bolj grenkim priokusom. Najbolj so bile zadovoljne velike države, svoje zadržke je še enkrat izpostavila Španija, predstavniki Slovenije so povecini dejali, da je država lahko zadovoljna, ker se bo vsaj predvidoma ohranilo število komisarjev, predvideno v pogodbi iz Nice, in ker predlog pogodbe še ohranja sestavo Evropskega parlamenta. Nekoliko nezadovoljni pa so glede uvedbe stalnega predsednika Evropskega sveta, z dolocbami glede zunanjega ministra in zaradi premajhne širitve glasovanja s kvalificirano vecino. Ceprav je konvencija s soglasjem o predlogu reforme uradno že sklenila svoje delo, se bo enkrat, najvec dvakrat vendarle še sestala. V zacetku julija, po solunskem vrhu, na katerem bodo predstavniki Unije še enkrat pretehtali dolocila, namerava namrec urediti nekaj odprtih vprašanj v tretjem delu predloga, ki se nanašajo na politike Unije, med drugim tudi na obseg glasovanja s kvalificirano vecino pri skupni zunanji politiki in na vlogo financnega ministra Evropske unije. Dokoncni predlog konvencije bo predsedstvo tako uradno predstavilo šele 18. julija, ko naj bi ga v Rimu izrocilo v roke prihodnjega italijanskega predsedstva, ki bo prevzelo krmilo povezave iz rok Grcije 1. julija. Sicer pa bo reforma v celoti dogovorjena šele na medvladni konferenci, ki se bo predvidoma zacela oktobra letos in koncala marca prihodnje leto, podpisana pa naj bi bila maja 2004, ko bo Unija tudi uradno štela 25 clanic. Na tej konferenci bodo sodelovale tudi prihodnje clanice - to sodelovanje naj bi bilo celo »polno in enakopravno«. Toda za zdaj še ni povsem jasno, ah bo res tako, saj doloca pogodba o Evropski uniji, da lahko na medvladni konferenci reformo sooblikujejo le polnopravne clanice, med katerimi novink kajpak takrat še ne bo. Diplomati Unije sicer njihove strahove zavracajo, ceš da imajo v vsakem primeru v rokah mocno orožje - pogodbo bodo podpisale in ratificirale le, ce se bodo z njo strinjale. Kakšna bo prihodnja institucionalna sestava Evropske unije, je torej bolj ah manj znano. Nekatere države se s predlogom nove pogodbe sicer ne strinjajo povsem, vendar je glede na dosedanje izkušnje iz pogajanj skorajda zagotovo mogoce reci, da bo ostalo pri besedi mocnejših. Simona Bandur Povzeto po STA O BNOVLJM VIRI NAJ BODO TUDI KAKOVOSTNI Kaj sploh sodi med obnovljive vire energije, je bilo najbolj zanimivo vprašanje udeležencev predavanja z naslovom Obnovljivi viri energije in klimatske spremembe, ki je potekalo v okviru tretjega evropskega zelenega tedna v Centru Evropa v Ljubljani. Glavne teme letošnjega zelenega tedna, v okviru katerega so se po vsej Evropi v zacetku maja vrstile najrazlicnejše prireditve, srecanja in predavanja o varovanju okolja, so bile trajnostna potrošnja in proizvodnja, obnovljivi viri energije ter voda, kateri je bilo letos namenjene še najvec pozornosti, saj so Združeni narodi v skrbi za ohranjanje ciste pitne vode leto 2003 razglasih za mednarodno leto celinskih voda. Kot že receno, je bil eden izmed dogodkov tudi predavanje o obnovljivih virih energije in klimatskih spremembah, na katerem so udeleženci slišali predvsem že znana dejstva na tem podrocju in se seznanili z dosežki Slovenije. Nadvse zanimiva pa je bila ugotovitev tako predavateljev kot tudi poslušalcev, da ni dovolj, da si država prizadeva zgolj za uvajanje obnovljivih virov energije, temvec se je treba ob tem vprašati tudi, ah so ti viri do okolja prijazni res v vseh okolišcinah. Jasno je namrec, da lahko kurjenje odpadkov ah že obdelane lesne biomase (denimo odpadkov pohištvene industrije, ki so že obdelani), bolj škodi naravi kot pa koristi pri pridobivanju elektricne in toplotne energije. Razvoj v Sloveniji Kot je poudaril Franc Beravs, direktor Agencije za ucinkovito rabo energije (AURE), ki je bila vse do lani osredotocena predvsem na spodbujanje ucinkovite rabe energije, potem pa je prevzela še programe obnovljivih virov, je v Sloveniji težko ugotoviti, kolikšen je sploh delež teh virov v primarni energiji - po podatkih energetskega letopisa naj bi namrec ta številka znašala nekaj manj kot devet odstotkov, statisticni urad pa je ugotovil še nekoliko višji delež, vendar predvsem zato, ker je med obnovljive vire prišteval tudi rabo lesa v domacih kurišcih in izpustil rabo geotermalne energije. Temeljno vprašanje, ki se torej postavlja, je, kaj sploh šteti pod obnovljive vire. Le z natancnim deležem je namrec mogoce slediti zahtevam Evropske unije in Kjotskega protokola. Beravs je pri tem previden, in meni, da je najbolje vzeti nekoliko bolj pesimisticne deleže in se ravnati po njih. Na podlagi porocila Evropske komisije, ki temelji na izsledkih evropskega statisticnega urada Evro-stat, je Beravs sicer ocenil, da je Slovenija nad evropskim povprecjem, kar se tice uvajanja obnovljivih virov, predvsem zaradi visokega deleža energije, ki jo proizvedejo hidroelektrarne. Toda tudi drugod je stanje približno enako, saj pridobi- jo clanice vecino energije z vodnimi potenciali. Podobno je tudi razširjenost izrabe soncne energije relativno ugodna, saj imamo v Sloveniji za približno 100.000 kvadratnih metrov kolektorjev, a pri tem je poudaril, da je ta vir kljub temu še veliko premalo izrabljen, saj je potencial izredno velik. Veliko slabša pa je podoba pri uvajanju vetrne energije - gradnja vetrnic na kraških poljih je še vedno odvisna od soglasja naravovarstvenikov. Prednosti obnovljivih virov Vsekakor je uvajanje obnovljivih virov zelo pomembno zlasti z vidika zniževanja emisij toplogre-dnih plinov in zmanjševanja uvozne odvisnosti Slovenije. Država se je namrec v Johannesburgu zavezala, da bo do leta 2010 zmanjšala emisije za 12 odstotkov, kar pomeni, je dejal Franc Beravs, da bo treba povecati delež omenjenih virov - po njegovi oceni, naj bi Slovenija v tem desetletju zgradila vetrnice z mocjo od 200 do 500 MW, delež biomase bi se lahko s sedanjih štirih odstotkov povecal na petdeset v kolacu teh virov, saj ima država veliko gozda in lesnih odpadkov, obenem pa bi lahko namestili številne nove kolektorje. Da bi lahko sledili tem ciljem, mora država vzpostaviti celovit sistem spodbujanja teh programov, najpomembnejši pa so izobraževanje in ozavešca-nje javnosti, spodbujanje strokovnega svetovanja, energetsko nacrtovanje v lokalnih skupnostih, spodbujanje naložb in ustrezne zakonodaje, nacrtovanje, mednarodno povezovanje ..., je našteval Beravs. To po njegovem mnenju v veliki meri že uresnicuje, saj je že letos objavila vrsto razpisov, ki ponujajo pomoc pri uvajanju obnovljivih virov tako posameznikom kot tudi lokalnim skupnostim in podjetjem. V preteklih letih je poleg države denar za te programe prispevala Evropska unija iz Phara, lani in predlani pa se je temu pridružil še svetovni okoljski sklad. Poudarek na kakovosti projektov Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, je na predavanju predstavil svoji izjavi o nacionalnem energetskem programu in obnovljivih virih energije. Dr. Miha Tomšic]e v njegovem imenu poudaril, da sta slovenski prednosti v prihodnosti predvsem zmanjšanje energetske intenzivnosti in obremenjevanja okolja z energetiko. Zlasti prva je zelo pomembna, saj je po izracunih statisticnega urada Slovenija 74-od-stotno odvisna od uvoza, ce ne prištevamo jedrske energije, oziroma približno 50-odstotno odvisna z upoštevanjem slednje, kar pa je približno na ravni evropskega povprecja. Obnovljivi viri lahko po mnenju društva bistveno prispevajo tako k strateško zanesljivejši oskrbi in zmanjšanju okolja, kot tudi konkurencnosti družbe in socialni kohezivnosti. »Vecja uporaba Foto Dušan Jež 7 38 obnovljivih virov energije je za sedanje generacije moænost, razvojna in træna nipa, za prihodnje pa nujnost,« je zapisal Slovenski E-forum v svoji izjavi. Toda razvoj teh virov mora biti uravnoteæen, saj lahko tudi njihova raba obremenjuje prostor, predvsem naravne vrednote in kulturno. Neustrezno zastavljeni razvojni programi obnovljivih virov lahko namreË po mnenju tega druptva povzroËijo ˜sprevræene socialne, energetsko-politiËne in gospodarske uËinke«. Zato je treba uveljaviti takpen naËin uvajanja teh virov, ki bo temeljil na celoviti stratepki presoji posameznih projektov. Slednji morajo biti namreË kakovostni, je pe dejal dr. TompiË. Hkrati pa obnovljivi viri ne smejo biti diskrimini-rani v primerjavo z izrabo fosilnih virov in jedrsko energijo. Podpora naj bo torej sorazmerna vsoti pozitivnih energetsko-stratepkih, okoljskih, socialnih in makroekonomskih uËinkov. Energetska politika v Sloveniji za zdaj ni skladna z navedenimi kriteriji. Pri ravnanju dræave in javnih podjetij se namreË po mnenju E-foruma ponavljajo napake, ki bi jih lahko po dosedanjih izkupnjah æe presegli. Zgolj politika podpore projektom uvajanja obnovljivih virov ni dovolj, temveË mora imeti ta podlago v energetski, prostorski, okoljski in naravovarstveni zakonodaji. Predlagani stratepki cilji in izbire E-foruma Po mnenju omenjene organizacije je bistvenega pomena uËinkovito ravnanje z energijo - energetska intenzivnost primarne energije bi se morala zmanjpevati za najmanj tri odstotke na leto, podobno pa naj se ne bi poraba poveËevala za veË kakor odstotek na leto. To naj bi med drugim dosegli s poveËano uËinkovitostjo izrabe goriva v termoelektrarnah ter z zmanjpanjem porabe za ogrevanje v stanovanjih in poslovnih prostorih. Poleg tega bi bilo treba po predlogu E-foruma zmanjpati Uvajanje obnovljivih virov torej le ni tako neproblematiËno, kar se tiËe njegovega vpliva na okolje. Doslej so zagovorniki te energije bolj ali manj poudarjali le njene prednosti, zdaj pa se æe pojavljajo prvi pomisleki, vendar ne zaradi uvajanja, temveË zahtevajo predvsem veËjo mero previdnosti. obremenjevanje okolja ter poveËati kakovost oskrbe in zanesljivost z energijo v nujnih primerih. Do leta 2020 bi morala Slovenija tako zmanjpati odvisnost od tekoËih goriv s 60 na 40 odstotkov in ohraniti sposobnost proizvodnje za nujne potrebe. »etrti cilj govori o zagotavljanju konkurenËne neto cene energije ter o postopni obdavËitvi. Med drugim naj bi ostale cene za gospodinjstva odgovornost dræave, vsaj do roka za popolno odprtje trga v Evropski uniji, torej do leta 2007. Zelo pomembna sta tudi razvoj lokalne energetike in uporabe obnovljivih virov ter ustvarjalnih potencialov v energetskih tehnologijah in storitvah, meni E-forum, ki posveËa zlasti prvi izmed zadnjih dveh navedenih toËk najveË pozornosti. Po njegovem mnenju so obËine, mesta in regije tiste, ki morajo izdelati ustrezne energetske naËrte ali pa jih vsaj obnoviti in pospepevati uvajanje obnovljivih virov - energija iz slednjih naj bi se tako do leta 2010 podvojila. In kako doseËi te cilje? Po mnenju dr. TompiËa morajo pri tem sodelovati vsi vpleteni akterji, ki naj delujejo tudi v mednarodnih okvirih in si prizadevajo za trajnostno energetiko. KljuËnega pomena je izstop dræave iz konkurenËnih dejavnosti, torej iz lastniptva v podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in trgovanjem elektriËne energije. Ob tem je treba uËinkovito spremljati gibanja na tem podroËju in zagotoviti uËinkovit javni nadzor nad delovanjem javnih sluæb, je pe rekel TompiË. Pomisleki ... Slovenija za zdaj dokaj dobro sledi smernicam Evropske unije, Ëeprav tudi slednja pe nima povsem jasno oblikovane politike na tem podroËju, kot je dejala Lidija ÆivËiË, Ëlanica mednarodne organizacije, ki se ukvarja s klimatskimi spremembami. NajveË pomislekov je imela predvsem zaradi direktive o obnovljivih virih energije, ki je preveË splopna, da bi lahko bila uËinkovita. Pojasnila je, da zahteva poveËanje deleæa obnovljivih virov v kolaËu proizvodnje energije v Evropi na dvanajst odstotkov, pri tem pa se ne osredotoËa na posamezne dræave, temveË jim nalaga le orientacijske zahteve. Tudi sam pojem teh virov je nejasno opredeljen, med drugim ni zahtevana kakovost. Glede tega so imeli pomisleke tudi drugi udeleæenci predavanja - ugotovili so, da je treba obravnavati obnovljive vire sila previdno, pe zlasti lesno biomaso, saj se lahko zgodi, da je les æe obdelan in vsebuje druge snovi, ki lahko onesnaæijo ozraËje. Podobno so kakovostno oporeËni tudi odpadki, saj so pogosto sestavljeni iz neobnovljivih snovi in zaradi tega tudi ne morejo proizvajati do okolja prijazne energije. Pod kakpnimi pogoji je seæiganje sploh primerno za pridobivanje takpne energije, je vprapanje, na katerega je treba poiskati odgovor, so se strinjali. Simona Bandur E VROPSKA UNIJA IN SKRB ZA OKOLJE Prizadevanja Evropske unije, da bi izboljšala standarde na podrocju varovanja okolja, so stara že vec kot trideset let. Zlasti v zadnjem, šestem okoljskem akcijskem nacrtu se je ta politika precej spremenila, saj Unija tokrat ne namenja vec toliko pozornosti zakonodaji na tem podrocju, temvec gleda na varovanje okolja celostno, kar pomeni, da vkljucuje v ta proces poleg gospodarskih še socialne vidike zašcite narave, pristopi za uresnicevanje nacel pa so vse bolj umerjeni na lokalne skupnosti. Leta 1972 so predstavniki Evropske unije na sreËanju v Parizu prviË opozorili na to, da je treba sprejeti doloËene smernice, s katerimi bodo obvarovali okolje pred negativnimi vplivi, ki jih imata nanj predvsem promet in industrija. Sklenili so sprejeti poseben akcijski program, v katerem so najveË pozornosti namenili ohranjanju kakovosti pitne vode in zniæanju pkodljivih emisij v ozraËju. Tako v tem dokumentu kot tudi v prihodnji zakonodaji je zapisano naËelo subsidiarnosti, s katerim so se dræave zavezale, da bodo na vseh podroËjih delovanja (na nacionalni kot na lokalni ravni) upoptevale naËela varovanja okolja in odgovorno ravnale. Toda posamezne dræave vendarle ne morejo obvarovati okolja, temveË morajo pri tem sodelovati vse Ëlanice, pa tudi druge dræave sveta -reke se namreË ne ustavljajo pri mejah, gozdovi niso odvisni zgolj od skrbi ene dræave, prav tako æivali ne æivijo le na enem obmoËju ... Evropska unija tako podpira, usklajuje in nadzoruje prizadevanja posameznih dræav za izpolnjevanje zakonodaje na tem podroËju, saj lahko zgolj tako doseæe skupni cilj. Vsekakor ne sme ostati le pri dobrih namenih, zato so Ëlanice doslej sprejele pest akcijskih programov, ki dajejo Evropski komisiji moænost, da ukrepa proti dræavam, ki ne sledijo obljubam. Vse Ëlanice morajo namreË sprejeti evropske okoljske predpise in jih vkljuËiti v nacionalno zakonodajo, prav tako dræave kandidatke - pri slednjih je to celo eden izmed pogojev za vstop v Unijo. Kar pa zagotovo ni lahka naloga za manj razvite dræave, denimo, tiste iz industrijske osrednje in vzhodne Evrope, ki so se desetletja razvijale brez veËjih pomislekov, kako bi lahko teæka industrija ogrozila naravno okolje. Vsi sektorji v boju za zdravo naravo KljuËnega pomena za politiko, ki jo vodi Evropska unija na podroËju varovanja okolja, je 174. Ëlen evropske pogodbe, ki temelji na tako imenovanem previdnostnem naËelu. To pomeni, da morajo biti dræave pozorne na vse morebitne ukrepe, ki bi lahko ogrozili okolje, Ëetudi to znanstveno (pe) ni dokazano. Tako morajo na vseh podroËjih upoptevati morebitne vplive na naravo - na primer: naloga reforme skupne evropske agrikultur-ne politike iz leta 1992 ni le okrepiti delovanje v kmetijstvu, temveË hkrati pomagati pri zmanjpevanju uporabe umetnih gnojil za pribliæno Ëetrtino. Toda takim ciljem je mnogokrat teæko slediti, zato so voditelji Unije leta 1998 odloËili, da morajo posamezni sektorji pripraviti strategije in programe, ki bodo pospepevali varovanje okolja na svojih podroËjih delovanja, zaËenpi s transportom, energijo in kmetijstvom, kmalu pa naj bi takpen pristop osvojile pe druge panoge gospodarstva. Revšcina kot vir onesnaženja Pojem trajnostnega razvoja je eden izmed najbolj pogosto slipanih, ko govorimo o varstvu narave in okolja v Evropski uniji. Glavni cilj tega je pospepevanje in razvijanje gospodarstva, vendar z mislijo na prihodnost, torej z veliko mero previdnosti pri izrabi virov energije, zlasti tistih, ki so ome- / Foto Dušan Jež 39 40 jeni, ter z upoštevanjem morebitnih posledic za naravo in družbo v celoti. Prvic so o tem nacelu zaceli govoriti na srecanju Organizacije združenih narodov v Riu leta 1992. Takrat je bilo najvec besed namenjenih bolj ekonomicni potrošnji v razvitih državah in boju proti revšcini v tistih manj razvitih. Zlasti revšcina je namrec pogosto eden izmed virov onesnaževanja okolja - prebivalstvo je na robu preživetja, zato nima možnosti, da bi upoštevalo okoljevarstvene vidike pridelave hrane, temvec izrablja naravne vire na kakršen koli nacin je pac to mogoce. Boj z revšcino je tako nelocljiv del varovanja okolja, Evropska unija pa je prizadevanja za trajno-stni razvoj, ki vkljucujejo tudi okoljske in socialne vidike ekonomske rasti, zapisala v Agendi 21. Pojem je postal do danes kljucno nacelo evropske politike, kar so voditelji zveze držav nadgradili junija predlani na srecanju v Gothenburgu, ko so sprejeli Evropsko strategijo trajnostnega razvoja. S tem so še poudarili pomen dolgorocnega nacrtovanja bolj pravicne in napredne družbe, ki bo omogocala svetlo prihodnost tudi prihodnjih rodovom, ter bolj cistega in zdravega okolja. Tako se je bistveno spremenila tudi politika varovanja okolja - v preteklosti je namrec veljalo, da bo prineslo slednje predvsem negativne posledice, torej znižalo življenjski standard, zmanjšalo gospodarsko rast in omejilo svobodo posameznika. Pojem trajnostnega razvoja je ta razkorak (vsaj na papirju) preskocil, saj upošteva tudi družbene posledice zelene politike, in to na nacin, da zacne pri posamezniku in manjših, lokalnih skupnostih, kar naj bi privedlo do ucinkov v širšem kontekstu. Denimo, bolj premišljena raba lesa iz gozdov koristi tako gospodarstvu kot tudi pomaga ohraniti naravno raznolikost, hkrati pa pripomore k razvijanju številnih možnosti za rekreacijo ljudi. Po drugi strani pripomore uvajanje okolju prijaznih virov k zaposlovanju, odpira nove trge ter ponuja nove možnosti za investicije. Gre torej za krog, ki ga pa ni mogoce skleniti brez pravšnje politike in spodbujanja. ©esti evropski akcijski programi Kot smo že poudarili, je zacela Evropska unija leta 1973 razvijati posebne akcijske programe, ki naj bi usmerjali evropsko okoljsko politiko. V zadnjem, šestem, ki je bil sprejet leta 2001, je dolocila štiri podrocja, ki jim morajo države v prihodnosti namenjati vec pozornosti. Prvo med njimi so podnebne spremembe, drugo zašcita narave in biološke raznolikosti, sledita zdravje in kakovost življenja ter upravljanje naravnih virov in ravnanje z odpadki. Bolj natancno zahteva oblikovanje dejavnosti, ki bodo znižale emisije škodljivih plinov v ozracju, spodbujale k ucinkovitemu ravnanju z odpadki, upravljanju naravnih virov, natancneje k razumnejši rabi, ki naj bi jo med drugim spodbudila ustrezna davcna politika, zašciti prsti, razvoju kakovosti življenja, zlasti v mestih, premišljeni rabi pesticidov ter bolj natancnemu nadzorovanju življenja v pristanišcih. Zlasti slednji tocki je namenila najvec casa, saj so pristanišca prevec naseljena in zaradi tega tudi vse bolj onesnažena. Prelomnice v evropski okoljevarstveni politiki: - leta 1967: prva okoljska direktiva o klasifikaciji, pakiranju in oznaËevanju nevarnih snovi - 1970: direktiva, ki je oblikovala okvir za doloËanje meril za zmanjpevanje onesnaæe-vanja ozraËja zaradi izpupnih plinov vozil - 1973: prvi evropski okoljski akcijski program (za obdobje med letoma 1973 in 1976) - 1979: direktiva za zapËito ptic in njihovih naravnih habitatov - 1980: direktiva, ki je postavila minimalne standarde za pitno vodo - 1985: direktiva o vplivih na okolje - 1990: direktiva za omejevanje uporabe in razvoja genetsko spremenjenih organizmov - 1991: Maastrichtska pogodba - 6. Ëlen zahteva, da sledi vsa evropska zakonodaja ciljem zapËite okolja - 1992: direktiva o zapËiti habitatov - 1994: ustanovljena Evropska agencija za okolje - 1999: prvi zeleni teden - zaËetek letnih konferenc o zapËiti okolja - 2000: oblikovana okvirna direktiva o evropski politiki za zapËito vode - 2001: pesti okoljski akcijski program za obdobje med letoma 2001 in 2010 z naslovom Okolje 2010, napa prihodnost, napa izbira - 2002: ratifikacija Kjotskega protokola o spremembah podnebja Omenjeni program se ne osredotoca toliko na zakonodajo, temvec namenja vec pozornosti ozave-šcanju javnosti in spodbujanju k odgovornemu ravnanju na vseh omenjenih podrocjih. Prednost ima partnerstvo in skupno delovanje razlicnih vpletenih strani - ne le z namenom ohraniti okolje zdravo, ampak hkrati narediti tudi druge sfere življenja kakovostnejše. Predstavniki Unije tako menijo, da je veliko bolj ucinkovito, ce se ljudje prostovoljno odlocijo za korake v smeri varovanja narave, kot pa da jih k temu prisili represivna zakonodaja. Pri tem imajo najpomembnejšo vlogo zlasti lokalne skupnosti, ki naj bi spodbujale ljudi k takemu delovanju in jim predstavljale dolgorocne prednosti slednjega. Podnebne spremembe Znanstvenici predvsem v zadnjih desetletjih opozarjajo na posledice, ki naj bi jih onesnaževanje ozracja pustilo na podnebju. Snega je iz zime v zimo manj, ledeniki se topijo, gladina morja narašca ... Hkrati pa se emisije ogljikovega dioksida, ki naj bi bil glavni krivec za ucinek tople grede, še povišujejo. Po mnenju strokovnjakov izjemne vremenske razmere niso posledica nepredvidljivosti matere Narave, temvec naj bi jih povzrocal clovek kar sam s svojimi poseganji v naravni biori-tem. Najvecji onesnaževalec ozracja so kajpak fosilna goriva, termoelektrarne in promet, cesar se okoljevarstveniki dobro zavedajo, zato je bil pred šestimi leti sprejet že tolikokrat omenjeni Kjotski protokol, ki naj bi prispeval k znižanju emisij to-plogrednih plinov. Do danes so se slednje v Evropski uniji sicer zmanjšale za štiri odstotke, toda do cilja, ki ga predvideva protokol, je še dolga pot, casa pa vse manj. Evropska unija naj bi namrec najpozneje do leta 2012 znižala emisije za osem odstotkov (glede na leto 1990), v obdobju do 2020 še za nadaljnji odstotek na leto, dolgorocno pa za sedemdeset odstotkov. Se najbolj je proces prizadevanj k skupnemu cilju okrnil ameriški predsednik George Bush, ki je oznanil, da Združene države Amerike ne bodo sledile zahtevam Kjotskega protokola, saj bi lahko ogrozile domace gospodarstvo. Predstavniki Evropske unije s komisarko za okolje Margot Wallström na celu kljub temu vztrajajo pri prvotnem nacrtu, cetudi so ZDA ena najvecjih onesnaževalk ozracja na svetu. Tako so na lanskem srecanju v Johannesburgu pripravili predloge za zniževanje emisij, po katerih naj bi v prvi fazi države clanice preoblikovale ali zaprle in nadomestile vec sto elektrarn, ki najbolj onesnažujejo ozracje. Podobno kot smernice iz Johannesburga naj bi k znižanju emisij prispevale tiste zapisane v Evropskem programu o podnebnih spremembah, ki je bil sprejet dve leti prej. Slednji vsebuje približno 40 korakov za zniževanje, vecidel pa se osredotoca na energetsko ucinkovitost in razvoj obnovljivih virov energije, med drugim tudi na podrocju prometa, ki je še najbolj problematicen, saj se število vozil na evropskih cestah iz leta v leto povecuje. Približno trideset let je torej trajalo, da je Evropska unija s preprostih meril za varovanje okolja napredovala k ugotovitvi, da se je treba tega lotiti celostno in upoštevati tako gospodarske kot tudi socialne vidike varovanja okolja. Nepremišljeni in represivni ukrepi namrec lahko privedejo do hudih posledic zlasti na podrocju kakovosti življenja ljudi. Nacelo trajnostnega razvoja se loteva ohranjanja narave skupaj z gospodarskim razvojem in morebitnimi posledicami za ljudi, toda proces je bržkone veliko bolj zapleten, kot je slišati. Le malo držav si lahko zlasti v casu gospodarske stagnacije, ponekod celo recesije, privošci varovanje okolja, cetudi prinaša dolgorocne koristi na vec podrocjih. Tako bo morala Evropska unija veliko vlagati v razvoj svoje politike, pri tem pa pomagati tudi manj razvitim državam sveta, ki vse bolj prevzemajo panoge težke industrije in tako prenašajo onesnaževanje na svoja ozemlja. Simona Bandur Povzeto po brošuri Evropske komisije Choices for a greener future % .UDI ELEKTRIKO JE TREBA ZNATI PRODATI Proizvodnja in prodaja v danapnjem poslovnem svetu pe nista zagotovilo za uspeh. V preteklosti je bilo podjetje resda bolj ali manj osredotoËeno predvsem na svojo vlogo kot prodajalec izdelkov ali storitev, v trænih razmerah pa je kupec tisti, ki ima vse bolj pomembno in dejavno vlogo. Kljucnega pomena za vsako poslovanje je povecanje prodaje, torej pridobivanje novih kupcev, in zmanjševanje stroškov. Podjetje si mora tako zagotoviti tolikšno število strank, da bo poslovalo pozitivno. Toda to je v tržnih razmerah, kjer je po navadi konkurenca zelo huda, težko doseci, zato morajo podjetja vedno znova »izumljati« nove nacine trženja, ki poudarjajo njihove prednosti pred tekmeci. Kajpak se pri tem vecidel posvecajo kupcem oziroma odjemalcem, zato je trgovanje vse bolj usmerjeno k njim, tudi na podrocju elektroenergetike. Slednja se je namrec prav tako znašla na trgu in s tem je postala bolj »oprijemljiva«, saj jo podjetja kot tako tudi lažje prodajo odjemalcem. Podjetja prevzemajo zaradi tega drugacen nacin delovanja in spodbujajo predvsem odnose, ki temeljijo na tržnih razmerjih, kot pravita Bill Donaldson in Tom O’Toole v knjigi Strategic Market Relationships. Toda ti niso usmerjeni zgolj h kupcem oziroma odjemalcem, temvec tudi k zaposlenim, ki naj bi bili v partnerskem odnosu z vodstvom podjetja, ter k poslovnim partnerjem oziroma drugim sodelavcem podjetja. Takšne spremembe so popeljale menedžment iz polja, ki so ga obvladovale predvsem tehnike in vešcine, k mnogo bolj kompleksnemu delovanju, ki temelji na medsebojnih odnosih. Kako razviti fldobiËkonosne« odnose? Kot primer novih tržnih razmer sta omenjena avtorja navedla delovanje britanskega elektroenergetskega trga, ki se je z deregulacijo (tako kot tudi drugi trgi v Evropi) znašel v povsem novih razmerah. Tamkajšnja podjetja so dobila možnost, da razširijo svojo mrežo porabnikov ter ponudbo storitev, denimo, da poleg elektricne energije tržijo še zemeljski plin ali telekomunikacijske storitve. Toda takšen skok so si lahko privošcila le vecja podjetja, kot so Scottish Power, British Gas, Eastern and Northern Electriciyty, Southern and Scottish Hydro, ki so bila pri širjenju dejavnosti in najrazlicnejših nacinih pridobivanja novih odjemalcev 41 42 dobesedno agresivna. Po drugi strani pa so ta podjetja zaËela izgubljati stare stranke ter tiste, ki so bile vezane na njihovo prvotno dejavnost. Na primer, od zaËetka deregulacije elektroenergetskega trga je izgubilo podjetje British Gas Ëetrtino svojih odjemalcev, s Ëimer se je pokazalo, da ljudje vendarle niso tako nedojemljivi za spremembe oziroma sprejemanje novosti ter da jih je mogoËe prepriËati z dobrimi, predvsem pa cenovno ugodnimi ponudbami. Posledica takega naËina pridobivanja novih strank je kajpak pripeljala marsikatero druæbo na rob preæivetja, saj so pe komajda pokrila stropke - cene, ki so jih ponujale, so bile namreË Ëedalje niæje, zaradi Ëesar so le steæka pe pirile ponudbo. Opisana strategija se je torej pokazala za dolgoroËno povsem neprimerno, zato so zaËeli ponudniki elektroenergetskih storitev iskati nove naËine, s katerimi bi privabili odjemalce. Med novosti sodijo tudi posebne ugodnosti, kot na primer kreditne kartice, zavarovanja, kartice zvestobe, posebne pogodbe in podobno. V prihodnosti naj bi takpen marketing napredoval celo tako daleË, da niti podjetja sama ne bodo veË træila svojih dejavnosti, temveË naj bi to prevzele posebne zdruæbe, ki bodo ponujale dejavnosti veË razliËnih ponudnikov. Tako naj bi se industrija razdelila na dve skupini - prvo naj bi sestavljala elita podjetij, ki bodo namenjala pozornost predvsem strankam in na tem bo temeljilo tudi njihovo ime, drugo pa tista, ki ne bodo mogla tekmovati s podjetji z izdelano politiko lojalnosti, zato bodo ostala v ozadju. To so kajpak le predvidevanja, napovedi, res pa je, da je v trænih razmerah pridobivanje zaupanja kljuËnega pomena, a ne le z nizkimi cenami, temveË tudi s piroko paleto storitev in ptevilnimi ugodnostmi in privlaËnimi ponudbami, tudi na podroË-ju elektroenenergetike. Zato bodo morala podjetja v svoje delovanje vkljuËiti gradnjo dobrih medsebojnih odnosov. Pet korakov do cilja Donaldson in O’Toole sta razvila pet temeljnih korakov, kako lahko podjetja sledijo trænim zahtevam in uvedejo poslovanje, ki temelji na stratepkih medsebojnih odnosih. Prvi zajema oblikovanje dobre strukture organizacije, ki omogoËa uËinkovito sodelovanje s porabniki in sodelavci -predlagata torej dve ravni delovanja, in sicer na makroravni, ki vkljuËuje oskrbovalce, partnerje in vËasih celo tekmece, ter na mikroravni, kamor sodijo odnosi s strankami in zaposlenimi. Drugi prav tako zelo pomemben dejavnik je osebje. V podjetju morajo namreË biti zaposleni ljudje, ki znajo delati z ljudmi in razumeti njihove potrebe. Preskok s prejpnjega delovanja, ki je bilo usmerjeno predvsem v prodajo in je bilo bolj ali manj pasivno, na novega, veliko aktivnejpega, ki teæi k zadovoljevanju æelja kupcev, je namreË povsem spremenil tudi odnos do njih. Tako morajo zaposleni zelo dobro poznati svoje stranke, njihove potrebe in kulturo. Kot tretjiË, menita omenjena avtorja, je zelo pomemben slog oziroma naËin doseganja ciljnih skupin porabnikov. V praksi prevladujeta dva glavna naËina: prvi je tradicionalen in racionalistiËen, usmerjen predvsem v repevanje teæav, torej bolj ali manj usmerjen k podjetju in ne toliko h kupcem. Drugi je manj formalen in temelji predvsem na presoji posameznikov v doloËenih situacijah. Toda v obeh primerih se delovanje lahko zaplete, Ëe pride do konflikta med æeljami in potrebami kupcev ter partnerjev. Prav zaradi tega sta Donaldson in O’Toole k tema dvema slogoma dodala pe tretjega, ki je bolj usmerjen k strankam in sodelovanju z njimi. Odnosi so v tem primeru veËdimenzionalni in upoptevajo æelje vseh vpletenih strani. Vodstvo podjetja mora tako vseskozi komunicirati z njimi, spoptovati njihove vrednote ter se izogniti koristoljublju. Gre torej za medsebojno zaupanje, ki je temelj dobrega sodelovanja. Majhne ugodnosti - pot do zaupanja KljuËnega pomena za razvoj delovanja podjetja v smeri razvijanja dobrih odnosov je po trditvah avtorjev tudi spodbujanje izobraæevanja zaposlenih, tako v smislu poznavanja trga kot tudi strank samih. Zaposleni morajo, kot smo æe poudarili, zaupati partnerjem in strankam, odnosi med njimi morajo temeljiti na vzajemnosti, poleg tega pa morajo znati v nekaterih primerih tudi spreminjati mnenja. Zadnji, peti korak pa zajema posebne dejavnosti, s katerimi pridobijo podjetja na dolgi rok zaupanje oziroma lojalnost strank oziroma porabnikov. Velikokrat so zelo dober naËin za to razne ugodnosti, kot so, denimo, æe omenjene kartice ugodnosti ter druge podobne dejavnosti, ki privabijo ljudi, obenem pa razkrivajo identiteto podjetja. Nove træne razmere terjajo torej, da podjetja popolnoma spremenijo naËin delovanja in poslovanja. Porabniki niso veË nekaj samoumevnega, temveË tisti, od katerih je odvisen obstoj podjetja. Zaposleni morajo torej storiti vse, da jih obdræijo oziroma privabijo, zato pa morajo dobro poznati njihove æelje in potrebe, kar pomeni, da morajo biti v neprestanem stiku z njimi. Tako poslovanje ni veË nekaj bolj ali manj tehniËnega, temveË vse bolj posega vanj psihologija, tudi v primerih, kjer tega doslej nismo bili navajeni, denimo, v elektroenergetiki, ki se do nedavnega skoraj ni ukvarjala z odjemalci. Z deregulacijo se je pokazalo, da je vsak porabnik zelo pomemben, zato so se podjetja spustila v boj, ki pa je temeljil predvsem na prepriËevanju z niæjimi cenami. Toda to je delovalo, dokler se podjetja niso znapla na robu propada. Spoznala so, da bo treba - Ëe bodo æelela prehiteti tekmece - ponuditi nekaj veË, torej najrazliËnejpe ugodnosti ter jih tako pridobiti na dolgi rok. Prav za to pa je kljuËnega pomena delovanje, ki temelji na dobrih medsebojnih odnosih s strankami, menita Donaldson in O’Toole. Simona Bandur Povzeto po knjigi Strategic Market Relationships Bill Donaldson in Tom OToole) ASTNINSKA PROBLEMATIKA OVIRA OBNOVO FALA - PEKRE Eles se je æe septembra lani lotil obnove pe zadnje etape napega najstarejpe-ga daljnovoda 110 kV povezave Fala-Lapko, in sicer na odcepu Fala-Pekre, pri Ëemer je bilo sprva predvideno, da naj bi obnovitvena dela konËali do konca leta 2002. A je izvajalcem nato v zimskih mesecih ponagajalo vreme, tako da so morali dela v zaËetku decembra zaËasno ustaviti in so jih lahko nadaljevali pe-le januarja. Zadnji steber je bil dvignjen 29. januarja, konec februarja pa so bila konËana tudi elektromontaæna dela, 7. marca je bil daljnovod poskusno prviË dan pod napetost, 24. aprila pa so se nato zaËeli tudi zagonski in funkcionalni preizkusi, ki pe vedno potekajo. Borut VrtaËnik nam je povedal, da je vzrok za to, da pe ni priplo do tehniËnega pregleda lastninska problematika, ki graditeljem daljnovodov zaradi zapletenih postopkov in neurejenih zemljipkoknjiænih vpisov postaja vse hujpi trn v peti. Tako jim kljub dolgotrajnim pripravam in vloæitvi ogromno delovnih ur in truda pe vedno ni uspelo dobiti soglasja oziroma urediti sluænostne pravice na zadnji izmed skupno kar 426 vpletenih parcel. Zaradi tega tudi ni mogoËe pridobiti vseh zahtevanih dokumentov, tako da omenjeni daljnovod ostaja v fazi zagonskih in funkcionalnih preizkusov. Da pa ves ta Ëas, namenjen ureditvi lastnipke problematike, vendarle ne bi pel v prazno, ga je Eles koristno izrabil za pripravo potrebne dokumentacije in izpeljavo nekaterih postopkov in nujnih meritev. Do konca maja so bili pripravljeni projekti izvedbenih del, opravljene so bile prve meritve elektromagnetnega sevanja v skladu z uredbo in cenitve pkode ter dobljena tudi strokovna ocena vseh opravljenih del. Za osveæitev spomina naj pove- mo, da je 110 kv daljnovod Fale-Pekre del najstarejpega slovenskega daljnovoda, ki datira pe iz leta 1924. Tedaj je podjetje Fala, d. d., zgradilo prvi prenosni daljnovod od HE Fala do RTP La-pko, ki je sprva obratoval na 80 kV napetostnem nivoju, leta 1954 pa je bil prviË obnovljen in posodobljen na 110 kv napetostni nivo. Med letoma 1996 in 1998 se je Eles lotil temeljite rekonstrukcije tega precej dotrajanega daljnovoda in jo na odsekih Maribor-Slo-venske Konjice, Slovenske Konji-ce-Selce in Selce-Lapko tudi uspe-pno konËal. Tako je neobnovljen ostal le pe dobrih 12 kilometrov dolg odsek Fala-Pekre, ki se ga je Eles lotil septembra lani. Namesto prejpnjih 70 je zdaj na celotni trasi le pe 50 daljnovodnih stebrov, daljnovod pa je po vzoru vseh Elesovih novejpih daljnovodov opremljen tudi z najsodob-nejpo viskonapetostno opremo in optiËnimi kabli v tehniki OPGW. Prvotno je bila cela investicija ocenjena na 537 milijonov tolarjev, a zneski iz sklenjenih pogodb in priËakovanih drugih stropkov kaæejo, da bo precej cenejpa, saj naj bi se konËni znesek gibal okrog 400 milijonov tolarjev. Brane JanjiÊ Foto arhiv ELES 1 i r fW 1 \ 1 • 1 jCQ^Vl Dvigovanje stebra z montažno izlo. 43 AJVE»JI REMONT NA BLOKU 5 TE ©O©TANJ Po ptirih letih bo letopnja poletna meseca stal peti poptanjski blok s 345 MW. Dolgo obdobje obratovanja s Ëim veËjo moË-jo, brez veËjih posegov, je pustilo sledi in naprave tega bloka komaj Ëakajo na redni remont, ki bo trajal od 30. junija do 29. avgusta. Odslej bodo remonti na tem bloku na tri leta. "ždrževalne ekipe v TE Šoštanj so bile v zadnjih mesecih na trnih kot že dolgo ne. Vibracije turbine na drugem ležaju petega bloka so bile vse vecje, z velikimi težavami so premošcali notranjo netesnost visoko tlacnega dela turbine, prahovodi in gorilniki kotla so bili v kriticnem stanju, življenjska doba dodelilnikov premoga ni bila vec kot za pol leta, dogorevalne rešetke so delale še po cudežu. Uparjalniški del kotla so mocno naceli erozijsko-korozijski mehanizmi, predvsem njegov lijak in koncni pregreval-nik III. Kljub našteti vrsti kriticnih mest, pravi direktor TE Šoštanja mag. Urop Rotnik, da so to normalne poškodbe pri termoenergetskih objektih, da pa je bil skrajni cas za generalni remont. »Zagotovo pa imajo zasluge za štiriletno obratovanje Tešove najvecje enote brez generalnega remonta, naše vzdrževalne in pogonske ekipe,« je dejal direktor. »Med dvomesecno zaustavitvijo petice bomo veliko pozornost namenih kotlovskemu delu. Dela na kotlu bodo narekovala dolžino remonta. Pri kotlu bomo zamenjali dotrajane premogovne gorilnike, kanale premogovega pra- hu, kanale sekundarnega zraka, potrebnega za zgorevanje, sekundarne mlinske dele,« nadaljuje Rotnik, ki navedene zamenjave upraviËuje s popolno dotrajanostjo starih naprav. Hkrati pa bodo vgradili boljpe in kakovostnej-pe dele, saj gre razvoj tehnologij hitro naprej. Tako bodo namesto ptirioglatih gorilnikov, ki poslediË-no proizvajajo nad 1000 mg du-pikovih oksidov, namestili okrogle, ki bodo zniæali emisije dupi-kovih oksidov na 350 do 400 mg/Nm3, in s tem zadovoljili zakonskim zahtevam. RaËunajo pa, da bodo z nadaljnjo optimi- Foto arhiv TE© Mag. Uroš Rotnik zacijo mlevnega, kurilnega in do-gorevalnega sistema pe zniæali du-pikove okside na 200 do 250 mg/Nm3, kar bo zakonska omejitev po letu 2015. Poleg tega bodo zamenjali tretjino lijaka kotla, zamenjali pregrevalnik 3, opravili natanËen pregled ocevja vklju-Ëno s kolektorji in zamenjali kri-tiËne cevi. Namestili bodo tudi nov sistem za doziranje mesno kostne moke. Vsa ta dela so tako zahtevna, da so v ©optanju izra-Ëunali, da jih prej kot v devetih tednih ni moË opraviti. Nempki kolegi pa tako obseænih del pe niso opravili prej kot v dvanajstih tednih. Pri turbini naËrtujejo, da bodo opravili vsa potrebna dela v pti-rih tednih. V tem Ëasu bodo odpravili vzrok za nastanek vibracij na prvem in drugem leæaju vi-sokotlaËnega dela turbine, ki jo bodo odprli in izvedli na njej vsa potrebna tesnjenja. Po ptirih letih obratovanja Ëistilne naprave petice bo letos njen prvi remont, kjer na posameznih delih opaæa-jo veliko korozije in obrabe. Ob-seænih del bodo deleæne tudi druge naprave 345 MW bloka. Med drugim bodo zamenjali visoko tlaËno reducirno postajo in nizko tlaËno prelivno postajo ter regulacijo krmiljenja in vodenja turbine. PoveËana nega bo namenjena tudi generatorju in stikalipËu tega bloka. Kot pravi direktor, pe najveË te-æav priËakujejo z logistiko remonta. Na dvoripËu elektrarne bo tudi do 800 ton razliËnih materialov, potrebnih za remont. Prostorsko pa so v ©optanju zelo na tesnem. RaËunajo, da bo v konici remonta v elektrarni med 600 in 700 izvajalcev del, med njimi je nekaj standardnih izvajalcev, ki delajo v Tepu na podlagi letnih pogodb, drugi pa so bili izbrani na razpisih. Med tujimi izvajalci bodo navzoËi nadzorniki Babcocka za gorilnike in predstavniki Siemensa za upravljanje in turbino. Pri vseh izvajalskih ekipah bodo sodelovali tudi elek-trarnipki delavci, ki bodo poleg svojih rednih remontnih del ta dela tudi koordinirali in nadzorovali. Letopnji obseæeni remont bo stal okrog 10 milijonov evrov. V Tepu ga bodo pokrili delno s krediti in delno s sredstvi amortizacije. Po zahtevnosti in obsegu del je podo- ben lanskemu na štirici, ki je bil doslej najobsežnejši remont v Šoštanju. Uroš Rotnik pravi, da bodo veliko naprav obnovili tako, da bo blok tako moderniziran in pripravljen, da bo brez vecjih težav zagotavljal proizvodnjo elektricne energije in s tem opravljal vlogo, ki se od njega na trgu pricakuje. Minka Skubic Zakup in sprotni nakup Kot so nam povedali na Holdingu Slovenske elektrarne, naËrtujejo remonte velikih enot takrat, ko je poraba elektriËne energije manjpa. Za letopnje leto so naËrte remontov naredili preden je bila znana odloËitev o prevzemu poloviËne proizvodnje NE Krpko s hrvapke strani. »e bi celotna proizvodnja ostala v Sloveniji, bi imeli tudi v tem obdobju preseæke, tako pa bo del elek-triËne energije treba uvoziti. flVeËji del elektriËne energije, ki jo bomo potrebovali v Ëasu zaustavitve petega bloka TE ©optanj, smo kupili takoj, ko je bilo znano, da bo polovico proizvodnje NEK zaËel ponovno prevzemati HEP, preostali del pa bomo skladno s trenutnimi potrebami kupovali sproti. NaËrtujemo, da bomo od 100 do 200 MW elektriËne energije uvaæali preko avstrijsko-slovenske meje, dodatnih 100 MW pa preko hr-vapko-slovenske meje,« predvideva dr. Tomaæ ©tokelj, izvrpni direktor za træenje v HSE. Pravi, da je na evropskem trgu energije praktiËno vedno dovolj, problematiËne so prenosne poti, Ëe omogoËajo prenos vseh æelenih koliËin elektriËne energije v Slovenijo. Po navadi to ni tako, vsaj na severni meji ne. Vprapljiva je tudi cena, po kateri lahko to energijo kupijo. V zaËetku junija so bile cene na evropskih trgih take, da bi teæko trdili, da so niæje od proizvodnih kWh iz TE ©optanj. O zalogah premoga na deponiji za TE ©optanj dr. ©tokelj pravi, da se poveËujejo, odkar je bil konËan remont NE Krpko, saj je zdaj dnevna poraba premoga manjpa, kakor znapajo dobave premoga iz velenjskega premogovnika. Glede na to, da bo poleti dva meseca stal peti blok elektrarne, bo poraba pe manjpa in se bodo zaloge premoga bistveno poveËale. 45 A»ETEK UREDITVE PTUJSKEGA JEZERA Dravske elektrarne Maribor bodo jeseni za-Ëele urejati Ptujsko jezero, v katerem se je v 25 letih nabralo æe za 4 milijone kubiËnih metrov mulja. Poleg izboljpanja energetskih razmer, prostornina jezera se je zaradi mulja zmanjpala æe skoraj za petino, naj bi s sanacijo jezera zagotovili tudi uvajanje novih trænih vsebin. Ëemer pa se je, kot je poudaril direktor Dravskih elektrarn Danilo ©ef, treba zavedati, da so se Dravske elektrarne z odprtjem energetskega trga znaple v novem poloæaju. Kot eden najpomembnejpih proizvajalcev elektriËne energije v dræavi in lastnik oko-ljevarstvenega certifikata ISO 14001 so sicer zelo naklonjene pirpim okoljevarstvenim projektom, ki pa morajo biti tudi træno zanimivi. Eden takpnih bi zagotovo lahko bil tudi projekt sanacije * Vprostorih Ptujske obËi-ne je bila v zaËetku junija tiskovna konferenca, na kateri so podrobneje predstavili projekt sanacije Ptujskega jezera. Ptujsko jezero je nastalo z zgraditvijo hidroelektrarne Formin leta 1978 in meri kar 420 hektarjev, v njem pa je za 22 milijonov kubiËnih metrov vode. Hkrati je Ptujsko jezero tudi napa najveËje umetna zajezena vodna povrpina, ki pa doslej pravzaprav ni bila najbolje izrabljena. Z namenom uskladitve interesov rabe prostora na jezeru in ob njem ter razvojem novih dejavnosti, ki pa naj ne bi okrnile osnovne vodnogospodarske in energetske namembnosti jezera, je bil pred petimi leti sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin sred-njeroËnega druæbenega plana ob-Ëine Ptuj, v dolgo in srednjeroË-nem druæbenem planu Slovenije iz leta 1999 pa je bilo Ptujsko jezero opredeljeno celo kot naravni spomenik. Æal pa se v minulih letih, predvsem zaradi nerepenih finanËnih vprapanj v zvezi z dejavnostmi in novo ureditvijo jezera, ni kaj dosti spremenilo. Dravske elektrarne Maribor so se kot koncesionar povodja reke Drave zato odloËile, da pobudo prevzamejo v svoje roke in obËini pe enkrat ponudijo sodelovanje, pri Foto Brane JanjiÊ Direktor dravskih elektrarn Danilo ©ef: flDravske elektrarne so storile prvi korak, na potezi so zdaj drugi.« Hkrati z odstranitvijo mulja in premepËanjem naplavin na jezerske bre-æine naj bi sanirali tudi sedanjo asfaltno oblogo jezera, ki precej kazi njegovo podobo. Tako naj bi asfalt prekrili, zasadili in zmanjpali sam naklon breæin, s Ëimer se bo videz Ptujskega jezera tudi bolj pribliæal podobam naravnih jezer. Ptujskega jezera, kot zaËetek nekega novega dogajanja na obmoËju reke Drave, ki poleg temeljne energetske vsebine odpira tudi ptevilne druge moænosti. Sanacija se bo zacela že to jesen Dravske elektrarne, je dejal Danilo ©ef, so se v zadnjem Ëasu pe bolj odprle navzven in bodo tudi pe naprej skupale okolju, v katerem delujejo, prisluhniti in mu kar najbolj pomagati, seveda pa razumevanje priËakujejo tudi na drugi strani. Prvi veËji korak odpiranja navzven pa naj bi bila ravno sanacija Ptujskega jezera, kjer so Dravske elektrarne æe zagotovile potrebnih 50 milijonov tolarjev za odstranitev mulja na najbolj zanimivi lokaciji, to je na obmoËju brodarskega druptva Ranca. Gre za poskusni projekt, ki ga bodo predvidoma zaËeli septembra in do konca leta tudi konËali, s premepËanjem naplavin pa naj bi uredili prijaznejpi dostop do jezera in pri tem dobljene izkupnje s pridom izrabili tudi pri naËrtovanju vseh prihodnjih projektov na tem obmoËju. Predvsem pa naj bi skupaj z obËino Ptuj obudili naËrte o izrabi jezerske vode v pe kakpne druge namene, denimo celo za vkljuËitev v razliËne proizvodne programe. Zanje zanimanje æe obstaja in po besedah Ptujskega æupana dr. ©tefana »elana, bi obËina pri-loænost, ki se ji ponuja, vsekakor morala izrabiti. Ne nazadnje tudi zato, ker se je spremenil dosedanji naËin zbiranja sredstev iz naslova nadomestil za stavbna zem-ljipËa, pri Ëemer bodo obËine od koncesionarja prejele le 60 odstotkov dosedanjega zneska, preostanek pa se bo stekal v poseben republipki sklad, od koder ga bo mogoËe dobiti nazaj v lokalne skupnosti le z dovolj dobrimi razvojnimi programi. Sicer pa je sanacija najbolj zanimivega dela jezera po njegovem mnenju le za-Ëetni projekt, v nadaljevanju pa bo treba Ptujsko jezero postaviti v træno funkcijo, kjer bosta pport in rekreacija na vodnih povrpi-nah le dopolnilo drugim dejavnostim. Kot je poudaril dr. ©tefan »elan, namreË lahko danes projekti, Ëe ni v ospredju podpore kapitala, hitro postanejo le pobo-æne æelje. Veliko razumevanje Dravskih elektrarn in pripravljenost na sodelovanje v trænih projektih pa vliva upanje, da se bo Ptujski obËini ob sodelovanju drugih potencialnih partnerjev, po vseh teh letih vendarle uspelo premakniti v smeri postopnega izboljpanja razmer na slovenskem najveËjem umetnem jezeru. Brane JanjiÊ PROTEST OKOLJEVARSTVENIKOV PRED PAKSOM Sredi junija se je pred glavnih vhodom v jedrsko elektrarno Paks na jugu Madžarske zbralo približno 40 clanov okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki so protestirali proti napovedanemu podaljšanju obratovanja elektrarne. Madžarska je namrec konec maja Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) pozvala, naj pregleda Paks, kjer je sredi aprila zaradi pregretja rezervoarja za cišcenje kasete z uranskih gorivom prišlo do uhajanja radioaktivnega plina. Maja sta temu dogodku sledila še dva podobna. STA POVEZAVA MED IRSKO IN WALESOM Irska vlada je odobrila gradnjo vzho-dno-zahodne povezave med Irsko in Walesom, je objavilo tamkajpnje ministrstvo za komunikacije in naravne vire. Povezava z moËjo 500 MW, ki naj bi stala 185 milijonov evrov, naj bi zaËela delovati Ëez pest let, njena naloga pa bo predvsem oskrba v Ëasu morebitnih pomanjkanj elektriËne energije. Hkrati bo vlada s tem nekoliko zmanjpala stropke za nakup goriva in izboljpala moænosti za trgovanje z elektriko med irskim in britanskim sistemom. REKORDNA PORABA ELEKTRI»NE ENERGIJE V Ëetrtek, 12. junija, je ppanska poraba dosegla vrtoglave ptevilke. Prebivalci so namreË takrat porabili 33.850 MW elektriËne energije, kar je za skoraj pet odstotkov veË kot v preteklih letih, tamkajpnji strokovnjaki pa predvidevajo, da bo letopnji junij nasploh rekorden, saj naj bi odjemalci porabili za deset odstotkov veË elektriË-ne energije kot v tem mesecu v preteklih letih. K takpnemu rezultatu je kajpak najveË prispevala huda vroËi-na, zaradi katere prebivalci na veliko uporabljajo klimatske naprave. Sicer pa je bistveno rasla poraba elektriËne energije v vseh petih letopnjih mesecih - v tem Ëasu so namreË odjemalci porabili 90.670 GWh elektriËne energije, kar je za 4,3 odstotka veË kot v enakem obdobju lani. 7 526139 BO©TANJU SKORAJ VSE PRIPRAVLJENO UresniËevanje projekta za gradnjo elektrarn na spodnji Savi (HE Boptanj, HE Blanca, HE Krpko, HE Breæice, HE Mokrice) kljub oviram napreduje. Pogodba o financiranju gradnje elektrarn na Savi je æe podpisana, podpis pogodbe o gradbenih delih za HE Boptanj pa bo mogoË takrat, ko bo vlada potrdila dræavni lokacijski naËrt za to elektrarno. Po ocenah vodstva HSE znapa celotna vrednost na-pega najveËjega energetskega projekta (sodi tudi med veËje projekte v Evropi) pribliæno sto milijard tolarjev, energetski del investicije 71,5 milijarde tolarjev, vlaganja v javno infrastrukturo pa okrog 30 milijard tolarjev. H Kot je povedal Miran Žgajner, vodja oddelka za elektroenergetske naprave in sisteme v HSE Invest, v Boptanju v tem Ëasu konËujejo pripravljalna dela za gradnjo hidroelektrarne Bop-tanj. Levi breg reke Save so z vgradnjo pilotov in nasipa zapËitili pred visoko vodo, ob desnem bregu pa so izkopali gradbeno jamo. Da ne bi priplo do vdora vode, so zgradili posebne vodnjake in vezne stene ter postavili obodno steno in zapËitni zid. Za potrebe gradbipËa so zgradili tudi transformatorsko postajo, ki se napaja iz RTP Sevnica po 20 kV kablovodu. Poleg tega so postavili tudi ËrpalipËe tehnolopke vode s pripadajoËim bazenom, preteka-lipËe nevarnih snovi, prikljuËek na vodovod s pitno vodo, Ëistilno napravo za potrebe gradbipËa, pralno plopËad za tovornjake s separatorji in lovilci olj. V kratkem naj bi konËali tudi izkop v trdi hribini, vgradili temelje za betonarno, pripravili dokumentacijo za tehniËni pregled, pridobili gradbeno dovoljenje za je- zovno zgradbo, podpisali pogodbo za gradnjo jezovne zgradbe (Lot A2 HE Boptanj), potem pa bodo zaËeli gradnjo tega objekta. Od Boštanja k Blanci Pogodba o skupnem podvigu, ki so jo maja podpisali v Sevnici, je gotovo pomemben korak pri uresniËevanju spodnjesavskega projekta, pojasnjuje Vili Vindiš, direktor druæbe HSE Invest, ki je pristojna za izvajanje investicijskega inæeniringa. V zaËetku junija je za Nap stik na kratko predstavil trenutno stanje na tem podroËju. Kot je povedal, je bil za izvajalca celotnega projektiranja izbran ljubljanski IBE, s katerim so æe podpisali pogodbo. Trenutno so v konËni fazi kljuËni razpisi za gradnjo HE Boptanj, potekajo pogajanja s ponudnikom turbin in generatorjev, v pripravi so analize in cenitve prispelih ponudb za hidrome-hansko opremo; sicer pa je ta hip praktiËno vse pripravljeno za podpis pogodbe za glavna gradbena dela v Boptanju. S tem je HSE Invest uspepno kon-Ëal priprave na izvedbo gradnje HE Boptanj in se lotil tudi razvojne faze za HE Blanco. Tu je æe bila opravljena prostorska konferenca kot prvi akt dræave v sprejemanju dræavnega lokacijskega naËrta. Te dejavnosti vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (Urad za posege v prostor), ki je pripravilo tudi terminski plan. Koncesionar HSE pa mora v skladu s terminskim planom in postopki za sprejemanje in potrditev dræavnega lokacijskega na-Ërta zagotoviti vse strokovne po- Foto Miro Jakomin Vili Vindip, direktor HSE Invest (na desni), in Miran Ægajner, vodja odelka za elektroenergetske naprave in sisteme. Do zaËetka junija so v Boptanju konËali æe skoraj vsa pripravljalna dela, ki obsegajo izkop gradbene jame, utrjevanje nasipov in ureditev infrastrukture. Foto Miro Jakomin Obodna stena, ki je s posebnimi sidri priËvr-pËena na trdo podlago, in zapËitni zid varujeta pred vdorom visoke vode. Maja so direktorji Holdinga Slovenske elektrarne, Dravskih, Savskih in Sopkih elektrarn ter Termoelektrarne Brestanica podpisali pogodbo o skupnem podvigu, to je o financiranju gradnje elektrarn na spodnji Savi. S tem so se obvezali, da bodo za gradnjo petih hidroelektrarn na spodnji Savi, ki bo trajala okrog petnajst let in pol, zagotovili 71,5 milijarde tolarjev (energetski del te investicije). Med omenjenimi podjetji bo najveË denarja zagotovil Holding Slovenskih elektrarn, in sicer 36,5 milijarde tolarjev. dlage v predvidenih rokih. Trenutno druæba HSE Invest pridobiva in analizira ponudbe za projektantsko hipo, ki bo pripravila idejni projekt za HE Blanco, na koncu pa bo zadeva sklenjena z investicijskim programom, ki ga mora odobriti investitor. Potem bo sledila izvedbena faza projekta, kjer gre za postopke razpisov, pridobivanje glavne in pomoæne opreme, pridobivanje gradbenih dovoljenj, urejanje gradbipËa, uvajanje izvajalca v delo ter izvajanje celotnega nadzora nad izvajalci del in dobavitelji opreme. Miro Jakomin 49 NAVDU©EN NAD ODPRTIM SODELOVANJEM Po ratifikaciji meddržavnega sporazuma o NE Krško je elektrarna dobila v zacetku aprila dvoclansko upravo. Predsedniku Stanetu Rozmanu se je v pisarni nasproti pridružil 47-le-tni dr. Vladimir Jelavic, ki ga je imenovala hrvaška stran. Ceprav dela v elektrarni šele dva meseca in pol, je brez zadržkov sprejel ponudbo za predstavitveni pogovor za nase glasilo. Vase ime sem prvic zasledila pred leti na Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti ob podelitvi nagrad Hrvoja Požara. Za katero studijo ste dobili takrat nagrado? »To je bila analiza možnosti zmanjšanja emisij iz termoelektrarn Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP). V njej so obdelane tehnicne rešitve in stroški, ki bi nastali, ce bi želeli zadovoljiti evropskim ekološkim kriterijem. Študija je bila nagrajena, ker je bil prvic celovito obdelan problem emisij tako žveplovega dioksida kot dušikovih oksidov, prašnih delcev in ogljikovega dioksida. Na podlagi te študije je pozneje HEP zacel ekološke sanacije. Te so za Hrvaško velik problem, saj imamo veliko starih termoelektrarn, in je vprašanje, aH se jih splaca ekološko sanirati s cistilnimi napravami ali v njih kuriti cistejši energent, kot je na primer uvoženi premog. Je pa naša država sanirala najvecjega onesnaževalca, to je TE Plomin.« Ste skrb za okolje Hrvaške s prihodom v NE Krško opustili? »Moje zadnje delo v okviru inštituta Ekonerg pred nastopom dela v Krškem je bilo vezano na emisije ogljikovega dioksida, bil sem koordinator nacionalnega odbora za zmanjpanje toplogrednih plinov in Ëlan hrvapke delegacije za izvajanje Kyotskega protokola. Na slednjem mestu ostajam pe naprej. Hrvapka ima podobno kot Slovenija, kar je redkost med dræavami v tranzicijami, zelo nizke osnovne kvote emisij, ki bi jih morali pe zniæevati. Prav zato bi radi vkljuËili v nape emisije tudi emisije iz TE v Bosni in Hercegovini, kamor smo vlagali denar in kjer smo imeli svoje zmogljivosti. VkljuËujoË te emisije bi potem doloËili bazno leto, od katerega moramo zniæati emisije. Mi pa dobro poznavanje tovrstne problematike, pe zlasti sedaj aktualnega zniæanja koliËin ogljikovega dioksida, omogoËa drug pogled na vrednost proizvodnje NE Kr-pko, kjer teh problemov ni. S proizvodnjo, kot jo dosega NEK, lahko substituiramo 3,5 milijona ton ogljikovega dioksida. Na trgu ogljikovega dioksida bo to imelo ekonomsko vrednost okrog 35 milijonov dolarjev na leto.« Na podlagi katerih kriterijev menite, da ste bili s hrvapke strani imenovani za Ëlana dvo-Ëlanske uprave elektrarne? ˜Po stroki sem strojni inæenir in sem doktoriral iz ekologije in za-pËite okolja. Delal sem na podroË- ju jedrske energije, in sicer na vprapanjih zanesljivosti. Opravil sem teËaje IAEA s podroËja jedrske varnosti in tveganj ter bil na specializaciji v ZDA s podroËja varnostnih analiz in odlaganja RAO. Vodil sem interdisciplinarne projekte za mednarodne organizacije pri Evropski komisiji in Zdruæenih narodih ter Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA). Predstavljal sem Hrvapko v mednarodnih pogajanjih. Vse to govori v prid dejstvu, da poznam stroko, se znajdem v multinacionalnem in mulikultu-ralnem okolju in da nisem kon-flikten Ëlovek. Tisti, ki so me izbrali, so æeleli dobiti Ëloveka, ki ni bil vkljuËen v meddræavna pogajanja in ni vezan na nesporazume, ki so bili, da ne bil po nepotrebnem obremenjen s tem.« Vodilni delavci NE Krpko se vseskozi zavzemajo za to, da je pri tako obËutljivem objektu, kot je jedrski objekt, pomembno, da ga vodijo strokovno kompetentni ljudje in da za politiko ni mesta v tovrstnih objektih. Takpno stalipËe zavzemajo tudi do svojih lastnikov. Kaj menite vi o tem? ˜Mislim, da Ëlanov uprave ni mo-goËe enako ocenjevati kot tiste, ki vodijo elektrarno v tehniËnem pogledu. Elektrarna ima izvrpne direktorje, ki vodijo objekt na varen in ekonomiËen naËin. Moja naloga pa je, da zastopam interese lastnika v elektrarni. Ni potrebno, da poznam vse procese, ker poznam tehniko, pa lahko odlo-Ëam o vseh stratepkih vprapanjih o zanesljivosti in ekonomiËnosti dela elektrarne. Tako tudi delujem, da se o vprapanjih, ki se dotikajo podrobnosti, pogovorim s pristojnimi kolegi in tako lahko sprejmem pravo odloËitev v okviru uprave elektrarne.« Dr. Vladimir JelaviÊ: flBil sem dobro sprejet, kolegi z mano odprto sodelujejo.« Kako imata z direktorjem Rozmanom, kot predsednikom uprave, porazdeljena podrocja dela? »Nimava porazdeljenih del na predsednika in na clana uprave. Glede na to, da sva predstavnika dveh lastnikov, menim, da je primerno, da vse odlocitve sprejemava skupno.« Remont je enkratna priložnost za ocenitev kakovosti dela operativnih delavcev elektrarne cez leto. Letos ste ga imeli priložnost in možnost dejavno spremljati. Do kakšnih ugotovitev ste prišli, glede na to, da je bil najkrajši doslej in se dva dni prej ste ga koncali? »Res je treba dati vse priznanje kolegom, ki so pripravljali in vodili minuli remont. Bili so casi v NEK, ko so bili remonti dvakrat daljši, letošnji je trajal samo 26 dni. Ze to dejstvo govori o tem, koliko znanja in truda je bilo vlo- æenega za dosego takega rezultata.« Menite, da se da v jedrskem objektu delovne naloge porazdeliti po narodnosti solastnikov? ˜Æelimo in nap cilj je, da v elektrarni ni dvojih razmipljanj, da je ena obËa politika, ki se prenese na zaposlene, da ni dveh naËi-nov podajanj informacij in nalog. Interes obeh lastnikov je skupen, in to je zanesljivost in ekonomi-Ënost podjetja, zato ni razlogov, da bi na stvari gledali podvojeno.« Izvrpni direktorji so sestavljeni paritetno. Ste jih æe imenovali, oziroma ste zamenjali prejpnje direktorje? ˜OdloËili smo se, da je dobro, da zagotovimo kontinuiteto in nismo menjali obstojeËih direktorjev. V elektrarni ni bilo zasedeno mesto komercialnega direktorja, in na to mesto smo imenovali Zorana Foto Minka Skubic ››NE Krpko je tako pomemben objekt, da bo vedno pod vplivom politike. Heruca, ki je doslej delal v teh-niËni podpori v inæeniringu elektrarne. Tako je sedaj pri izvrpnih direktorjih, kjer je strokovnost prvi kriterij za zasedbo mesta, pariteta zagotovljena.« Sedaj ko ste zaËutili utrip elektrarne, ste zaËutili tudi najveË-je bojazni delavcev NE Krpko pred imenovanjem novega Ëla-na uprave, izvrpnih direktorjev? ˜Od vsakega novega Ëloveka se priËakuje, da bo prinesel spremembe, ki bodo vplivale tako na tiste, ki so uspepni pri delu, kot na tiste, ki niso. Mislim, da je to enako povsod, da jedrska elektrarna ni pri tem niË posebna. Znano je tudi bilo, da se bodo imenovali izvrpni direktorji elektrarne po lastnipki pariteti, pa je morda to poveËalo budnost zaposlenih v elektrarni.« Po mojem poznavanju stvari so doslej odgovorni v elektrarni vloæili ogromno truda v to, da je elektrarna v taki kondiciji, v kakrpni je, z obratovalnimi kazalci, ki jo uvrpËajo v zgornjo Ëetrtino svetovnih jedrskih objektov, in so se zbali, da bodo dobili v objekt nestrokovne ljudi, ki bi jih vodila politika in bi bile njihove odloËitve v 51 › Vse priznanje kolegom, ki so pripravili in vodili minuli remont. 52 njenem interesu. Spomini na tovrstne poskuse iz nedavne zgodovine v elektrarni se vedno ostajajo. »Menim, da je hrvaška stran jasno pokazala, da želi v NE Krško odprto sodelovanje za skupno dobro. Ne moremo pa pobegniti pred tem, da ni vkljucena tudi politika. To je tako pomemben objekt, da bo vedno pod vplivom politike. Dobro je, da je meddržavna pogodba izlocila vprašanja, ki zahtevajo nadaljnja razreševanja, iz elektrarne v reševanje meddržavni komisiji. Tako smo osvobojeni tega in naša naloga je varno in zanesljivo obratovanje objekta s cim manjšim vplivom na okolje.« Obratovalni kazalci elektrarne so dobri, cena kWh nizka. Za novo leto je takrat se glavni direktor napovedal se zniževanje stroškov in krajši remont je že eden od tovrstnih ukrepov. Ste vi že opazili, kje so še rezerve pri stroških? »Proizvodni rezultati in obratovalni kazalci elektrarne so odlicni in kažejo na dolgorocno kakovostno delo v elektrarni. Vedno pa obstajajo možnosti za izboljšanje, za ekonomicnejše delo in zmanjševanje stroškov ob tem, da varnost in zanesljivost objekta nista ogrožena. Veckrat prezrto dejstvo je, da je objekt v zadnjih letih z zamenjavo uparjalnikov povecal zmogljivosti za 40 MW, da se bo z zamenjavo turbine povecala zmogljivost za nadaljnjih 17 MW in da bo s tem objekt po- veËal svojo vrednost. Zagotovo bo tudi prehod z enoletnega na 18-meseËni gorivni ciklus zniæal stropke proizvodnje.« PriËakovanja vapih lastnikov so vam znana, razmere v NEK ste æe tudi globalno spoznali. Menite, da boste lahko izpolnili priËakovanja v dani situaciji? ˜Æe prej sem vedel, s prihodom v NEK pa sem pobliæe spoznal, da je elektrarna vodena strokovno. Dobil sem obËutek, da je cilje, ki jih je postavil hrvapki lastnik, mogoËe uresniËiti postopno, kar je sprejemljivo za obe strani. Cilj o pariteti kvalificiranih dobaviteljev lahko prispeva k ekonomi-Ënosti objekta in nima samo poli-tiËnega pomena.« Æe doslej elektrarna ni izbirala dobaviteljev po narodnosti ampak po kakovosti uslug in dela, ki so predpisana in v NEK je prisotnih kar nekaj hrvapkih podjetij? ˜Res jih je veË, kakor je videti na prvi pogled. Zaradi razpada velikih podjetij se je NEK moral opreti na stabilne izvajalce in dobavitelje. Glavni nosilci del iz teh podjetij so odprli svoja podjetja v Sloveniji in nadaljujejo delo v elektrarni, nekateri hrvapki strokovnjaki delajo za slovenska podjetja, ki sodelujejo z NEK-om, nekatera podjetja pa se dogovarjajo za posamezne posle z elektrarno. Nekatera hrvapka podjetja z elektrarno sodelujejo æe dalj Ëasa. Prav z njimi se trudimo nastopati kot skupni tim. Nape dobavitelje namreË vidimo kot partnerje v poslu, zato se trudimo doseËi, da bi svoje razvojne programe prilagodili napim pogledom. Ena od teæav pri tem je, da delo v elektrarni niha in je veËi-del vezano na remont. Podjetja, s katerimi sodelujemo, pa to svoje specifiËno delo teæko prodajo drugod. Sodelovanje z NE Krpko bi lahko bilo njihova referenca, tako da bi lahko dobili delo tudi drugje, in si s tem omogoËili veËjo stabilnost pri poslu.« Javni razpisi, ki so jih nekateri v zadnjem letu oËitali vodstvu NEK, torej po vapem pojasnilu o partnerskem sodelovanju z dobavitelji in izvajalci, odpadejo? ˜Menimo, da je smotrno, da gre ›› Cilje, ki jih je postavil hrvapki lastnik, je mogo-Ëe uresniËevati postopoma v prid obeh strani. en del poslov preko javnih razpisov. Pri delih, ki jih opravljamo dolgorocno, pa je treba opredeliti jasne kriterije dela, da dobiš kakovostno storitev na podlagi konkurencne cene.« Živite v Zagrebu in se vsak dan vozite v Krško. Nam lahko poveste še kakšen oseben podatek? »Vsak dan prihajam v Krško, razen enkrat na teden, ko imam kolegij v HEP-u. Sem porocen, imam dva otroka, sina, ki ima šest let, in hci s 16 leti. Žena doktorica elektrotehnike je vodja oddelka za obnovljive in lokalne vire energije na inštitutu in pa tajnica Hrvaškega energetskega društva.« Glede na to, da ste bili izbrani na podlagi hrvaških kriterijev in slovenskih pogojev, kako ste bili sprejeti v elektrarni in kako se sedaj pocutite? »Bil sem dobro sprejet, kolegi z mano sodelujejo odprto. Ceprav gre za novo okolje, se od samega zacetka dela v Krškem pocutim prijetno. Imam vtis, da vsi želijo, da delamo z odprtimi kartami. Verjetno je k mojemu dobremu pocutju tu v elektrarni prispevalo tudi dobro sprejetje in sodelovanje s kolegom Stanetom Rozmanom, od katerega sem v kratkem casu veliko pridobil. Zadovoljen sem tudi, da ima elektrarna dober in kompetenten nadzorni svet, na katerem se energija ne izgublja po nepotrebnem.« Minka Skubic ELETI ZA SANACIJO IN KOGENERACIJO Poslovna filozofija Istrabenza energetski sistemi je usmeritev v trajnostno zeleno energetiko in investiranje v veËjo rabo obnovljivih virov. V ta namen so v zaËetku junija v Nazarjah simboliËno odprli prvi tovrstni projekt, proizvodnjo lesnih peletov v sodelovanju z druæbo Brest Pohiptvo. Kot je v uvodu tiskovne konference, ki sta jo investitorja ob tej pri-loænosti sklicala v prostorih obËine Nazarje, ob navzo-Ënosti obËinskih svetnikov in predstavnikov ekolopkih gibanj, dejal dr. Robert Golob, direktor Istrabenza energetski sistemi, ima Slovenija neizrabljene mo-ænosti za izkoripËanje biomase in sonËne energije v energetske namene. Pri biomasi se lahko opremo na lastno znanje, vse od proizvodnje do izkoripËanja proizvodov iz nje za kurjenje v manjpih ali veËjih enotah. ˜Pri nas smo v Nazarjih videli priloænost, kako na lokaciji, kjer je veliko lesne mase in kjer je treba proizvodnjo sanirati, iskati sinergijo, od katere bomo imeli vsi korist, tako investitorji kot lokalno okolje,« je nadaljeval Golob. Tako bo skupina Istrabenz s sveæim kapitalom Brestovi druæbi Glin, tovarni ivernih plopË, ki je bila zainteresirana za sanacijo tovarne, omo-goËila temeljito obnovo proizvodnih procesov in zmanjpanje obremenitve okolja. Do konca leta bodo v obstojeËih proizvodnih prostorih postavili novo linijo za proizvodnjo treh ton peletov na uro. Investicija bo stala 1,6 milijona evrov. V zaËetku naËrtujejo proizvodnjo 20.000 ton peletov, ki pa jo nameravajo postopno po-veËevati. RaËunajo, da bodo ve-Ëino proizvodnje za zdaj izvozili, predvsem v Avstrijo in Italijo, pa tudi drugam po Evropi, kjer so tovrstni trgi æe razviti. Predvidena menjava supilnika za iverje pa pomeni posodobitev te-hnolopkega postopka supenja lesnega granulata s posrednim su-penjem na vroËo vodo, kar daje moænost za soproizvodnjo toplotne in elektriËne energije v Nazarjah. V ta namen v Istrabenzu energetski sistemi izdelujejo ptu-dijo za kogeneracijo. Predvidevajo, da bi na tej lokaciji lahko postavili enoto s 15 do 20 MW za proizvodnjo toplote in 2 do 3 MW moËi za proizvodnjo elektriËne energije. Revizija projekta naj bi bila narejena v mesecu dni. Projekt so z odprtimi rokami vzeli za svojega predvsem vodilni v obËini. Æupan Ivan Purnat je ob tej priloænosti dejal, da pomeni ta naloæba zaËetek novega obdobja za nazarsko industrijo, ki bo poleg ohranitve delovnih mest repila tudi vrsto teæav zaradi hrupa in onesnaæenja zraka, kar bodo s pomoËjo strokovnih institucij tudi budno spremljali. Navzo-Ëi na tiskovni konferenci pa so se strinjali tudi s pomisleki ekologov, Ëep da bo za dokonËno ekolo-pko sanacijo Nazarij treba sanirati obstojeËo kotlovnico, v kateri kurijo lesni prah in odpadke iverk, ki vsebujejo tudi lepila. Minka Skubic Izdelava in uporaba peletov Peleti so oplemeniteno gorivo iz biomase, stranskih produktov pri æagarski in lesni industriji, ki jo stisnejo pod visokim tlakom. Zdrobljen surov material s pomoËjo matriËnega valja iztisnejo skozi matrico. Nastavljivi noæi iztisnjene pelete odreæejo na æeleno dolæino od 6 do 12 milimetrov. Pelete veË-jih premerov od 40 do 60 milimetrov so briketi in so namenjeni kot nadomestek za drva v obiËajnih peËeh. Danes pele-te uporabljajo za kurjenje v velikih in srednjih ogrevalnih peËeh kot tudi v manjpih kotlih kot nadomestek za premog. V velikih postrojih uporabljajo tudi neoplemeniteno biomaso in lesne odpadke. Na evropskih trgih je moË dobiti peletne gorilnike do moËi enega MW. Namestimo jih lahko namesto oljnih ali kot samostojne enote, prilagojene samo za kurjenje peletov. KoliËina pepela, ki nastane pri gorenju, je minimalna. Toplota, ki jo dobimo iz enega kilograma peletov, je pribliæno enaka toploti, ki jo dobimo iz pol litra kurilnega olja. Nabava peletov je enaka kot nabava plina ali olja, dostavijo se s cisterno na uporabnikov dom. Po podatkih Gozdarskega inp-tituta je neizkoripËen potencial biomase v napi industriji 280.000 ton na leto. Za energetske namene bi lahko izkoristili tudi 200.000 ton letnega prirasta biomase iz slovenskih gozdov in 120.000 ton grmiËevja na leto. 53 SVETLA PRIHODNOST ZA TEB Termoelektrarna Brestanica, ena od enajstih druæb Holdinga Slovenske elektrarne, je v zaËetku junija slavnostno praznovala svojo 60-letnico. Ob tej priloænosti je minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË simboliËno prerezal trak ob vstopu v obnovljeno komandno sobo in direktorju TEB Bogdanu BarbiËu podelil okoljski certifikat ISO 14001. 54 Ker smo o 60-letni zgodovini termoelektrarne, njenih poslovnih in teh-nolopkih vzponih pisali v prejpnji ptevilki glasila, tokrat osveæimo njeno novejpo zgodovino - gradnjo dveh plinskih enot s po 114 MW, katerih uradno odprtje je bilo junija. Investicijski program za novi turbini je bil potrjen ob koncu leta 1997, v zaËet-ku naslednjega leta je bil izbran dobavitelj obeh turbin (ABB, pozneje Alstom), Ëez leto pridoblje- no enotno gradbeno dovoljenje, tako da je investicija stekla 1. marca 1999. Poleg plinskih turbin so v Ëasu njune gradnje posodobili kemiËno pripravo vode, 110, 10,5 in 0,4 kV stikalipËa, sisteme vodenja, povezave z repu-blipkim centrom vodenja, sistem nujne lastne rabe, sistem ekolo-pkega monitoringa, sistem proti-poæarne zapËite in hidrantno om-reæje. Prvi væig turbine je bil septembra 2000 in decembra istega leta opravljen tehniËni pregled. V sklopu poskusnega obratovanja so najprej testirali turbini, kar so konËali z garancijskimi meritvami junija 2001. Sledil je zaËasni prevzem turbin ter nadaljevanje poskusnega obratovanja. V drugi polovici leta so v okviru garancij odpravili pe preostale pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili pri za-Ëasnem prevzemu. Septembra lani je bilo konec poskusnega obratovanja in TEB je pridobila uporabno dovoljenje za nove plinske turbine. V tem letu so opravili pe rekonstrukcijo komandne sobe ter integracijo vseh informacijskih sistemov elektrarne v enoten procesni informacijski sistem, s Ëimer je investicija dokonËana. Celotna naloæba je stala 72 milijonov evrov. Garancijska doba turbin bo trajala pe do junija 2004, za nekatere dele, kot sta reduktor in dimnik, pa pe dve leti dlje. S tem je elektrarna kot celota dobila dokonËno podobo, ki je v primerjavi s predhodnico prija-znejpa, saj je lepo umepËena v prostor pokrajine pod Bohor- Foto Brane JanjiÊ Predsedstvo na obletnici. Foto Brane JanjiÊ Minister Kopac je termoelektrarni Brestanica napovedal še dolgo in uspešno delo. jem. Danes ima TEB skupno moË 323 MW, in sicer v novih plinskih enotah 228 MW in starih plinsko-parnih 95 MW, kar sestavlja 14 odstotkov zmogljivosti celotnega elektroenergetskega sistema Slovenije. Elektrarna lahko doseæe moË 291 MW æe v 15 minutah. Trenutna vloga elektrarne je minutna rezerva elektroenergetskega sistema Slovenije, deloma pa je rezervna in vrpna elektrarna za potrebe HSE. Realno poveËanje zmogljivosti Kot je na tiskovni konferenci pred slavnostno proslavo povedal Bogdan BarbiË, direktor TEB, se bo termeoelektrarna v prihodnje razvijala na podro-Ëjih, kjer ima prednost pred po- tencialno konkurenco. Tako so njeni stratepki cilji optimalno teh-nolopko obvladovanje obstoje-Ëih postrojev v okviru trænih mo-ænosti, optimiranje sedanjih in prihodnjih proizvodnih zmogljivosti predvsem z zgraditvijo parne turbine k eni od novih plinskih turbin, ki bi v kombiniranem procesu lahko pokrivala sekundarno regulacijo na ravni HSE. Nameravajo se dejavno vkljuËiti v gradnjo spodnje savske verige HE in oblikovanje vzdræevalnega centra, prav tako pa sodelovati pri drugih programih HSE. Nekdanji direktor TEB mag. Drago Fabijan, pod vodstvom katerega so postavili novi plinski enoti in sedanji generalni direktor HSE ni skrival zadovoljstva ob veËnamenski junijski slovesnosti v TE Brestanica. Med drugim je poudaril, da je TEB nepo-grepljiv Ëlan HSE, ki zdruæuje proizvajalce z razliËnimi viri energije, med katerimi ima vsak svojo vlogo. S pomoËjo TEB holding zmanjpuje tveganja in pove-Ëuje konkurenËnost v Ëasu visokih cen na mednarodnih trgih, tako da prispevajo njene enote tudi k optimiranju denarnega toka holdinga. ˜Poraba elektriËne energije pri nas narapËa in tudi v HSE resno razmipljajo o poveËa-nju zmogljivosti v TE Brestanici. Vendar pa mora biti ta naloæba usklajena z usmeritvami in konceptom Nacionalnega energetskega programa,« je konËal Fabjan. Minister mag. Janez KopaË se je med naptevanjem prednosti in pomena, ki ga ima elektrarna pe zlasti s hitrimi zagoni ob izpadu veËjih enot in kot rezervni vir za zagon NEK, spomnil svojih poslanskih klopi, ko so sprejemali dræavno poroptvo za novi enoti. Vodstvu termoelektrarne je napovedal svetlo prihodnost, saj se bo Evropa v prihodnje bolj kakor doslej naslanjala na plin kot energent in manj na nafto. Ker se v Sloveniji poraba poveËuje, cena elektriËne energije pa bo kmalu obremenjena s taksami na emisijo ogljikovega dioksida, bo ekonomika pokazala, kaj je smotrno graditi. Obljubil je, da bo nacionalni energetski program, ki je v konËevanju na MOPE, sprejet v parlamentu pe letopnjo jesen. Seveda pa NEP ne bo konkretiziral lokacij in objektov, temveË bo okvirni dokument z naËrtovani-mi cilji brez letnic in konkretnih ptevilk. Edine doloËene ptevilke bodo pri obnovljivih virih. V TE Brestanica raËunajo, da bi lahko poveËali moË eni izmed obeh turbin za 50 do 60 MW, kar pomeni dodatno milijardo kWh proizvodnje na leto. Za naloæbo bi potrebovali okrog 60 milijonov evrov, odvisno od konfiguracije nove elektrarne. Minka Skubic Minister Janez KopaË podeljuje certifikat ISO 14001 direktorju TEB Bogdanu BarbiËu. Foto Minka Skubic 55 RICO IZRABLJA PRILOŽNOSTI Priznanje Slovenskega nacionalnega odbora WEC med podjetji je letos dobil Institut za ekološke raziskave Erico iz Velenja. Institut, ki je lani praznoval desetletje delovanja, je iz ekološke skupine v okviru velenjskega rudnika prerasel lokalne okvire Šaleške doline in je cedalje bolj prepoznaven v širšem slovenskem in evropskem okolju. Zadnjih šest let ga vodi direktor mag. Franc Avberšek. * —l^k ekdanji direktor Ru-I ^^ dnika lignita Velenje in ^ poznejši energetski mi-_l_ ^ nister in republiški poslanec ter sedanji direktor Erica mag. Franc Avberšek se spominja zacetkov ekološke ozavešcenosti velikih onesnaževalcev v Šaleški dolini. Pravi, da je bil v takratnem kombinatu zadolžen za razvoj. Skupaj z Jaroslavom Vrtacnikom iz TE S in Francem Zerdinom prav tako iz rudarskega kombinata so glede odgovornosti do okolja in odprave posledic, ki jih v tem okolju povzroca pridobivanje energije, hitro našli skupen jezik. Želeli so vedeti vec kot takrat porajajoce gibanje in pozneje stranka zelenih. Na njegov predlog so v kombinatu zaposlili pet biologov, in sicer tako, da so delali kot mladi raziskovalci na ljubljanskih fakultetah, v kombinatu pa so jim zagotovili zaposlitev. Ko so leta 1992 ustanovili Erico, je bil mag. Avberšek direktor rudnika. Poleg rudnika so bili ustanovitelji še TE Šoštanj, ESO, ki je pozneje šel v stecaj in je njegov delež odpadel, pozneje sta med ustanovitelje pristopila še Gorenje in pa Inštitut Jožef Stefan. Število zaposlenih v inštitutu je naglo narašcalo. Prvotna skupina petih iz leta 1987. se je danes poveËala na 63. Rast vsakoletnega prihodka je narekovala vedno veË zaposlenih. ˜Ko sem se leta 1997 vrnil s poslanske funkcije in mi je bilo ponujeno mesto direktorja Erica, je bila realizacija inptituta 100 milijonov tolarjev. S stratepkim naËr-tom sem predvidel, da bi inptitut poveËal realizacijo prometa do leta 2001 na 210 milijonov tolarjev. Upravni odbor z Jaroslavom VrtaËnikom na Ëelu je tak naËrt ocenil kot ambiciozen. NaËrt smo presegli æe leta 2000 z 340 milijoni tolarjev. Leta 2001 pa smo skoraj podvojili prvotno naËrtovano realizacijo za to leto,« je o hitrem razvoju Erica povedal njegov direktor in dodal, da so k rasti prometa in ptevila zaposlenih, ki so ta promet ustvarjali prispevale izkoripËene priloænosti. NaËrtu-jejo, da bodo do leta 2007 sedanjo realizacijo podvojili. K nagli rasti prometa Erica je prispevalo dejstvo, da so se æe s petimi raziskovalci lotili najbolj problematiËnih onesnaæenj v ©a-lepki dolini, kot so bili reka Paka, velenjsko jezero, zrak nad ©ale-pko dolino. Tako premogovnik kot termoelektrarna sta te raziskave denarno podpirala. Pozneje so prepli na raziskave vplivov onesnaæenja na æive organizme in radioaktivnosti pepela. »Danes se z zadovoljstvom oziramo nazaj. Vidimo, da so bile naše odlocitve, da sami prvi pridobimo znanje, prave. Sedaj vemo, vec kakor prej. Vemo, da so vplivi onesnaženja daljnosežni. Skupno pridobivanje znanja o ekologiji je pripomoglo k uspešni ekološki sanaciji TE Šoštanja. Zadovoljen sem, da bo naša generacija vodilnih (Zerdin, Vrtacnik, Avberšek) pustila boljše stanje okolja, kakor je bilo prej, oziroma se bo stanje okolja še izboljšalo,« z zadovoljstvom ugotavlja mag. Avberšek. TES sanirana, na vrsti HE Ce so v minulem desetletju v Eri-cu ekologijo v energetiki postavili na trdne temelje, saj so imeli polovico realizacije v TE Šoštanj in desetino v REV, v prihodnje racunajo, da bodo v energetiki še Foto Minka Skubic Mag. Franc Avberšek L- Pet oddelkov Erica Oddelek za splošne zadeve opravlja racunovodska, kadrovska in splošna dela za institut. Oddelek za raziskovalno dejavnost se ukvarja s temeljnimi, aplikativnimi in razvojnimi raziskavami. Njegov sestavni del je tudi knjižnica. Oddelek za tehnološke storitve in svetovanje opravlja analize ter meritve, dolocene z zakoni in na podlagi pooblastila MOPE izdeluje porocila o vplivih na okolje ter svetuje pri reševanju okoljskih problemov. Oddelek za izobraževanje in trajnostni razvoj skrbi za izobraževanje delavcev Erica in za izobraževanje osnovnošolcev, dijakov in študentov. V poletnih mesecih organizirajo raziskovalni tabor za Zoisove štipendiste. Laboratorij s 23 zaposlenimi opravlja analize in meritve za narocnike. ostali. Svoje znanje poskupajo æe dve leti uveljavljati v okviru skupine HSE. Prav sedaj imajo v podpisovanju prve pogodbe in predvidevajo, da bodo pe letos zaËeli raziskave na hidroelektrarnah v okviru holdinga. Ker je v TE ©optanj sanacija veËidel konËana, sedaj pe spremljajo trenutno stanje, da se dobri rezultati ne bi poslabpali. DolgoroËno raËunajo, da jim bo realizacija v TE©-u in RLV padla, narapËala pa v okviru HSE, saj imajo razvite metode raziskav, ki so jih æe preskusili v okviru raziskav na savskih in dravskih elektrarnah. ˜©tevilo zaposlenih in pa znanje, ki ga imamo, sta nam narekovala, da smo krenili tudi na podro-Ëje organske kemije. Lani smo se odloËili za nabavo opreme za analitiko na podroËju organske kemije, to je nakup masnega detektorja skupaj s tekoËinskim kromatografom. Tako lahko zdaj analiziramo hormone, antibiotike, pesticide in druge organske spojine, kar nam daje moænost nadaljnjega razvoja. Od letopnje-ga junija imamo validirano metodo analize kloramfenikola v mleku in mleËnih izdelkih, v jeseni pa jo bomo dopolnili pe za vse vrste pesticidov. Te analize nam priznavajo tudi v tujini. Predvidevamo, da bomo æe naslednje le- to dosegli petino realizacije na organski kemiji,« razmiplja o nadaljnjem razvoju inptituta njegov direktor. V Ericu vseskozi vlagajo v kakovost. Imajo peko 200 uvedenih metod, od tega veË kot 20 akreditiranih. Njihov laboratorij je akreditiran po sistemu ISO 17025, ki je standard za laboratorije. Letno vlagajo ptiri odstotke prihodkov v kakovost. Zaposlenih imajo pet mladih raziskovalcev, ki jih sofinancira dræava in sodelujejo z razliËnimi fakultetami. Pridobivajo projekte na javnih razpisih in imajo registrirano raziskovalno skupino pri M©Z©. Vse to dosegajo z dve tretjini univerzitetno izobraæenih delavcev. Skoraj tretjina zaposlenih je vkljuËena v procese podiplomskega izobraæevanja. ˜V letih obstoja in dela napega inptituta smo marsikaj ugotovili. Vsako pridobivanje energije ima nekaj slabih strani. Poiskati pa je treba optimum med slabostmi in prednostmi, med pozitivnim in negativnim uËinkom njenega pridobivanja,« pragmatiËno konËu-je mag. Franc Avberpek. Minka Skubic Foto Dušan Jež 7 NOVE SPODBUDE VAR»EVANJU Z ENERGIJO Poraba elektriËne energije pri nas pa tudi v drugih evropskih dræavah narapËa, zato ne pre-seneËa, da skupajo dræave pritisk na rast porabe omiliti tudi s spodbujanjem uËinkovitejpe rabe energije. Tem smernicam sledi tudi Slovenija, pri Ëemer so bili v zadnjem Ëasu predlagani novi ukrepi, ki naj bi prispevali predvsem k smotrnejpi porabi energije v stavbah. Predstavniki Agencije za uËinkovito rabo energije in Ministrstva za okolje, prostor in energijo so v zaËetku junija pripravili tiskovno konferenco, na kateri so podrobneje predstavili novo direktivo Evropske unije o energetskih lastnostih stavb in pravilnik o na-Ëinu delitve in obraËunu stropkov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z veË odjemalci. Uvodoma je minister mag. Janez KopaË poudaril, da se energetska odvisnost evropskih dræav nenehno poveËuje, pri Ëemer skupajo dræave to pereËe vprapanje odpraviti predvsem na dva naËina. PrviË z diferenciranjem lastnih virov energije (ta ukrep predvideva gradnjo cele vrste daljnovodov in plinovodov iz severne Afrike in Azije), drugiË pa s pritiski na spremembo tehnologij in veËjo uporabo obnovljivih virov. Pri tem se tudi slovenske usmeritve ne razlikujejo veliko, Ëeprav smo deleæni nekaj posebnosti, ki so odraz napega trenutnega stanja. Tako se pri nas kaæe pe zlasti velika priloænost pri veËji izrabi lesne biomase, saj je Slovenija po pokritosti z gozdom v Evropi na drugem mestu takoj za Finsko, pri Ëemer pa bo treba za poveËa-nje tega deleæa vira energije uveljaviti pe nekaj dræavnih in tudi podjetnipkih spodbud. Sicer pa ta hip Slovenija med vsemi primarnimi viri energije pridobi 9,2 odstotka iz obnovljivih virov, pri Ëemer veËino pe vedno sestavlja hidroenergija, medtem ko je de-leæ biomase 3,9-odstoten. Evropski in s tem tudi nap cilj je, da naj bi se deleæ obnovljivih virov do leta 2012 povzpel na dvanajst odstotkov, kar po besedah mag. Janeza KopaËa v Sloveniji ni ne-uresniËljivo. Druga smernica pa je, da se zmanjpa poraba goriv in elektriËne energije za en odstotek glede na porabo v prejpnjem letu, in sicer predvsem z instrumenti uËinkovitejpe rabe energije. Eden izmed takpnih je tudi direktiva o energetskih lastnostih stavb, ki je bila v EU sprejeta januarja letos, in po vzoru drugih elektriËnih naprav (hladilniki, pralni stroji in podobno) predvideva uvedbo energetskih oznaËb tudi za stavbe. Cilj te direktive je zmanjpati porabo energije in s tem tudi emisije toplogrednih plinov v novih in obstojeËih stavbah s postavitvijo stroæjih zahtev glede toplotne zapËite stavb in energetske uËinkovitosti naprav za ogrevanje, prezraËevanje in klimatiza-cijo. Tako naj bi na vidnem mestu vseh novih in tudi veËjih obnovljenih stavb poslej imeli oznaËene energetske lastnosti objekta, s Ëi-mer naj bi tudi kupcem nepremi-Ënin zagotovili popolnejpo informacijo o tem, kaj pravzaprav kupujejo oziroma kakpne stropke za energijo lahko priËakujejo. Da pa vse ne bi ostalo le pri ugotovitvah, direktiva predvideva tudi obvezno pripravo priporoËil za ekonomsko upraviËene ukrepe za izboljpanje energijskih znaËilno-sti stavbe, ki naj bi sledili obse-ænim energetskim pregledom stavb. Tako je denimo predviden redni pregled kotlov na neobnov-ljiva tekoËa in trdna goriva z na-zivno moËjo nad 20 kW do 100 kW in tudi redni pregled klimati- Osnutek prihodnje energetske izkaznice, namenjene oznaËevanju stavb. zacijskih sistemov z nazivno mo-Ëjo nad 12 kW. Slovenija je v okviru harmonizacije nape zakonodaje z evropsko tako æe lani sprejela nova pravilnika o toplotni zapËiti in prezraËevanju stavb, letos pa je bil sprejet tudi pravilnik o naËinu delitve in obraËunu stropkov za toploto v veË stanovanjskih stavbah, ki naj bi z jasnejpim izraËunom stro-pkov za porabljeno energijo za vsako posamezno stanovanjsko enoto prispeval k racionalnejpi rabi, investiranju v ukrepe uËin-kovitejpe rabe in postopnemu spreminjanju napega odnosa do rabe energije. Kot zanimivost naj omenimo, da po izraËunih znapa skupna povrpina veË stanovanjskih objektov v Sloveniji okrog 21,4 milijona kvadratnih metrov, v njih pa se porabi pribliæno 8,7 PJ energije za ogrevanje in pripravo tople vode, pri Ëemer emi- Evropska direktiva o energetskih lastnostih stavb je bila sprejeta 4. januarja letos in jo moramo v nap pravi red prenesti v treh letih. Zahteve direktive glede rednega letnega pregleda kotlov in zamenjave sta-rejpih kotlov pa naj bi Slovenija zaËela izvajati æe prihodnje leto. Foto Brane JanjiÊ sije CO2 teh stavb dosegajo kar 645.000 ton na leto. Po izkupnjah iz tujine in pilotnega projekta v Ljubljani, ki je potekal v letih 1994 do 1996, pa lahko s predvidenimi ukrepi in drugaËnim obraËunavanjem stropkov priËa-kujemo kar do 15-odstotno zniæa-nje porabe in stropkov za energijo, kar nikakor ni zanemarljivo. Direktor agencije za uËinkovito rabo energije Franc Beravs je ob tem dodal, da gre za nov pomemben sektor izvajanja ukrepov uËinkovitejpe rabe energije, pri Ëemer pa ne gre pozabiti tudi pte-vilnih drugih ukrepov, ki jih je agencija izvajala æe doslej in jih bo tudi v prihodnje, kot so denimo svetovalne pisarne in javni razpisi za subvencioniranje tako veËje izrabe obnovljivih virov energije kot drugih ukrepov, ki lahko prispevajo k uËinkovitejpi rabi energije. Tako so za letos predvideni javni razpisi s pod-roËja obnovljivih virov energije v vrednosti skoraj milijarde in pol tolarjev od sofinanciranja investicijskih projektov v projekte daljinskega ogrevanja na lesno biomaso do subvencioniranja izdelav energetskih zasnov posameznih obËin in spodbujanja energetskih pregledov. V akcije naj bi se vkljuËila tudi distribucijska podjetja Omenjena evropska direktiva precej pozornosti namenja tudi obvešcanju uporabnikov stavb glede razlicnih metod in praks za izboljšanje energijskih znacilnosti stavb in ravnanja z energijo, saj je ravno uspešno ozavešcanje prebivalstva tudi najboljše zagotovilo za uspeh predlaganih ukrepov in posledicno zmanjšanje onesnaževanja našega planeta. Kot je povedal mag. Janez Kopac, je obvešcanje prebivalstva žal povezano tudi s precejšnjimi stroški, pri cemer pa naj bi pri nas s pridom uporabili zakonsko dolocilo, ki distribucijskim podjetjem nalaga, da morajo najmanj enkrat na leto svoje odjemalce obvešcati o energetskem varcevanju. Tako naj bi v sodelovanju z njimi ministrstvo pripravilo nacrt in vsebino teh promocijskih akcij in takšen nacin obvešcanja, ki so ga nekatera distribucijska podjetja že zacela izvajati, v prihodnje še okrepilo. Stanovalci naj bi tako skupaj z racuni v prihodnje dobivali tudi informativno gradivo o možnih nacinih varcevanja z energijo. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da je bilo tovrstno obvešcanje javnosti zelo dobro sprejeto. Brane JanjiÊ Ucinkovitejši rabi energije naj bi v prihodnje namenjali še vec pozornosti. 59 VIDMARJEV DAN O PRENOSU IN PROSTORU V Cankarjevem domu v Ljubljani je 10. junija potekala tradicionalna prireditev Elektroinptituta Milan Vidmar Vidmarjev dan, na kateri so najzasluænejpim energeti-kom in podjetju podelili tudi posebna priznanja. Strokovni del letos namenjen obravnavi prenosne problematike. Zderegulacijo in liberalizacijo energetskega trga so se razmere precej spremenile tudi za raziskovalne ustanove, zato je ob teh spremembah svoje delovanje in delovni program nenehno prilagajal in posodabljal tudi Elektro-inptitut Milan Vidmar. Spremembe so ugodno vplivale na kratko-roËne procese, saj so skrajpale odzivni Ëas in inptitutske sile preusmerile v jedro poslovnega procesa proizvodnje, prenosa in distribucije. V procesu graditve objektov je namreË zelo pomembna strokovna podpora investitorju in upravnim organom, pe zlasti, ko gre za ugotavljanje kakovosti vgrajene opreme, funkcionalnost in varnost vgrajenih tehnolopkih sistemov in ugotavljanje parametrov tehnolopkega procesa. In Inptitut Milana Vidmar lahko pri tem precej pomaga, saj ima na voljo dobro opremljene mobilne in stacionirane laboratorije, ustrezne strokovne kadre in dragocene izkupnje, ki si jih je nabral pri svojem dosedanjem dolgoletnem strokovnem delu. Veliko pozornosti Inptitut ves Ëas namenja tudi obravnavi obremenitev okolja glede cele vrste vplivov elektroenergetskega sistema oziroma njegovih delov na druge sisteme in bliænji prostor, pri Ëemer pa v zadnjem Ëa-su postajajo vse pomembnejpi tudi obratni procesi, prouËevanje in analize vplivov okolja na samo delovanje sistema. Prav tako se Inptitut æe vrsto let uspepno vkljuËuje v znanstveno obravnavo procesov vodenja elektroenergetskega sistema, prouËevanja in doloËanja kakovosti elektriËne energije in pripravo strokovnih podlag za sprejemanje kljuËnih razvojnih dokumentov. S temi mislimi je direktor Elektroinpti-tuta Milan Vidmar prof. dr. Maks Babuder v uvodnem nagovoru opisal dosedanjo pot podjetja in poudaril, da bo Inptitut æaripËe svoje dejavnosti in temelje svojega poslovnega uspeha pe naprej iskal v strokovni podpori elektrogospodarstvu pri obvladovanju in posodabljanju naprav in delovnih postopkov. Prenosno omrežje bo treba okrepiti Delavnica z uradnim naslovom Prenos elektriËne energije in prostor, ki je sledila uvodni slovesnosti in podelitvi Vidmarjevih plaket, je navrgla vrsto zanimivih misli, katerih rdeËo nit pa bi lahko sklenili v dejstvo, da bo morala Slovenija svoje prenosne poti in pe zlasti povezave z Italijo in Madæarsko v prihodnje pe okrepiti. Kot je uvodoma dejal Jože Perme, se je z deregulacijo elektroenergetskega sistema in odpiranjem evropskega trga z elektriËno energijo filozofija stratepkega naËrtovanja prenosnega omreæja moËno spremenila, saj je treba poleg tehniËnih, okoljskih in eko- nomskih vidikov danes nujno upoptevati tudi poslovni interes razliËnih akterjev na prostem trgu. Tako je pri trgovanju z elek-triËno energijo povsod po svetu v prvem planu vprapanje zmogljivosti obstojeËih prenosnih poti, pri Ëemer pa je treba zadostiti tudi zahtevam zanesljivosti in kakovostne dobave elektriËne energije. Slovensko 400 in 220 kV Vidmarjeve plakete Vidmarjeve plakete so letos prejeli: Termoelektrarna Brestanica za us-pepno konËano dograditev elektrarne z novima plinskima turbinama, Ivan Leban za doseæke pri razvoju projektantske dejavnosti, prispevek pri graditvi prenosnega sistema in uveljavitev inæe-nirske stroke, Marko Mladovan za kreativno sodelovanje pri naËrtova-nju in graditvi proizvodnih in prenosnih objektov na Primorskem in dr. Jo-æe VorpiË za doseæke pri vzgoji mladih kadrov in v raziskovalni dejavnosti ter pri promociji elektroenergetske stroke. 4x 1 1 II 1 Foto Brane JanjiÊ EIMV naj bi tudi v prihodnje bil strokovna opora elektrogospodarstvu. daljnovodno omreæje bi v razmerah zaprtega in reguliranega sistema povsem ustrezalo napim potrebam, vendar pa je z odprtjem trga priplo do precejpnjega poveËevanja pretokov na inter-konekcijskih vodih, kar vpliva tudi na razmere v notranjem prenosnem omreæju. V zadnjih letih je namreË priplo do pomembnih sprememb v konfiguracijah sosednjih sistemov in novih povezav na najvipjem napetostnem nivoju ter ptevilnih uvozno-izvo-znih aranæmajev velikostnega reda tudi nekaj 1000 MW, ki praviloma potekajo v smeri vzhod-za-hod oziroma ravno preko slovenskega prenosnega omreæja. Po drugi strani pa Slovenija pe vedno nima neposredno sklenjene 400 kV daljnovodne zanke prek naËrtovanega 400 kV daljnovoda Krpko-BeriËevo, s katerim bi bilo tudi pri velikih tranzitih zagotovljeno zanesljivejpe in bolj fleksibilno obratovanje napega sistema. Pri opredelitvi stratepkega razvoja slovenskega prenosnega sistema pa bi vsekakor morali upoptevati tudi predvidene ojaËi-tve hrvapkega in avstrijskega om-reæja in napovedano reintegraci-jo jugovzhodnega Balkana v UC-TE, kar bo vse vplivalo tudi na poveËanje pretokov moËi preko napega omreæja. Kot je dejal Joæe Perme, bi kazalo v skladu z ravnanji drugih evropskih dræav premisliti tudi o postopni opustitvi 220 kV napetostnega nivoja oziroma nadomestitvi teh tras z zmogljivejšimi 400 kV, kar je sprejemljivejše tudi z vidika reševanja prostorskih težav. Na sedanje precejšnje pomanjkljivosti obstojecega prenosnega omrežja je v svojem predavanju opozoril tudi dr. Pavel Omahen, ki je poudaril, da se pretoki povecujejo še zlasti v smeri proti Italiji, ki je zaradi visokih cen elektricne energije komercialno v Evropi tudi najzanimivejša. S pricakovanim nadaljnjim povecevanjem pretokov pa se bo brez dodatnih interkonekcijskih povezav zagotovo poslabšala tudi varnost in zanesljivost obratovanja našega sistema, zaradi pregrevanja pa se bodo povecale tudi izgube na omrežju in posredno tudi vzdrževalni stroški. Po njegovem mnenju bi zato moraU nastale spremenjene razmere v evropskem omrežju in posledicno tudi v slovenskem reševati bolj s hitrim povecanjem prenosnih zmogljivosti, saj se sicer potrebne in nacrtovane visokonapetostne meddržavne povezave zaradi okoljevarstvenih problemov kažejo bolj kot casovno zelo odmaknjene in zato manj primerne. Možnosti za hitro izvedbo nekega novega interko-nekcijskega voda so vecje v primerih krajših tras oziroma polaganja kablovodov ob trasah avtocest in železnic, saj se je tako mogoce izogniti dolgotrajnim pogajanjem z velikim številom lastnikov. Tako bi bilo mogoce za potrebe trgovanja dokaj hitro in s sorazmerno manjšimi stroški zgraditi nekaj 110 kV lokalnih povezav z Italijo in Madžarsko, saj izkušnje kažejo, da bo za globalno ojacitev slovenskega prenosnega omrežja potrebno veliko casa. Precej zanimanja je poželo tudi predavanje dr. Braneta HlebËarja o novih tehnologijah pri prenosu, pri cemer je bilo slišati, da je na svetovni ravni na tem podrocju predlaganih že veliko rešitev, ki so povezane predvsem z boljšimi okoljskimi in tehnicnimi ucinki visokonapetostnih daljnovodov. Tako se na prostorsko obcutljivih lokacijah že uporabljajo kompaktirani stebri, sodobnejši kabli za najvišje napetosti, crni in barvasti vodniki ter vrsta drugih tehnicnih in oblikovnih novosti, ki naj bi vse prispevale k reševanju okoljevarstvenih in tehnicnih omejitev in s tem tudi k poveËevanju prenosnih zmogljivosti omreæij. Mag. Breda Cestnik pa je svoje izvajanje namenila obravnavi okolj-skih vplivov elektroprenosne dejavnosti, pri katerih so poleg ra-diofrekvenËnih motenj in hrupa v ospredju tudi nizkofrekvenËna elektromagnetna polja. Kot je poudarila, Inptitut redno spremlja tovrstno problematiko in spoznanja svetovnih strokovnih organizacij, pri Ëemer se na to po-droËje vse bolj vkljuËuje tudi sodobna informacijska tehnologija. Tako je med novimi nalogami Inptituta oblikovanje podatkovne baze virov sevanja, ki naj bi bila vezana tudi na geografski informacijski sistem, ter izdelava individualnih raËunskih modelov za posamiËne visokonapetostne elektroenergetske objekte z upop-tevanjem mikrolokacij geometrijskih parametrov. Dr. Janko Ko-smaË in dr. Igor »uhalev pa sta ob koncu poudarila pe vpliv nekaterih naravnih pojavov na prenosne poti, pri Ëemer je dr. Janko KosmaË opozoril, da Slovenija le-æi na obmoËju, ki je v primerjavi z evropskim povpreËjem precej bolj ogroæeno zaradi atmosferskih razelektritev. Na sreËo imamo tudi sodoben sistem za lokali-zacijo atmosferskih razelektritev Scalar, ki omogoËa sistematiËno zbiranje koristnih podatkov, vendar pa bi te ugotovitve morali pe bolj upoptevati pri gradnji posameznih daljnovodov oziroma iskanju ustreznih tehniËnih repi-tev. Da bi sodobna spoznanja o klimatskih razmerah in njihovem spreminjanju morali bolj vklju-Ëevati v naËrtovanje daljnovo-dnih poti, pa je poudaril tudi dr. Igor »uhalev, ki je podrobneje predstavil obseæno delo inptituta pri izdelavi baze podatkov za Slovenijo z informacijami o stopnji ogroæenosti zaradi æleda in moænih ledenih obteæbah, sunkih vetra in klimatolopkih podatkih, povezanih s temperaturo zraka, ptevilom dni s sneæno odejo in ko-liËino padavin. Brane JanjiÊ 61 SNEMANJE KORONE NA ELEKTRO NAPRAVAH Ugotavljanje okvar na elektroenergetskih napravah v obratovanju je velikega pomena za vzdræevalce in obratovalce. PravoËasno odkritje okvar je zelo dragoceno, s tem se pove-Ëuje zanesljivost obratovanja ter zmanjpujejo stropki vzdræevanja. Z razvojem novih tehnologij se poveËujejo moænosti za diagnosti-ciranje naprav ne da bi bilo moteno obratovanje elektroenergetskega sistema. 62 Na vseh podroËjih v elektroenergetiki se pojavljajo zahteve po Ëim bolj zanesljivem in stabilnem obratovanju elektroenergetskih naprav. Za dosego tega pa je kljuËnega pomena poznavanje stanja naprav ter pravoËasno odkrivanje napak in okvar, ki bi lahko povzroËile veËje motnje v elektroenergetskem sistemu. V svetu se pojavlja vse veË razliËnih tehnologij za ugotavljanje tak-pnih okvar. Zelo zaæeleno je, Ëe se lahko na kakrpen koli naËin okvara locira ne da bi bilo s tem moteno delovanje naprave in posredno dobava elektriËne energije. Okvare se lahko tako locirajo s termovizijskimi pregledi, z meritvami radio interferenËnih mo- Slika 1: Popkodba na Ëlenu izolatorske verige. tenj, v zadnjem Ëasu pa se uveljavlja tudi tehnologija, ki nam omogoËa odkrivanje korone in poveËanih parcialnih praznitev. Vzrok poveËane korone ter pove-Ëanih parcialnih praznitev so ra-zliËne popkodbe na elektroenergetskih napravah, pojavljajo se na popkodovanih napravah v sti-kalipËih (na primer poËenih podpornih izolatorjih, na odklopni-kih, skoznjikih ...), na doloËenih segmentih daljnovodov (popko-dovani Ëleni izolatorskih verig, popkodovanih silikonskih prevlekah na kompozitnih izolatorjih, popkodovanih vodnikih ...). Vzrok pa je lahko tudi onesnaæe-na okolica, vremenski vplivi, na-paËna montaæa naprave, popko-dovanje naprave pri montaæi ipd. Slika 2: Spekter UV sevanja zaradi ionizacije pri parcialnih praznitvah oziroma koroni (rdeËa Ërta). Vsaka podobna okvara povzroËi poveËanje elektriËne poljske ja-kosti, ki je pogoj za nastanek razelektritve. Razelektritve, kot so korona, pa so lahko vzrok za degradacijo kompozitnih materialov, fiziËne popkodbe na razliËnih napravah, povzroËajo radio in-terferenËne motnje ter hrup v okolici obratovanja naprave. Zgodnje odkrivanje okvar je zelo pomembno, saj lahko vzdræeva-lec elektroenergetskih naprav pravoËasno zagotovi zamenjavo popkodovanega dela ali celotnega elementa, za kar je potrebno precej manj Ëasa, kakor bi ga bilo potrebno ob veËji okvari, ki bi lahko povzroËila nestabilno obratovanje elektroenergetskega sistema. (Slika 1) Korono lahko oznaËimo kot lokalno poveËanje elektriËnega polja, ki ionizira zrak. Pogoj za io-nizacijo je dovolj velika elektriË-na poljska jakost, s tem dobijo naelektreni delci v okolici (predvsem lahki elektroni) dovolj veliko hitrost in ionizirajo ob trku z nevtralno molekulo. Rezultat trka je dodaten elektron in pozitivni ion. Pri ionizaciji prihaja do spropËanja fotonov in s tem do emisije ultravijoliËnega sevanja. Spekter tega sevanja obsega valovne dolæine od 230 do 405 nm. (Slika 2) Slika 3: Shema delovanja kamere za snemanje korone. Na sliki 3 je razviden spekter UV sevanja, ki je posledica korone. Svetlobno sevanje je v tem po-droËju precej veËje kot UV sevanje. Zato so strokovnjaki podjetja Ofil iz TurËije razvili poseben filter, s katerim so eliminirali vpliv svetlobnega sevanja in izdelali napravo, ki omogoËa snemanje oziroma detekcijo korone izdelali. Poseben filter deluje v podroËju med 240 in 280 nm, ki je ravno podroËje UV sevanja. Filter je izveden v kombinaciji z ojaËeval-nikom in ptevcem fotonov. Z razvojem tega filtra, ki je ˜slep« za vidno svetlobo, je mogoËe zaznati pe tako majhen pojav korone. UV kamera ima dodan pe tako imenovani UV ptevec, ki nam podaja oceno intenzitete parcialnih praz-nitev oziroma korone. Da pa lahko doloËimo izvor korone, potrebujemo tudi vidno sliko. Dobljeni sliki iz obeh kamer z mepalnikom slike zdruæimo v eno. Vse komponente so strokovnjaki podjetja Ofil sestavili v smiselno celoto in izdelali tako imenovano kamero DayCor II, ki nam omo- Slika 4: Sistem za pregled naprav iz zraka z vgrajeno kamero DayCor II Okvara, locirana na Ëlenu v izolatorski verigi, na daljnovodnem stebru in Okvara na glavi odklopnika. goËa snemanje korone pri belem dnevu. Kamera je za laæje delo opremljena z zaslonom LCD, digitalno kamero ter fotoaparatom, ki locirano okvaro posname. Kamero DayCor II odlikujejo ptevilne moænosti in tehniËne lastnosti: snemanje pri dnevni svetlobi, dolg ˜domet« (do 250 m), je mehansko in vodo odporna, zato jo lahko uporabljamo ne glede na vremenske razmere, moænost lo-Ëenih posnetkov (UV ali vidna slika), UV ptevec za oceno ˜moËi« korone ter zapËita pred zunanjimi vplivi. Razvoj kamere, ki je trajal dve leti, je preko zdruæenja EPRI sofinanciralo veË kot 45 prenosnih podjetij pirom sveta. Kamera je uporabna v stikalipËih in na daljnovodih, kjer je uporaba roËne kamere dolgotrajen postopek. Zaradi navedenega je pvedsko podjetje PolyTech Airborne Remote Sensing izdelalo posebnem sistem z ohipjem, v katero se montira kamera DayCor II in je prilagojeno za preglede daljnovodov iz zraka. Snemalec s posebno za to prirejeno krmilno palico in zaslonom LCD krmili kamero na enak naËin, kot bi upravljal kamero roËno. Tak naËin pregledov je veliko hitrejpi in uËinkovitejpi, saj imamo pregled nad daljnovodom iz veË zornih kotov. Sistem, ki ima æiroskopsko stabilizacijo, je namepËen na spodnjem delu helikopterja. V kabini so name-pËeni pe monitor, naprava GPS in raËunalnik. Posneti podatki se tako skupaj s podatki GPS shranjujejo neposredno v raËunal-nik. Sistem za zraËni pregled daljnovodov je prilagojen, da se lahko kamera DayCor II vzame iz njega in se uporabi roËno (Slika 4). Za uporabo kamere in naËin pre- gledovanja naprav je EPRI izdelal posebna navodila, ki so na voljo vsem njegovim Ëlanom. Za neËlane pa so navodila oziroma priporoËila naprodaj. Navodila za pregledovanje naprav so izdelana za vse pomembnejpe segmente prenosnih podjetij ter vsebujejo priporoËila za odpravo okvare oziroma podajajo veË moænih ukrepov za sanacijo okvare. Kamera DayCor II je, kot je æe bilo navedeno, uporabna na vseh elektroenergetskih napravah, ki so v obratovanju. Prav tako pa se lahko uporabi tudi za ugotavljanje napak na elektromotorjih, generatorjih in jedrih transformatorjev ipd. Ugotavljanje okvar na elektroenergetskih napravah v obratovanju je velikega pomena za vzdræevalce in obratoval-ce elektroenergetskega sistema. PravoËasno odkritje okvar je zelo dragoceno, s tem se poveËuje zanesljivost obratovanja ter zmanjpujejo stropki vzdræevanja. S takim naËinom diagnosticira-nja delovanja naprav se poveËuje zanesljivost in stabilnost obratovanja posameznih segmentov, tako vsake naprave posebej, celotnih stikalipË, daljnovodov ter s tem celotnega elektroenergetskega sistema. Z opisano metodo oziroma z uporabo kamere za lociranje napak je te mogoËe odkriti æe zelo zgodaj. Medtem ko na primer termografski pregled ne pokaæe okvare v zgodnji fazi, z merjenjem radio interferenËnih motenj pa ne moremo locirati toËnega mesta okvare. Uroš Benjamin Iljaz Boštjan Bari Vir: www.flycom.si 63 RGOVANJE Z EMISIJAMI TOPLOGREDNIH PLINOV Zaradi sistema trgovanja z emisijami toplo-grednih plinov se bodo zmanjšali skupni stroški zmanjševanja emisij na ravni posamezne države. Ucinki pa se bodo prenesli tudi na raven posameznih podjetij, torej onesnaževalcev, ki se srecujejo z novimi izzivi, ki jih ta sistem predstavlja. GA Vstrokovni literaturi, pa tudi v dnevnem Ëasopi-sju, je vse veË govora o potrebi po zmanjpeva-nju emisij toplogrednih plinov ter trgovanju z emisijami toplogred-nih plinov. Vendar si ptevilna podjetja, ki bodo v ta sistem prej ali slej vkljuËena, teæko predstavljajo, kaj to pomeni zanje z vidika konkretnih koristi in stropkov. Katere so koristi in izzivi, povezani s sprejetimi obvezami zmanjpevanja emisij, ter katere ukrepe morajo podjetja izvesti, da bi se lahko prikljuËila razvija-joËim sistemom trgovanja z emisijami? Prednosti trgovanja z emisijami Tako v strokovnih krogih, kot tudi v ptevilnih podjetjih, ki proizvajajo toplogredne pline, na splopno ugotavljajo, da sistem trgovanja z emisijami ponuja pte-vilne prednosti oziroma koristi. Med te sodijo: - skupni stropki zmanjpevanja emisij naj bi se zmanjpali tako na makro ravni (na ravni dræave oziroma globalno), kot tudi na ravni posameznih vkljuËenih podjetij, - moænost, da se s pravicami do emisij tudi fleksibilno trguje, je zelo pomembna za naËrtovanje investicij znotraj posameznega podjetja in finanËno poslovanje podjetja, pri Ëemer se zmanjpa tudi tveganje nasedlih investicij, - ker se bodo cene pravic do emitiranja oblikovale na trgu in bodo transparentne ter javno objavljene, to zagotavlja izhodi-pËe za odloËanje o investicijah v ukrepe za zmanjpevanje emisij znotraj posameznih podjetij, - uspepno trgovanje z emisijami ima torej za podjetja tudi konkretne finanËne koristi oziroma stropke in hkrati ohranja ali po-veËuje vrednost podjetja na trgu. Makroekonomski nivo Kar nekaj institucij je objavilo rezultate v zvezi z zniæevanjem stropkov zmanjpevanja emisij na makroekonomskem nivoju, ki so temeljile na razliËnih modelih ter scenarijih razvoja na tem podro-Ëju in obvezah iz Kjotskega protokola. Pripli so do primerljivih rezultatov. Jasno je, da veË ko je vkljuËenih dræav in podjetij v sistem trgovanja, veËja so lahko moæna zniæanja skupnih stropkov zmanjpevanja emisij. Tako se na primer, Ëe z emisijami trgujejo vse panoge in sektorji v vseh dræavah Ëlanicah EU, priËa-kuje zniæanje skupnih strop-kov zmanjpevanja emisij toplo-grednih plinov za kar 71 odstotkov v primerjavi s stropki, Ëe sistema trgovanja ne bi bilo. Posledice za podjetja FinanËne in druge koristi, in seveda tudi stropki, ki zaradi sistema trgovanja nastajajo na makroekonomskem nivoju, se odra- æajo tudi kot konkretne koristi (ali pa dodatni stropki) za posamezna podjetja. Dræava sama namreË ne more trgovati na trgu s pravicami emitiranja toplogred-nih plinov, to lahko storijo le posamezna podjetja iz razliËnih dræav. Zato mejni stropek zmanj-pevanja emisij na ravni neke dr-æave pomeni le agregirano krivuljo mejnih stropkov zmanjpeva-nja emisij vseh posameznih podjetij znotraj dræave. V vsaki dræavi obstajajo podjetja, katerih mejni stropki zmanj-pevanja emisij so pod povpreËni-mi mejnimi stropki zniæevanja emisij oziroma nad njimi. Kljub temu pa imata obe vrsti podjetij korist zaradi predstavljenega sistema. Podjetja s stropki zmanjpevanja emisij nad træno ceno lahko na trgu kupijo pravice do emitiranja, pri Ëemer jih ta nakup lahko stane (precej) manj, kakor pa bi jih stala investicija v zmanjpeva-nje emisij znotraj podjetja (npr. Ëistilne naprave, kurjenje ener-genta, ki povzroËa manjpe emisije, itd). Podjetje lahko tako (omejena) sredstva, ki bi jih namenila v zgoraj omenjene investicije, investira v bolj dobiËkono-sne naloæbe. Podjetja s stropki zmanjpevanja emisij pod træno ceno pa lahko vlagajo v nadaljnje notranje zmanjpevanje emisij, in tako pridobivajo prihodke oziroma dobiËek s prodajo emisijskih dovoljenj na trgu. Gre za dejstvo, da nekatera podjetja paË lahko ceneje in bolj uËinkovito zmanjpujejo emisije toplogrednih plinov kot druga, pri Ëemer pa se na ravni dræave pe vedno dosegajo sprejete obveznosti iz Kjotske-ga protokola. Kot lahko priËakujemo, pa v praksi obstaja kar nekaj izzivov in problemov, povezanih z uresniËi-tvijo prej omenjenih potencialnih koristi. Za ustrezno strategijo op- timizacije koristi se mora namrec odlociti vsako podjetje posebej, pri tem pa mora ugotoviti, ali je za podjetje bolje, da investira v notranje zniževanje emisij in s tem morebiti pridobi možnosti prodaje pravic do emisij, ali pa je zanje stroškovno bolj ugodno kupiti manjkajoca emisijska dovoljenja na trgu. To ni enostavno, saj obstaja vec težav. Ena od težav je v tem, da cene za pravice do emitiranja toplogrednih plinov niso vnaprej znane, saj se dolocajo na trgu na podlagi ponudbe in povpraševanja. Torej podjetje težko ocenjuje, kakšna bo cena dovoljenj za emisije, posebej v tej fazi, ko na tem podrocju še ni mnogo izkušenj. Torej, ali se bolj splaca investirati ali kupovati oziroma kako se bodo gibale cene pravic v prihodnosti. Poleg tega je takšna odlocitev tudi odvisna od drugih dejavnikov, kot so zakonodaja na tem podrocju, ki se spreminja, vsakokratnih tržnih razmer ter seveda razmer v vsakem posameznem podjetju. C3 model stroškov zniževanja emisij V okolju, ki ga narekujejo delnicarji, so investicije v zmanjševanje emisij predmet podobnih kriterijev, kot veljajo za vse druge investicije. Seveda se izvršijo samo investicije, ki so ekonomsko smotrne. Slika 1: Dejavniki, ki so vkljuce- ni v model C3 , ki pomaga mene-dæmentu pri odloËitvah o najpri-mernejpi strategiji v zvezi z emisijami na ravni posameznega podjetja. Poleg zunanjih dejavnikov, kjer je treba upoptevati razliËne mo-æne scenarije dodeljevanja in cilje zmanjpevanja emisij ter raz-liËne træne cene pravic do emisij, je nujno doloËiti tudi krivulje mejnih stropkov zmanjpevanja emisij za podjetje. Kot prvi korak se uvede popis emisij toplo-grednih plinov. Za vse emisije to-plogrednih plinov se ocenijo mo-ænosti zmanjpevanja emisij, nato pa tudi stropki le-tega. Kot notranji primerjalni kazalec se uporabi specifiËen stropek zmanjpeva-nja emisij znotraj podjetja, ki ga nato primerjamo z danimi zunanjimi trænimi razmerami za emisijska dovoljenja, kar omogoËa optimizacijo stropkov za doseganje ciljev zmanjpevanja emisij. Ko se podjetje odloËi za trgovanje z emisijami, mora izpolniti pe nekaj pogojev za sodelovanje na trgu z emisijskimi dovoljenji. Dejanske emisije je treba redno primerjati z dodeljenimi. Tako dejanske emisije podjetij preverja pooblapËeni neodvisni organ, ta pa jih posreduje registru, ki mora biti obvepËen o vseh nakupih in prodajah emisijskih dovoljenj. Okvir v Sloveniji Slovenija mora, po Kjotskem protokolu, v obdobju 2008-2012 zmanjpati emisije toplogrednih plinov za osem odstotkov v primerjavi s koliËino emisij v letu 1986. Slovenska vlada je 17. oktobra lani sprejela uredbo o taksi za obremenjevanje zraka z emisijami CO2, ki pa je postala aktualna takrat, ko jo je bilo treba za-Ëeti uresniËevati. Omenjena taksa se plaËuje zaradi uporabe goriv in seæiganja gorljivih organskih snovi, kar pomeni dodaten stropek za podjetja. FinanËna dajatev zaradi obremenjevanja zraka z emisijo CO2 je bila sicer uvedena æe leta 1996, vendar pa so bile pozneje, zaradi izpolnjevanja doloËil Kjotskega protokola, predlagane pe dodatne spremembe in dopolnitve uredbe, ki naj bi spodbudile uËinkovitejpo rabo energije. Dosedanji izraËuni kaæejo, da so se emisije SO2 od leta 1990 najveË zmanjpale ravno v energetskem sektorju. Emisije toplogrednih plinov so se v proizvodnji elektrike in toplote od leta 1986 pa do leta 2000 tako zmanjpale za kar dobrih 15 odstotkov. Verjetno bodo morale na tem podroËju precej postoriti tudi druge panoge. V Sloveniji bomo najprej trgovali s pravicami do emitiranja ogljikovega dioksida, ki naj bi se predvidoma zaËelo 1. januarja 2005. Dræava bo pred tem morala pripraviti kar nekaj naËrtov za dodelitev pravic do emisij, pri Ëe-mer bodo najprej na vrsti veliki onesnaæevalci. Pomembne ugotovitve Uveljavitev mednarodnega sistema trgovanja z emisijami v EU med vsemi industrijskimi panogami in sektorji predvideva zni-æanje stropkov zmanjpevanja emisij na makroekonomski ravni na manj kot tretjino stropkov, ki bi nastali brez tega sistema.Te koristi se prenapajo tudi na posamezna podjetja, onesnaæevalce. OËitno pa je, da je za dobre odlo-Ëitve na tem podroËju potrebno precej znanja, tako o dogajanju na trgu dovoljenj za emitiranje toplogrednih plinov, kot tudi o moænosti in stropkih za zmanjpe-vanje emisij znotraj podjetja samega. Zato naj bi podjetja kmalu zaËela priprave za sodelovanje na mednarodnem trgu z emisijami. Slika 1: Poenostavljena shema modela C3 OpBmalni stroški za doseganje ciljev, povezanih z zmanjševanjem emisij Vrednost za delnicarje Vir: PriceWatterhouseCoopers Mag. Klemen Podjed 66 PRO MeseËni majski promet na trgu z elektriËno energijo je bil v primerjavi s preteklimi meseci tega leta moËno podpovpreËen, saj je dosegel komaj 14.692 MWh. Iz grafa je razvidno, da je bil na dnevnem trgu pe posebej majhen promet v Ëasu prvomajskih praznikov, kar je zaradi zmanjpanih potreb po energiji razumljivo. Niti enkrat v mesecu pa izkupiËek od trgovanja ni presegel 1.000 MWh. PovpreËni dnevni promet je tako znapal 473,9 MWh, kot je razvidno iz grafa, pa je bilo najveËkrat ta mesec na borzi prometa okrog 600 MWh. Vzrok za majhen promet je skopa ponudba energije na trgu, ki ni dohajala povprapeva-nja. Zaradi takpnega stanja so se tudi cene na organiziranem trgu v zadnjem obdobju, glede na primerljive cene na nempki borzi EEX, moËno poveËale. PovpreËna vrednost SLOeX je tako maja znapala 6.919 indeksnih toËk, kar je 709 indeksnih toËk veË od meseca aprila. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX ZA MAJ 2003 J&' j£' A *' «*' <&' «&' k& „&' «*" J*' J&' «*' * *" «*' „*' «*" k*' „*' «*' ¦*S>" **" #¦ ^' #' ' •>" •*>' *¦ ?• *¦ •?>• #" <£•' 'p' fp' ^*,¦ <$>• DNEVNI TRG vMWh #¦ 4' #¦ ^- -$>" ^' PONUDBA NE DOHAJA POVPRA©EVANJA Podrobnejpa analiza ponudbe in povprapeva-nja na dnevnem trgu kaæe, da se povprapeva-nje v drugi polovici aprila in maja v povpreË-ju ni spremenilo, medtem ko se je na prodajni strani moËno zmanjpala ponudba elektriË-ne energije. Graf prikazuje ponudbo in pov-prapevanje na trgu ob koncu faze sprotnega trgovanja na dnevnem trgu z elektriËno energijo. V zadnjem obdobju, to je po 19. aprilu 2003, povprapevanje moËno presega ponudbo, medtem ko je bilo prej celo obratno. Iz grafa so lepo razvidni preseæki koliËin nakupnih ponudb nad koliËinami prodajnih ponudb. Ta razkorak je povzroËilo tudi pomanjkanje energije prednostnega dispeËiranja in remonti nekaterih elektroenergetskih objektov v tem Ëasu. Preseæek na strani povprapevanja pa je povzroËil precejpnje teæave kupcev na dnevnem trgu, saj ti kljub temu, da podajajo nakupne ponudbe po cenah, ki so precej vipje od trenutnih cen na nempki borzi z elektriËno energijo EEX, niso mogli skleniti poslov in kupiti elektriËne energije v veËjih koliËinah. To zelo nazorno prikazuje pomanjkanje elektriË-ne energije na trgu. PRIMERJAVA MED POVPRA©EVANJEM IN PONUDBO NA BORZENU /MW/A* W///////J ////// D POVPRAŠEVANJE PO PASOVNI ENERGIJI VMWh D PONUDBA PASOVNE ENERGIJE VMWh I E PADA Maja se je glede na prve ptiri mesece letopnje-ga leta dokaj moËno spremenila le struktura sklenjenih poslov, saj se je v primerjavi s preteklim obdobjem precej zmanjpal deleæ sklenjenih poslov s pasovno energijo, poveËali pa so se deleæi trgovanja z drugimi standardiziranimi produkti. Promet s pasovno energijo je tako maja znapal 90,17 odstotka, kar je 7,6 odstotne toËke manj kakor aprila. Deleæ vseh drugih standardiziranih produktov pa se je poveËal. Tako je, denimo, deleæ trapezne energije maja znapal 5,01 odstotka, posli, sklenjeni s produkti urne energije, dosegajo 3,35 odstotka, najniæji pa je deleæ poslov, ki so bili sklenjeni s produktom noËne energije, in sicer 1,47 odstotka. Videti je, da pomanjkanje energije na trgu spodbuja kupce k trgovanju z drugimi standardiziranimi produkti. DELEÆEV TRGOVANJA S POSAMEZNIMI PRODUKTI NA DNEVNEM TRGU V MAJU 2003 ¦ PASOVNA ENERGIJA aTRAPEZNA ENERGIJA ¦ NOCNA ENERGIJA D URNA ENERGIJA SDE PRI»AKUJE RAZUMNE POTEZE V prvi polovici leta 2003, ki jo je najbolj zaznamoval tretji kongres SDE Slovenije, so sindikalisti ogromen del svojih dejavnosti usmerili v zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delavcev ter njihovih delovnih razmer v energetiki. V negotovih razmerah, ko se utegnejo pe bolj uveljaviti nekatera negativna gibanja na podroËju privatizacije in liberalizacije, je doslej energetski sindikat v pogajanjih s socialnimi partnerji odigral odloËilno vlogo in tako prepreËil nepriljubljene poteze odpupËa-nja zaposlenih v veËjem obsegu. Ker pa ga to ne sme uspavati, naËrtuje nadaljnje dejavnosti. Vodstvo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije se bo predvidoma pe pred poletnimi poËitnicami oziroma dopusti sestalo s predstavniki socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko socialnega odbora energetike. Kot je povedal predsednik SDE Slovenije Franc Dolar, se trenutno o toËnem datumu in vsebini tega delovnega sreËanja pe dogovarjajo z mag. Æebeljanom, dræavnim sekretarjem za energetiko. Vsekakor bodo najveË pozornosti namenili problematiki prestrukturiranja in privatizacije v elektrodistribuciji, obravnavali pa naj bi tudi problematiko premogovniptva in druge aktualne razmere v elektrogospodarstvu. Sindikalisti priËakujejo, da jih bodo predstavniki vlade seznanili s potezami, ki jih namera- Foto Miro Jakomin Franc Dolar, predsednik SDE vajo povleËi na podroËju privatizacije in liberalizacije elektroenergetskega sektorja. V Ëasu po konËani seji Ekonomsko socialnega odbora energetike pa naj bi se vodstvo SDE Slovenije sreËalo tudi z direktorji elektrodistribu-cijskih podjetij in v okviru strokovnega posvetovanja oziroma delavnice z njimi prouËilo najno-vejpe razmere pri preoblikovanju teh podjetij. Tudi tokrat je Dolar poudaril, da privatizacija za vsako ceno in na raËun temeljnih ekonomskih in socialnih interesov delavcev za SDE Slovenije in zaposlene v energetskem sektorju nikakor ni sprejemljiva. Zato bo energetski sindikat tudi v prihodnje namenil veliko pozornost dogajanju na podroËju privatizacije in ostro nastopil, Ëe bo ugotovil, da nekdo v tem procesu skupa potegniti podobne poteze, kot so se zgodile na Madæarskem in pe v nekaterih drugih evropskih dræavah; te spremembe so namreË zelo po-slabpale ekonomski in socialni poloæaj delavcev v energetiki. Kaj se je zgodilo v procesu privatizacije na Madæarskem? ©tudija, ki jo je pripravil IREET, med drugim ugotavlja, da so tuji vlagatelji na Madæarskem - podobno kot pri veËinskih deleæih - izigra-Slovenije. li tudi glavne robne pogoje v zvezi z odpupËanjem zaposlenih. Vlada je na zaËetku postopka privatizacije kot robni pogoj postavila veËletno ohranjanje zaposlenih na ravni leta 1995 ter moratorij na odkup deleæev zaposlenih najmanj za pet let. Spretni menedæerji, ki so imeli veËino glasov pri upravljanju, so vse zaËe-tne kriterije izigrali, tako da je bil rezultat zmanjpanje zaposlenosti za skoraj 40 odstotkov v obdobju od leta 1994 do 2001. Sicer pa je bilo doslej pri nas na raznih ravneh veliko govora o moËi kapitala, poslovnih uËinkih, priËakovanih dobiËkih in podobno, zelo malo pa je slipati, kak-pne bodo posledice procesov privatizacije in liberalizacije EES za zaposlene v slovenski energetiki. In ravno o teh vidikih se æelijo predstavniki SDE Slovenije Ëim prej pogovoriti s predstavniki vlade in drugih socialnih partnerjev. Miro Jakomin Poleg zagotavljanja ekonomske in socialne varnosti delavcev ter njihovih delovnih razmer v energetiki med prednostne naloge Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije v naslednjem obdobju sodijo tudi krepitev socialnega partnerstva (v okviru ESOE), dejavnosti na podroËju kolektivnih pogodb elektrogospodarstva in premogovniptva, sindikalno delovanje pri odpiranju energetskega trga ter v procesih privatizacije in liberalizacije EES, dejavna politika SDE Slovenije v procesu preoblikovanja energetskih druæb, vzpostavljanje medsebojnih odnosov z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo ter drugimi ministrstvi, krepitev notranje organizacijske in strokovne vloge SDE Slovenije ter sodelovanje z drugimi sindikati doma in v tujini. 67 NEUSTAVNOST ENERGETSKEGA ZAKONA ODPRAVLJENA Energetski zakon je s svojim 46. Ële-nom za del zaposlenih v energetskem gospodarstvu temeljito posegel v sodelovanje delavcev pri upravljanju, toda Ustavno sodipËe je maja letos doloËbe 46. Ëlena Energetskega zakona skoraj v celoti razveljavilo. 68 Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZS-DU) je v Republiki Sloveniji uvedel participacijo zaposlenih podobno evropski, predvsem nempki ureditvi, in z njim so zaposleni pridobili vrsto pravic. PreveË, so menili (ter menijo pe danes) nekateri, in so pravice zaposlenih na razne naËine poskupali omejiti. V Energetskem zakonu jim je uspelo - ampak samo zaËasno. Ustavno sodipËe v postopku za oceno ustavnosti, za-Ëetem na zahtevo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, razen manjpega dela 46. Ëlena EZ, ni naplo razlogov za dejansko di-skriminatorno ureditev participacije zaposlenih v energetskih sluæbah, ki opravljajo gospodarsko javno sluæbo, in je veËji del 46. Ëlena EZ na podlagi 14. in tudi 2. Ëlena Ustave Republike Slovenije z OdloËbo pt. U-I-250/00-14 razveljavilo. Kaj je doloËal 46. Ëlen EZ? Za zaposlene v gospodarskih druæbah, ki opravljajo dejavnost gospodarske javne sluæbe po tem zakonu, se ne uporabljajo naslednje doloËbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju: - doloËbe petega poglavja (78. do 84. Ëlen) - v nadzornem svetu gospodarske druæbe imajo lahko delavci le do eno tretjino svo- jih zastopnikov, - doloËbe 5., 6., 7. in 8. alineje prvega odstavka 89. Ëlena, - doloËbe 93. Ëlena, kakor tudi doloËbe 91. in 92. Ëlena, Ëe se nanapajo na statusne spremembe, - doloËbe 98. Ëlena, - druge doloËbe v delih oziroma v obsegu, Ëe se sklicujejo ali na-napajo na navedene doloËbe. 46. Ëlen EZ je tako omejil participacijo zaposlenih v energetskih gospodarskih druæbah, ki opravljajo dejavnost gospodarske javne sluæbe, v elektrogospodarstvu so to elektrodistribucijske delni-pke druæbe in Eles, d. o. o. 46. Ëlen EZ je zaposlenim v teh druæ-bah omejil ptevilo predstavnikov delavcev v nadzornem svetu na najveË tretjino; svet delavcev ni bilo treba niti obvepËati v primeru spremembe dejavnosti, zmanjpanja gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje, spremembe tehnologije; skupna posvetovanja so bila omejena na kadrovska vpra-panja druæbe; v celoti je bila ukinjena pravica zadræanja odloËi-tve delodajalca. Institut delavskega direktorja ni bil ukinjen! Najbolj zanimiv je del OdloËbe Ustavnega sodipËa, ki obravnava peto poglavje ZSDU (78. do 84. Ëlen ZSDU, ki je bilo omejeno po prvi alineji 46. Ëlena EZ). Ustavno sodipËe je za prvo alinejo 46. Ëlena EZ odloËilo, da je v neskladju z drugim odstavkom 14. Ële-na Ustave RS (vsi so pred zakonom enaki), in je zato razveljavilo to doloËilo 46. Ëlena, ki je omejilo ptevilo predstavnikov zaposlenih na najveË tretjino (novelirani prvi odstavek 79. Ëlena ZS-DU doloËa najmanj tretjino predstavnikov zaposlenih, do najveË polovice vseh Ëlanov nadzornega sveta druæbe). Za del doloËb petega poglavja ZS-DU, ki vsebujejo doloËbe o delavskem direktorju, Ustavno sodipËe meni, da jih prva alineja 46.Ëlena EZ ne zajema, da ni dvoma o zadostni jasnosti prve alineje, ker prva alineja 46. Ëlena EZ doloËa samo ptevilo predstavnikov v nadzornem svetu druæbe, in zato neskladnosti z 2. Ëlenom Ustave v prvi alineji ni. To pomeni, da institut delavskega direktorja z EZ de iure ni bil ukinjen, de facto pa! »e bi bilo dru-gaËe, bi bile uprave elektrodistri-bucijskih druæb namesto dvo-Ëlanske - triËlanske - en Ëlan uprave bi bil delavski direktor! Samo Ëetrta alineja 46. Ëlena EZ je skladna z Ustavo Samo Ëetrta alineja 46. Ëlena EZ je skladna z Ustavo, pa pe ta ne v celoti. V neskladju z drugim odstavkom 14. Ëlena Ustave je iz-kljuËitev pravice do zadræanja odloËitev delodajalca, ki se nana-pajo na sprejemanje aktov s po-droËja dodatnega pokojninskega zavarovanja in sprejem splopnih pravil o disciplinski odgovornosti (peta in sedma alineja 94. Ëlena v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 98. Ëlena ZSDU). Zato je v tem delu US Ëetrti del alineje 46. Ëlena EZ razveljavilo. Edino preostali del Ëetrte alineje 46. Ëlena EZ (samo ta del je pe Foto Dunja Wedam edini veljavni del 46. Ëlena EZ) je skladen z Ustavo, in doloËa, da se ne uporablja 98. Ëlen ZSDU: svet delavcev v gospodarskih druæ-bah, ki opravljajo dejavnost gospodarske javne sluæbe na podro-Ëju energetike, pe naprej ne more s sklepom zadræati posamezne odloËitve delodajalca in hkrati sproæiti postopka za razrepevanje medsebojnega spora, Ëe delodajalec o vprapanjih, ki se nanapa-jo na spremembo dejavnosti, zmanjpanje gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje in spremembe tehnologije (peta do osma alineja prvega odstavka 89. Ëlena ZSDU) predhodno ne obvepËa sveta delavcev pred sprejemom dokonËne odloËitve, oziroma Ëe delodajalec v zakonsko doloËenih rokih ne seznani sveta delavcev s potrebnimi informacijami in predvidenimi odloËitvami in ne organizira skupnega posvetovanja o statusnih in kadrovskih vprapanjih, za kar se ptejejo vprapanja statusnih sprememb, prodaje druæbe ali njenega bistvenega dela, zaprtja druæbe ali njenega bistvenega dela, bistvenih sprememb lastnipt-va, potreb po novih delavcih, sistematizacije delovnih mest, razporejanja veËjega ptevila delavcev zunaj druæbe oziroma iz kraja v kraj, sprejema splopnih pravil o disciplinski odgovornosti (93. in 94. Ëlen ZSDU). Tako imenovana samopomoË zaposlenih (zadræanje odloËitve delodajalca, kot zelo pomembna oblika participacije zaposlenih) je tudi po OdloËbi US ostala omejevana (ne pa v celoti omejena!), niæje oblike participacije zaposlenih (obvepËanje, skupno posvetovanje pred sprejemom odloËi-tve), doloËene v ZSDU, pa je zaposlenim Ustavno sodipËe zopet vrnilo. Ni veË ovir za polno uveljavitev ZSDU V elektrogospodarskih organizacijah tako ni veË formalnih ovir za skoraj polno uveljavitev Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Pravzaprav veËjih ovir tudi prej ni bilo. Polje delovanja delavskih predstavniptev, sveta delavcev in tudi sindikata, je v podjetju izredno veliko, le izkoristiti ga je treba. Seveda pa brez veliko znanja, sposobnosti, odloËnosti in tudi povezanosti ne bo plo. Kje so bile ovire, da se v nekaterih distribucijskih podjetjih pele letos zaËenja sodelovanje zaposlenih? Kje so bile ovire, da je prvi svet delavcev v elektrogospodarstvu, v Elektro Gorenjski, ki se mu je pred kratkim zaËel æe tretji mandat, pe vedno pele na zaËetku svojega zavedanja. Kje so ovire za uveljavitev doloËbe ZSDU, ki omogoËa profesionalizacijo Ëlana sveta delavcev? Le s profesionalnim stalnim strokovnim delom, ki zahteva tudi odgovornost za svoje delovanje, se lahko doseæejo ustrezni rezultati tako za zaposlene kot za podjetje. Ali bodo sveti delavcev (preko predstavnikov zaposlenih v nadzornih svetih) sposobni uveljaviti (æe na letopnjih skuppËinah druæb) spremembe statuta druæb za tretjega Ëlana uprave druæbe -delavskega direktorja? Kdaj bo ustanovljen svet delavcev kapitalsko povezanih druæb elektro-distribucije? Skoraj polna veljavnost Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju bi morala dati vsem zaposlenim novo energijo, saj bo brez njihovega anganæiranja ostal ZSDU pe vedno le mrtva Ërka na papirju. Pred vsemi zaposlenimi, tudi direktorji, pa seda-njonst in prihodnost prinapata polno izzivov, med njimi je tudi participativno upravljanje podjetij, doseganje poslovne odli-Ënosti, itd. Vsem tem izzivom pa ne bomo kos brez sodelovanja zaposlenih, zaposlenih kot kljuËnega elementa podjetja. Torej? Slavko Renko 69 ETNE IGRE DISTRIBUTERJEV TOKRAT V MARIBORU 70 Podjetje Elektro Maribor je 31. maja organiziralo 9. pportne letne igre elektrodistribucijskih podjetij Slovenije. Vreme je bilo organizatorjem in tekmovalcem naklonjeno. Igre so se zaËele ob 9. uri na tekmovalipËih ob dvorani Tabor v Mariboru. Vsi tekmovalci so pravoËasno in z veseljem prispeli na tekmovalipËa, saj je to edino druæenje delavcev elektro-distribucijskih podjetij Slovenije. Zunaj dvorane Tabor je potekalo le tekmovanje v kolesarstvu, kegljanju in streljanju, tako da so bili skoraj vsi pportniki zbrani na enem mestu. Vsa tekmovanja so potekala v pravem pportnem duhu in brez zapletov. Tekmovanja so trajala do 16. ure. Nato pa se je priËel druæabni del pportnih iger. Na prireditvi v ledni dvorani, ki je v sklopu dvorane Tabor, je potekal druæabni del. Skoraj petsto udeleæencev iger si je najprej napolnilo izpraznjene æelod-ce, nato pa je bil uradni del prireditve. Najprej je vse navzoËe pozdravil predsednik organiza- cijskega odbora Tomaž Šišernik, nato pa še nekdanji direktor podjetja Elektro Maribor in predsednik castnega odbora Štefan Lu-tar. Kot castni gost je navzoce pozdravil župan Maribora Boris Sovic, žal pa se zaradi bolezni ni mogel udeležiti iger državni sekretar za energetiko. Po pozdravnih govorih smo razglasih rezultate posameznih tekmovanj ter skupne rezultate. Na 9. športnih igrah so zmagah tekmovalci podjetja Elektro Ljubljana pred podjetji Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska. Ob koncu razglasitve rezultatov je predsednik organizacijskega odbora povabil tekmovalce vseh elektrodi-stribucijskih podjetij na naslednje, že 10. igre, ki jih bo pripravilo podjetje Elektro Gorenjska. Uradni del srecanja se je nato nadaljeval z druženjem ob glasbi skupine Alegro iz Maribora, vse do jutranjih ur. Jelka Grozim - Kopše Foto Jelka Prožim - Kopše Najboljpi v skupni razvstitvi so prejeli pokale. 1. Elektro Ljubljana (v sredini), 2. Elektro Maribor (levo), 3. Elektro Celje (desno). Na 9. športnih letnih igrah elektrodistribucije so v posameznih disciplinah prva tri mesta dosegla naslednja podjetja: kolesarjenje - ženske (Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska); kolesarjenje - moški (Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Ljubljana); namizni tenis - ženske (Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska, Elektro Primorska); namizni tenis - moški (Elektro Maribor, Elektro Primorska, Elektro Ljubljana); tenis - ženske (Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska); tenis - moški (Elektro Gorenjska, Elektro Celje, Elektro Ljubljana); streljanje - ženske (Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje); streljanje - moški (Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje); kegljanje - ženske (Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Maribor); kegljanje - moški (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje); balinanje (Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Celje); mali nogomet (Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Primorska); odbojka - ženske (Elektro Gorenjska, Elektro Celje, Elektro Primorska); odbojka - moški (Elektro Maribor, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska); kros - ženske (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor); kros - moški (Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska); sah (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje); košarka (Elektro Celje, Elektro Maribor, Elektro Primorska); plezanje na drog (Elektro Primorska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor). DNEVU PODJETJA KLJUB VRO»INI ÆIVAHNO Tradicionalni Elesov dan podjetja je letos bil na petek, 13. junija, in vremenske razmere so tokrat vraæevernim potrdile, da teh verovanj ne gre povsem zanemariti, saj je bilo v ZajËji Dobravi pri Ljubljani ta dan res peklensko vroËe. Razmeram primerno so hitro izginjale zaloge predvsem osveæilnih pijaË in veËina udele-æencev je iskala odrepitev v senci tamkajpnjih mogoËnih dreves, Ëeprav se udaru toplotnega vala ni dalo povsem izogniti. Mnogi so se zato z nostalgijo spominjali prvih dnevov podjetja, ki so jih redno spremljali pravi nalivi in so æe slovela po tem, da se jih pe najbolj veselijo v hidroelektrarnah, saj so napovedovala dobro proizvodnjo tudi v prvih poletnih mesecih. Kljub temu da se je temperatura Ëez dan dvignila krepko Ëez trideset stopinj, pa najbolj zagretim vendarle ni zmanjkalo dobre volje in nekateri so se s sodelavkami celo zavrteli na plesi-pËu. Za kaj veË pa je bilo tokrat resniËno preveË vroËe. Foto Tomaž Sajevic Sicer pa so bile najzasluænejpim v podjetju tudi letos podeljene zlate plakete in posebna priznanja. Zlate plakete so prejeli Janko ©ar-man, Katarina Lipovec in Andrej Karoli, javne pohvale za dosedanje delo pa so ple v roke Tadeji Arbi in Alojzu TavËarju. Janko ©arman iz GJS Prenos elektriËne energije je plaketo prejel za vzorno in dolgoletno delo na podroËju vodenja nadzora rekonstrukcij in gradenj daljnovodov, koordinacije izklopov, vodenja raznih tehniËnih komisij, izdajanja soglasij in zglednega dela s strankami, zunanjimi sodelavci in institucijami ter tudi kot zahvalo za soustvarjanje korektnih in prisrËnih odnosov med zaposlenimi, kar se posredno odraæa tudi na graditvi prijazne podobe Elesa kot celote. Andrej Karoli iz Splopnega sektorja si je najvipje Elesovo priznanje zasluæil za prizadevno delo skozi vse cikliËno æivljenje v podjetju. Dolga leta se je kot sindikalist, pe v EGS-u, boril za delavske pravice in plaËe, potem pa kot pripaden Elesovec in vodja splopno tehniËne sluæbe za udobno poËutje vseh zaposlenih. Brez njega ni bilo rekonstrukcije, obnove, popravil in selitev v hipi, nikoli mu ni bilo odveË dela organizirati in nadzorovati, hkrati pa je vedno tudi sam poprijel zanj. Katarina Lipovec, prav tako iz Splopnega sektorja, pa zlate plakete ni prejela za dokonËanje kakpnega velikega projekta, tem-veË za prizadevnost, prijaznost in lep odnos do sodelavcev skozi vsa leta, ne glede na razmere in neprijetnosti ali teæave v sluæbi. S svojo prizadevnostjo, natanËno-stjo in prijaznostjo, je dejansko zaznamovala æivljenje v Elesu. Sprva kot tajnica direktorja, nato pa tudi kot prijazna sodelavka v vloæipËu, ki je vedno pripravljena pomagati in svoje delo opravlja s prijaznim nasmepkom ter najde lepo besedo za vsakogar. Brane JanjiÊ Priznanja so tudi letos šla v prave roke. 71 RAVSKI UPOKOJENCI OBISKALI NOTRANJSKO V Društvu upokojencev DEM smo letošnji program izletov zaceli uresnicevati z majskim izletom na Notranjsko. Tja smo se odpravili 22. maja v svežem jutru, ki je po dveh deževnih dneh obetalo lep dan. Tudi zato je v avtobusu, ki smo ga na poti do Dravograda povsem napolnili, vladalo dobro razpoloženje. Da so se izleta lahko udeležili vsi prijavljeni, je z nami na pot krenil se kombi in naša redna spremljevalka, vodnica Majda Blagsic. 72 Sveæe oprano ozraËje nam je ves Ëas potovanja omogo-Ëalo lep razgled. Po obveznem postanku na Trojanah smo kmalu prispeli v ljubljansko kotlino, kjer se nam je razpiral Ëudovit razgled po za-sneæenih vrhovih Kamnipko-Sa-vinjskih Alp, Karavank in Julijskih Alp vse tja do Triglava. V okviru programa je bil predviden ogled dveh znamenitosti krapke-ga sveta, to sta Rakov ©kocjan in presihajoËe Cerknipko jezero, nato pa pe grada Sneænik in polharskega muzeja ob njem. Na tej poti smo dvakrat preËkali tudi nekdanjo mejo med Italijo in tedanjo Jugoslavijo, ki je bila znana po Ërnoborzijanstvu ali kon-trabantu, kot temu pravijo do-maËini. Od lokalnega turistiËnega vodnika po Rakovem ©kocjanu smo poleg strokovnega vodenja namreË izvedeli tudi marsikaj zanimivega iz æivljenja kontraban-tov. Nato smo nadaljevali pot na Cerknipko jezero. V Dolenjem jezeru smo si v zasebnem muzeju druæine Kebe na ˜æivi« maketi Cerknipkega jezera ogledali nazoren prikaz delovanja te naravne znamenitosti. V muzeju pa je tudi zanimiva zbirka literature o presihajoËem jezeru, orodij in naprav za vsakdanjo rabo nekdanjih prebivalcev tega obmoËja ter maket, ki prikazujejo prevoze æivine in vozov po jezeru na ozkih Ëolnih drevakih. Ob vhodu v muzej ni manjkal lik predstavnice Ëarovnic, ki naj bi nekoË do-movale na gori Slivnici. V pegavi pripovedi v domaËem nareËju, popestreni z legendami o jezeru in Ëarovnicah, smo izvedeli marsikaj zanimivega o æivljenju na jezeru in ob njem. Popeljali smo se tudi Ëez jezero po cesti, ki je ob visokih vodah sicer poplavljena, tokrat pa je bilo vode zunaj struge Stræena le za vzorec. Med potjo do gradu Sneænik nas je vodnica seznanila pe z raznimi zgodovinskimi podatki o æivljenju v preteklosti in o posebnem ribolovu, ko je voda odtekla iz jezera in je mnogo rib ostalo v raznih plitvinah. Pri gradu Sneænik smo se morali razdeliti v dve skupini, saj leseni podi ne dovoljujejo veËjih obremenitev. V gradu, ki je nepo-pkodovan prestal drugo svetovno vojno, je na ogled skoraj nedota- knjena oprema in umetnine iz Ëasa knezov Schoenburgov. Kako je spretnemu oskrbniku grad uspelo obvarovati pred plenilci, pa nam je bilo kot preseneËenje povedano pele ob koncu ogleda, zato naj tudi za vas, ki si tega gradu niste ogledali, to ostane skrivnost. Po vojni je bil grad v zaprtem obmoËju, za javnost pa je kot protokolarna rezidenca Republike Slovenije namenjena kulturni promociji Lopke doline, odprt pele deset let. Polharska zbirka v muzeju, skozi katero nas je s posreËenimi komentarji vodil gospod ©raj, pa je dopolnjena z vsemi veËjimi predstavniki æivalskega sveta na tem gozdnatem obmoËju, vkljuËno z medvedom, risom in volkom. Prijeten in pouËen izlet smo konËali ob poznem kosilu v gostipËu na Velikih Blokih, kjer smo dvema jubilantoma podelili tudi skromni darili. V posebnem kotiËku gostipËa pa smo si lahko za nameËek ogledali pe preproste smuËi prvih smuËarjev na napem ozemlju, saj je znano, da so to bili Blokarji. Ob vrnitvi domov smo polni vtisov pe enkrat obËudovali prekrasen razgled po napih gorah, vse dokler se na zemljo ni spustil mrak. Sledil je pe obvezen postanek na Trojanah in nakup krofov, nato pa pot domov. Ta zapis konËujem z vabilom na nap naslednji izlet in pozdravom vsem bralcem Napega stika ter z verzom iz ÆupanËiËeve Dume -Hodil po zemlji sem napi in pil nje prelesti. Boris Mesko Jernej æuæek (1933-2003) V ponedeljek, 12. maja, smo na zadnjo pot pospremili napega upokojenega sodelavca in prijatelja Jerneja Æuæka, ki je po kratki bolezni in mnogo prezgodaj umrl v Ljubljani 6. maja 2003. Jernej se je rodil 22. julija 1933 v znani slovenski vasici Rapica pri Velikih LapËah. Po konËani osnovni poli je nadaljeval polanje na srednji elek-trotehnipki poli in jo konËal leta 1956. Najprej se je zaposlil v takratnem Elektru Ljubljana. Po od-sluæenju vojske pa se je leta 1958 zaposlil v tedanjem Elektroprenosu Ljubljana in nato ostal na podroËju elektroprenosa vse do svoje upokojitve. Kot Ëlovek odprtega duha in strokovnjak je kmalu zaËutil potrebo po nadaljnjem izobraæevanju in tako leta 1978 uspepno konËal ptudij inæenirja elektrotehnike. Bil je eden tistih strokovnjakov, ki so postopoma z osebno in strokovno rastjo prevzemali tudi vse bolj odgovorne naloge. ZaËel je delati kot tehnik, nadaljeval kot vodja obratovanja, tehniËni vodja, namestnik vodje enote in od leta 1983 do upokojitve leta 1996 kot direktor enote Elektroprenos Ljubljana. V tem Ëasu je sodeloval ali vodil posodobitev oziroma gradnjo vseh pomembnejpih elektroenergetskih objektov, kot so RTP KleËe, RTP BeriËevo, RTP Okroglo, RP Hudo, zaËetki RTP Krpko in daljnovodno omreæje 220 ter 400 k V. Podrobnejpo naptevanje ni potrebno, je pa treba poudariti njegovo prizadevanje za tehniËni in tehnolopki razvoj ter napredek. Jernej je bil ves Ëas tudi zelo dejaven tako v druæ-benih organizacijah kot v raznih odborih in organih znotraj elektrogospodarstva v Sloveniji in v elektroprenosu nekdanje Jugoslavije. Zato je upraviËeno prejel vrsto priznanj in med njimi tudi plaketo Nikole Tesla leta 1990. Za mnogimi strokovnjaki ostajajo bogati, vendar hladni tehnipki doseæki; za bolj redkimi pa tudi topli Ëlovepki spomini. In Jerneja se bomo spominjali prav po tem toplem Ëlovepkem odnosu ter spoptovanju do sodelavcev. Po upokojitvi se je rad oglasil in smo z veseljem poklepetali o tem, kako je bilo nekdaj in kako zdaj preæivlja Ëas v krogu druæine - pe posebej z vnuËki. Zato nas je njegov nenadni odhod toliko bolj zabolel. A nam in njegovim najdraæjim ostaja tisti dragocen in topel spomin na strokovnjaka, na prijatelja in na Ëlove-ka. Sodelavci Evgen masi» (1927-2003) Skrivnostne so Ëlovepke poti. Nevede in nehote najdep prijatelja, ki ti je zvest celo æivljenje. Teklo je leto 1951, kot ptu-denta 4. letnika elektrotehniËne fakultete sva se s z æe tudi pokojnim Avgustom Ba-tiËem peljala z vlakom na poletno delovno prakso v HE Doblar. Na vlaku je par stolov pred nama sedel temnolas fant. Zanimalo naju je, kam se pelje. Vsi trije smo izstopili na AvËah in Ëez nihajni most stopili k istemu cilju - HE Doblar. ©ele takrat sva izvedela, daje ta temnolasi fant Evgen MasiË. Pripovedoval nama je, da je konËal srednjo tehniËno polo v Ljubljani in da gre na delo v HE Doblar. Pripovedoval je tudi, da sta njegova starpa prava Krapevca iz Povirja. Njegov oËe Alojz je bil æelezniËar v DivaËi. Njegova Mama Alojzija je pridno gospodinjila. OËe je bil leta 1926 sluæbeno premepËen v srednjo Italijo, v kraj Sulona v provinci Aquila. Tu se je leta 1927 rodil Evgen. Leta 1931 se je druæina preselila v Treviso. Evgen je tam obiskoval osnovno in niæjo srednjo polo in tudi dobil prvo zaposlitev pri Dræavnih æe-leznicah. Ob koncu vojne leta 1945 se je druæina MasiË vrnila domov, in sicer najprej v ©tandraæ, nato v Solkan. Evgen se je nato leta 1948 vpisal na srednjo tehniËno polo v Ljubljani. V HE Doblar smo skupaj z Evgenom in Avgustom z veseljem delali pod vodstvom inæ. Panczenkie-wicza in Stareta. Potekala so dela za prikljuËitev elektrarne na slovensko omreæje. V tistem Ëasu so primorske elektrarne proizvajale skoraj polovico potrebne elektriËne energije v Sloveniji. ©e isto leto je Evgen pel k vojakom in se vrnil kot rezervni oficir. V naslednjih letih se je zaposlil pri distribuciji Elektro Gorica, kjer je delal vse do upokojitve leta 1989. Evgen je bil priden in dosleden delavec. Spoptoval je nadrejene in prav tako podrejene delavce. Bil je vodja nadzorniptva, vodja elektro-me-haniËne delavnice v Rodeæu, vodja RTP Gorica in obratovalnega centra. V letu 1972 je diplomiral na Mariborski univerzi in postal inæ. Elektrotehnike. Ukvarjal se je s projektiranjem in investitorstvom. Opravil je tudi dræavni strokovni izpit. V tem Ëasu si je izbral æivljenjsko sopotnico in zgradil druæin-sko hipo. Priple so hËerke in kopica vnukov in veselil se je æivljenja v pokoju. Prav tako je bil vesel vsakega obiska prijateljev in znancev. Iskreno soæalje æeni Mariji, hËerkama Mirjam in Vanji ter vnukom Anji, Tjapi, Hani, Stapu in Juriju. Ivo Vidmar 73 O VRO»INA UBIJA Prvi vroËi dnevi so marsikoga dodobra izËrpali, pe zlasti Ëe je bil dlje Ëasa izpostavljen hudemu soncu. Pretirano nastavljanje lahko vËasih privede celo do vroËinske kapi, pri kateri telesna temperatura dose-æe tudi veË kot 41 °C, brez hitre pomoËi pa se lahko ponesreËenec pogrezne v komo in kmalu umre. 7A VroËinska kap je smrtno nevarno stanje, ki mu pravimo tudi vroËinska hiperpireksija. Najpogosteje jo povzroËi dolgotrajno izpostavljanje hudemu soncu v vroËem podnebju. Bolj verjetno je, da bo nastopila v vlaænih razmerah, ki zmanjpujejo sposobnost telesa, da se samo hladi z izhlapevanjem znoja. V takih razmerah lahko namreË odpovejo telesni mehanizmi, ki uravnavajo temperaturo, to pa privede do nevarnega pregretja telesa. V najveËji nevarnosti so zlasti ljudje, ki niso navajeni hude vroËi-ne, tisti, ki dlje Ëasa delajo v zelo toplem okolju, bolj dovzetni zanjo so tudi ljudje z boleznimi ko-æe ali znojnic, starejpi, manj odporni in tisti, ki jemljejo tako imenovane antiholinergike oziroma sredstva, ki zmanjpujejo po- tenje. K temu pa velikokrat pripomorejo pe Ëezmerno naporna aktivnost, neprimerna obleka, uæivanje prevelikih koliËin hrane ali alkohola. Znaki in prva pomoË Najbolj pogost znak vroËinske kapi je vroËinska izËrpanost -oseba je utrujena, se slabo poËu-ti, vrti se ji v glavi in zelo se poti. Ko doæivi vroËinsko kap, se znojenje izrazito zmanjpa, pogosto celo ustavi, koæa postane vroËa, suha in pordela, dihanje je plitko, pulz pa hiter in pibek. Ko bolezen pe napreduje, se telesna temperatura tako povipa, da lahko ærtev brez zdravljenja hitro izgubi zavest in umre. Zato je treba v takem primeru Ëim prej poklicati nujno zdravni-pko pomoË, medtem pa ponesre-Ëenca prenesti v hladen, senËnat prostor, ga sleËi, postaviti v polse-deË poloæaj in mu podpreti ramena ter glavo z blazinami, razen Ëe je nezavesten - takrat ga moramo poloæiti v boËni poloæaj. Nato ga zavijemo v mrzlo, mokro rjuho, ki jo je treba stalno moËiti. Namesto tega lahko uporabimo tudi gobo, prepojeno z mrzlo vodo. S prvo pomoËjo nadaljujemo, vse dokler ponesreËenËeva telesna temperatura ne pade na 38 stopinj Celzija ali dokler telo na otip ni hladno. »e je pri zavesti, mu damo srkati razredËeno raztopino soli - pribliæno Ëetrt Ëajne æliËke soli v pol litra vode. Kako se ji izogniti? VroËinska kap je glede na opisano vsekakor nevarna, zato se je treba izogibati nevarnim situacijam, pe zlasti ljudje, ki so jo æe doæiveli. PrepreËimo jo lahko -kot veËino vroËinskih motenj - s postopno aklimatizacijo na vroËe razmere. Tako moramo preæivljati iz dneva v dan daljpa obdobja na vroËini, ki jih menjamo s poËitki v hladnejpih prostorih. Pri tem se moramo izogibati telesni aktivnosti, se pogosto kopati ali prhati s hladno vodo ter jemati tablete soli (kajpak zmerno) ali razredËeno raztopino soli. PriporoËljivo si je omisliti tudi kakpno dieto, se izogibati alkoholu in si nadeti lahna in ohlapna oblaËila. S takpnim ravnanjem se nape telo privadi na vroËino, vendar, kot smo æe poudarili, je treba to poËeti postopoma, trajalo naj bi vsaj dva do tri tedne, odvisno od Ëlovekove obËutljivosti. Simona Bandur Povzeto po Družinski zdravstveni enciklopediji Foto Dušan Jež TORŽIC Storzicje najvišji vrh skupine in najzahodnejši dvatisocak Kamnisko-Savinjskih Alp. Ime je dobil po stozcasti obliki, ki je vidna ze od dalec. Vrh je lepo opisoval ze Valvasor in uporabil staro domace ime Storzec, ki ga je šele v zadnjem stoletju nadomestila sedanja oblika. DomaËini poznajo tri Stor-æiËe: Malega (1715 m), Srednjega (1860 m) in Velikega (2132 m). Juæ-na poboËja vrha so strma, travnata s skalnimi Ëermi, niæje gozdnata, na severni in severovzhodni strani pa so stene in strme grape (najbolj znano je Ærelo med Psico in vrhom). Za StoræiË so znaËilni ptirje grebeni: severni, ki se za pkrbino brez imena nadaljuje z ostrim ©karjevim robom (imenovan tudi ©ija, v bliæini so tako imenovane Nagelnove pe-Ëi) ter se prek ©karjeve peËi (1671 m) zniæa v Javornipki preval (1465 m); zahodni, ki se prek sedla nad grapo Ærelo na severni strani nadaljuje na Psico (1769 m) in se prek sedla Velika Poljana konËa na sedlu Mala Poljana; vzhodni, ki strmo pada na Bapeljski preval (1630 m), ter jugozahodni, ki se spupËa z vrha proti ©iroki dolini. Po vseh grebenih vodijo markirane poti, le pot po jugozahodnem je nemar-kirana. Na juæni strani gore je razgledni griË (918 m), kjer na poseki stoji cerkev sv. Lovrenca (892 m). Pod Bapeljsko grapo je soteska Belice (naravna znamenitost), pod ©karjevim robom pa je podzemna jama. Prvi so se na vrh StoræiËa povzpeli botaniki, leta 1758 J. A. Scopoli, 1762 F. K. Wulfen, 1793 Franc Hohen-wart. Prve poti na StoræiË je opisal E. Graf 1877. Iz zgodovine je znan velik plaz na severni strani gore leta 1937, ki je zahteval devet ærtev smuËarske tekme. V poboËjih StoræiËa bomo napli celo vrsto gorskega cvetja (avri-kelj ali lepi jegliË, alpski zvonËek, navadni, dipeËi, progasti in Bla-gayev volËin idr.). StoræiË je naj-vipji v bliænji okolici, zato je z vrha lep razgled na vse strani. Vrh je planinsko precej obiskan, tako v kopnem kot tudi pozimi. Severna stran gore je plezalsko dobro obdelana. Najbolj znana je Kra-marjeva smer, ki vodi mimo Bivaka v StoræiËu, poteka pa veËi-noma po strmi grapi. Ime ima po alpinistu Roku Kramarju, ki je med NOV padel kot kurir v Spodnjem Lomu. Kramar je s tremi soplezalci 16. junija 1940 prviË preplezal smer. Na vrh vodi cela kopica poti, dostope pa olajpajo planinske in pastirske koËe: Dom pod StoræiËem, Dom na KalipËu, zavetipËe Velika Poljana in KrniËarjeva koËa. Pa naptejmo poti: od Doma pod StoræiËem Ëez ©karjev rob (zahtevna markirana pot, 3.30 h), od Doma pod StoræiËem (do Doma je cesta) skozi Ærelo (zelo zahtevna markirana pot, 3 h), Od KrniËar-jeve koËe (do sem nezahtevne poti iz vasi Trstenik, Povlje ali Ba-plja, 2.30 h) po Javornipki grapi (nezahtevna markirana pot, 2 h), iz Baplja po jugozahodnem grebenu (zahtevna, nemarkirana pot, 3.30 h), iz Baplja mimo lovskega bivaka (zahtevna nemarkirana pot, 3.30 h), od Doma na KalipËu (do sem nezahtevne markirane poti iz Baplja ali MaË, 2 h) po vzhodnem grebenu (nezahtevna markirana pot, 1 ura 45 minut), iz doline PodstoræiË Ëez Bapeljski preval (nezahtevna markirana pot, 2.30 h) in iz PodstoræiËa Ëez Javornipki preval ter ©karjev rob (zahtevna markirana pot, 3.30-4 h). V poletnem Ëasu so zaradi vroËine priporoËljive predvsem poti iz severne strani. Moj predlog je naslednji: gor skozi Ærelo in po zahodnem grebenu, dol Ëez ©karje. VeËina vzpona bo potekala po hladni severni strani, preËenje grebena bo razgledno in morda bo zapihal tudi prijazni veter, da nam ne bo preveË vroËe. V sestopu se bomo spet obrnili na prijetnejpo severno stran in se Ëez razgleden greben vrnili na izhodipËe. Vse skupaj nam bo vzelo pribliæno 7 ur. Pot je mestoma zelo zahtevna, vendar dobro zavarovana. Vodnik: 111 izletov po slovenskih gorah (Stritar, Sidarta), zemljevidi: StoræiË in Koputa, delno Jezersko z okolico (oba 1:25.000), Karavanke (1:50.000). Vladimir Habjan Foto Vladimir Habjan Storžics Tolstega vrha. 1 GORA NAD KOBARIDOM NAJDALJŠA REKA NA IBER. POLOTOKU PRETEPAC SREDINA POETA NAS STIK PODRED PRVAKOV POSE-JANJE ELICA KRAJŠE GRAFIK DEBENJAK ALENKA NEKD. PAPE2EVA KRONA REKA SKOZI INNSBRUCK SL. LIT. ZGODO- (1910-92) AMERIŠKA ZVEZNA DR2AVA IZVRŠNI ORGAN ALI OBLAST ENAJSTI DEL CELOTE GR, CRKA FOLIJA ZA VRECKE PRVINA (ZNAK 0) EMILE ZOLA MANEKENKA SENCAR MAJHNO OKO SL. IGRAL. (MARKO) SKAND. DR0BI2 URAD, PISARNA TRST CLOVEK, KI HOTE ZlVI SAM KRAJ V SP. MOTO-CIKLIST ODVETNIK KRAJ V HRVAŠKEM ZAGORJU ŽIVEC DELI TELESA ILUSTR. VOGELNIK risba KIH MRTEV CLOVEK RIM. BOGINJA JEZE KRATICA ZA GOSPO V ANGLIJI FR. FILM, REŽISER (PHILIPPE DE ...) KDOR MASIRA DEL VIETNAMA RAF VALLONE PRITOK SAVE GEOM. LIK STANJE ODTRGANEGA JU2N0AM. KUKAVICA ORANJE AZIJSKA OTOŠKA DR2AVA, FORMOZA ZORMAN IVO DEL KOVAL STROJA TUJA ANA (IGRALKA BLYTH) PREDSTAVNIK NAZA-RENSTVA 2ELEZ0V OKSID POSNEMANJE, OPONAŠANJE OVARNA STIKALNIH NAPRAV SWITCHGEAR MANUFACTURER SLOVENIJA, 2000 Maribor, Šentiljska 49, tel.: 386 2 228 66 00, fax: 386 2 252 50 05 E-mail: tsn@siol.net V našem podjetju se ukvarjamo tudi s polaganjem kablovodov najrazlicnejših dolžin in presekov. Obsegu dela primerno prilagodimo število monterjev, tako da je delo opravljeno v optimalnem casu. Tam, kjer je potrebno kable spojiti, vam kvalitetno zmontiramo kabelske spojke. Na konce kablov pa po æelji namestimo kabelske zakljuËke razliËnih proizvajalcev. Neuspeh je uspeh, Ëe nas Ëesa nauËi.