Gorenjska ^ Banka BANK0)FON Informacije iz prve roke TRONIK d.o.o. 4250 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J? Tfl./fAX:064/881 -910, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA l^DEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM JANEZ BEDINA, novi predsednik uprave tržiškega Peka Prihodnje leto v Peku ne bo več izgube (mmmsmmGLAS Leto XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 8 - CENA 130 SIT Kranj, torek, 28. januarja 1997 Čopova spominska zbirka Žirovnica - Na svečanosti ob 200-letnici rojstva Matije Copa, enega največjih izobražencev in učenjakov tedanje dobe, Prešernovega sodobnika, so v njegovi rojstni hiši odprli stalno spominsko zbirko. Pripravil jo je Muzej Jesenice, finančno sta jo podprla ministrstvo za kulturo in Občina Jesenice. Čopova rojstna hiša je bila Pred leti odkupljena s pomočjo akcije slovenskih šolarjev, po dlje časa trajajoči obnovi pa so jo odprli decembra 1994. Sodobno zasnovana spominska zbirka z tnultumedijskim programom bo za šolarje, turiste in vse druge obiskovalce nova privlačnost krajev vključenih v Pot kulturne dediščine. Na sliki: igralec Tone Kuntner kot Matija Čop v kulturnem programu, ki je pospremil svečano otvoritev. • L.M., foto: Gorazd Šinik STRAN S Dr. Janez Drnovšek predlagal novo vlado » Loka, 24. januarja - Z odprtjem planinske •ustave in proslavo na Škofjeloškem gradu so se začele svečanosti ob 90-letnici škofjeloškega planinstva m 20-letnici koče na Blegošu. Častni član PD Skofja Loka Savo Sink je razvil nov društveni prapor in ga izročil Predsedniku Jožetu Stanoniku. Podelili so tudi več društvenih priznanj in častnih znakov slovenske planinske organizacije, predsednik PZS Andrej Brvar pa je Pohvalil dosedanji razvoj društva. Jubilej bodo označil) vrsto prireditev, ki se bodo končale oktobra. • S. Saje STRAN 33 TUJI JEZIKI ZANESLJIVA POT K USPEHU zaupajte strokovnosti in tradiciji LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Telefon: 22 22 26 PRIČETEK: februar 1997 ^CUNALlV/fo PROGRAMI Trije Gorenjci med ministri Med predlaganimi za zdaj ni ministrov za pravosodje in kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 28. januarja - Mandatar dr. Drnovšek je izbral možnost, ki mu je edina še ostala po propadu možnosti za vlado narodne enotnosti: kandidate je našel v strankah, ki so mu izrekle podporo na volitvah za mandatarja in imajo skupaj s poslancema narodnosti 46 glasov. Med ministrskimi kandidati so tudi Gorenjci: dr. Pavle Gantar je ponovno kandidat za ministra za okolje in prostor, Zoran Thaler je predlagan za ministra za zunanje zadeve, Metod Dragonja, ki stanuje na Drulovki, pa naj bi bil še naprej minister za gospodarske dejavnosti. O vladi naj bi državni zbor glasoval prvi teden februarja. • J.K. STRAN Ht Milojka Kolar v klubu tržiških direktorjev ■■w.wi,'.ww.w —" Zaradi utaje davka bodo nekateri šli tudi sedet Potrudila se bom, da stvari spravim v normalni okvir, da bo vsak krepko premislil, če se utaja splača. Kranj, 27. jan. • Tako je v pogovoru s tržiškimi direktorji 21. januarja dejala Milojka Kolar, v.d. direktorice Davčne uprave Slovenije, ko je predstavila davčne novosti, ki že veljajo in ki se nam še obetajo. Nekatere njene napovedi so se medtem že uresničile. Daljši povzetek pogovora objavljamo na 9. strani, uvodoma pa velja dodati, da je bila medtem minuli devizne. Poenostavljeno je četrtek že sprejeta dopolni- izplačevanje prejemkov od tev uredbe, kako lahko prodaje kmetijskih pridel-izplačevalci nakazujejo kov, gozdnih plodov, indu-davčnim zavezancem placi- sirijskih in drugih odpadkov la in prejemke. Tako je zdaj ter izdelkov domače in natančno določeno, da iz- umetne obrti in sicer tako, plačevalci lahko plačila za da za manj kot 25 tisoč dobavljeno blago in oprav- tolarjev ni potrebno izdati deviznih, za ostale račune pa ljene storitve ter druge pre- računa. Tudi pravne osebe le na posebno zahtevo dav- lahko poslej v gotovini iz- karjev. • M.V. plačajo fizični osebi do 25 tisoč tolarjev za dobavljeno blago ali opravljeno storitev. jemke morajo nakazovati na račune s transkacijsko naravo, torej žiro in tekoče račune, tako tolarske kot Z dopolnitvijo uredbe pa so bankah in hranilnicam podaljšali rok za poročanje davčni upravi; redno mesečno do desetega v mesecu so dolžne davkarjem pošiljati podatke o žiro in tekočih računih, tako tolarskih kot STRAN 9 amiaautaaiuaamBaaiHaaiaiaa Bo na svetovnem prvenstvu več sreče - Tako se verjetno sprašujejo naši smučarji Jure Košir, Andrej Miklavc, Rene Mlekuž in Matjaž Vrhovnik pred odhodom na svetovno prvenstvo v Sestrieru. Doslej njihovi rezultati, posebno Koširjevi, niso bili blesteči, predvsem pa slabši od pričakovanja javnosti in vodstva reprezentance. Nedeljski slalom je bil s 6. mestom Miklavca in 10. Koširja uspešen. Pravo polomijo pa so v nedeljo doživela dekleta. Druga za drugo so letela s proge v Cortini, naša najboljša Urška Hrovat pa se je še hudo poškodovala in je letošnja sezona zanio zgubljena. Včeraj naj bi bila v Schrunsu že operirana. Na svetovno prvenstvo tako odhajamo s pomembnim adutom manj. Na srečo se v formo vračata Pretnarjeva in tudi Bokalova, ki je dobila zapored dve tekmi evropskega pokala. Predvsem pa pred svetovnim prvenstvom ne kaže obljubljati preveč. Bolje je, da se pustimo presenetiti. • J.K., slika G. Šinik Brata Podobnik - odkrita zagovornika interesov podeželja v slovenski politiki V petek, 31. januarja, ob 18. uri bo v Gostilni Aleš na Bregu pri Kranju prva letošnja GLASOVA PREJ Njena gosta bosta politika Janez in lik, z njima pa se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Rezervacije po telefonu: 223-111 401-138, 401-418 Gorenjski glas Gostilna Aleš na Bregu ob Savi ^ Sponzorja: lostilna Aleš Breg ob Savi, Jakončič - Vinarstvo iz Vipolž yi~,\GOSTIŠČE TAVEHNA r •>» BaKiIUS /crj.ivka 12, Kr.mi ■H (S (ciil [P" OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA IX)S10VN\ POROČNA DRUŽINSKA tel.M11491-068 del, čas od 12h do Olh ^ S UM kupOINOM iviAIt V £f 2 MESECU JAMUAR + ft bflUAR ,g m 10% POPUSTA ggj d.o.o. Cankarjeva 8,4000 Kranj vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah K5 -100 PCI že od 123,081,00 SIT Pentium 100 MHz od 128,941,00 SIT Možnost nakupa na 6 čekov! Td.:064/22W0,RK:223-792 ANTON DEZMAN DATRIS d.o.o. TRDA IN TEKOČA GORIVA BlEd", GrajsIov cesta 11 teI.:064 561 620 teI.:064 55 429 ČESTITAMO ob odprtju gostinskega objekta LOGAR VHOTEMAŽAH in želimo DRUŽINI LOGAR veliko uspešnih poslovnih rezultatov, obenem pa se zahvaljujemo z\*^zatw zaupanje za nakuv keramičnih ploščic sistema MARATHON, OKEN TER NOTRANJIH VRAT IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA. KOLEKTIV PODJETJA LEKERO, KOKRICA PRI KRANJU PO SLOVENIJI UREJA: Jože Kožnjek Politiki, diplomati in gospodarstveniki na Pokljuki Čarmana nihče ni ujel Pokljuka, 28. januarja - Na petem teku politikov, diplomatov in gospodarstvenikov jih je startalo 38, vendar najmanj politikov. Tržičani in Lomljani ponovno dobri organizatorji. Med politiki so prevladovali krščanski demokrati, katerih šef Lojze Peterle tokrat ni tekmoval, ker se ni počutil dobro, kot gledalci pa so se med drugim pojavili tržiš ki župan Pavel Rupar, nekdanja poslanka Nada Skuk, kranjskogorski župan Jože Kotnik, ki je bil edini predstavnik nove vladajoče koalicije na tekmi, na smuči pa tudi ni stopil šef poslancev SKD Miroslav Mozetič. Tradiciji sodelovanja na teku, ki so ea dobro izpeljali člani ŠD Lom, Turistično društvo Tržič in Poslanska pisarna Kranj, se nista izneverila bivši poslanec Tone Kra-marič in varuh naših pravic Ivo Bizjak, ki sta edina tekla na vseh prireditvah. Lojze Peterle tokrat ni tekel. Očitno so ga zdelala pogajanja o novi vladi. Zmagovalcu Ivu Čarmanu (desno) je čestital tudi kranjskogorski župan Jože Kotnik. Foto: J.Košnjek Absolutno najhitrejši, ki je 5 kilometrov pretekel v 15 minutah, je bil Ivo Carman, sedanji podjetnik in nekdanji tekaški as. Sicer pa so zmagali še Janez Širše, Benjamin Henigman in Janez Kunstelj, ki je premagal Načeta Polajnarja. Na Pokljuki je bila tudi nekdanja odlična tekačica Milena Kordež s sinom Mohorjem (7 let), ki si je že nadel tekaške smuči. • J.Košnjek »IISMMGLAS JSS Vsaki naročnici oz, naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen že več kot pol leta. naročam mmmsmm^las za najmanj eno leto Ime in priimek:..................................................................... Naslov; Podpis: Ce naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite Izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: - z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za_trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih izletov, ki ga'bom izbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem sem pridobilfa):.................................... Moj naslov:................................................................................ Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Mandatarjev predlog vlade v državnem zboru Glasovanje predvidoma prvi teden februarja Mandatar dr. Janez Drnovšek je dobil ministrske kandidate v Liberalni demokraciji, Združeni listi, Demokratični stranki upokojencev in Slovenski nacionalni stranki. Kandidata za ministra za pravo-sodje in za kmetijstvo in gozdarstvo bosta znana ta teden, predlagana naj bi bila dva strokovnjaka. Ljubljana, 28. januarja - Kaj se je dogajalo zadnje ure pogajanj o sestavi nove vlade med mandatarjem in predsednikom Liberalne demokracije dr. Janezom Drnovškom m predvsem predsedniki strank slovenske pomladi, pa morda tudi med njimi samimi, še ni znano. Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je dejal, da so se dogajale zanimive stvari in da se za tretjega, mislil je na Peterleta, ne bo več pogajal, da pa je naredil vse za uspeh pogajanj. Predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša pa je krivdo za neuspeh predloga o vladi narodne enotnosti naprtil predvsem Liberalni demokraciji, ki ni našla uravnoteženih kadrovskih rešitev. Krščanski demokrat Lojze Peterle pa vidi glavno oviro za sodelovanje v vladi v prestopu Cirila Pucka, ki bi mu morali vzeti poslanski mandat. Ciril Pucko te zahteve zavrača z besedami, da je on odgovoren volivcem in ne vodstvu neke stranke. Mandatar za sestavo vlade in predsednik Liberalne demokracije dr. Janez Drnovšek je izbral možnost, ki je bila najbolj realna, ker je propadla ideja o vladi narodne enotnosti: sestavil je predlog vlade iz strank, ki ga podpirajo. Iz njegovih izjav je mogoče sklepati, da mu je vlada z minimalno večino celo ljubša kot vlada narodne enotnosti, kjer bi bilo težko uskladiti interese, čeprav, kot je dejal premier, so s strankami marsikje zbližali stališča in bili na trenutke zelo blizu dogovora. Ponudba za vstop Slovenske ljudske stranke v vlado je še vedno odprta, čeprav je Podobnik grajal poskuse snubljenja nekaterih njegovih ljudi za vlado. Predlog vlade je sedaj v državnem zboru. O ministrskih kandidatih moraio najprej razpravljati in sklepati odbori in komisije državnega zbora. Če kateri od kandidatov ne dobi soglasja, mora mandatar predlagati drugega. Ni pa nujno in gre lahko s prvotno listo na glasovanje v državni zbor. Zaslišanja kan- Kandidati za vlado Predsednik vlade je dr. Janez Drnovšek. Ministrski kandidati, razen ministra za pravosodje in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa so mag. Janez Kocjančič (podpredsednik vlade in minister za promet in zveze), Zoran Thaler (minister za zunanje zadeve), Polonca Dobrajc (ministrica za notranje zadeve), Mitja Gaspari (minister za finance), Boris Sovič (minister za obrambo), Metod Dragonja (minister za gospodarske dejavnosti), dr. Franci Križanič (minister za ekonomske odnose in razvoj), Janez Kopač (minister za zdravstvo), dr. Pavle Gantar (minister za okolje in prostor), Jožef "Školč (minister za kulturo), Tone Rop (minister za delo, družino in socialne zadeve), dr. Slavko Gaber (minister za šolstvo), dr. Lev Kreft (minister za znanost in tehnologijo), Borut Pahor (minister brez listnice, zadolžen za evropske zadeve), Janko Kušar (minister za koordinacijo socialnih dejavnosti) in Igor Bavčar (minister za lokalno samoupravo). didatov naj bi potekala ta teden, prvi teden februarja pa naj bi državni zbor glasoval o predlogu vlade v paketu. Za izvolitev je potrebna navadna večina. Če prvi poskus propade, ima mandatar še dve možnosti za dopolnitev predloga in ponovno glasovanje. Matematično im*' dr. Drnovšek v državnem zboru večino, ki naj bi j°> tako je slišati, še povečal, k&/ pa na "pomladni" strani zani' kajo. Podobnik je zanikal, dflj bi njegova stranka v prihodfl' jih dneh prestopila na straU sedanje vlade. • J. Košnjek Domžalska županja piše županom poslancem Ne pustite se kupiti za nekaj "drobiža" Domžale, 28. januarja • Javno pismo, naslovljeno na župane, ki so bili izvoljeni za poslance državnega zbora, začenja županja občine Domžale Cveta Zalokar - Orazem z izrazi veselja, da je bilo kar 26 županov izvoljenih za poslance, kar je pokazatelj, da so župani v dveh letih delali dobro in jim ljudje zaupajo. Potem pa jih svari pred nevarnostjo nenačelne igre, ko bi za reševanje problemov v svojih občinah dobili denar, pri tem pa pozabili na širše, nerazčiščene sistemske probleme. Župani so glede predvolilnih obljub v svojih občinah dolžni reševati pre- dvsem svoje probleme, vendar je takšno ozko delovanje lahko nevarno za celovit sistem lokalne samouprave. Ta nevarnost je realna, saj so župani pri prvih nastopih v državnem zboru govorili predvsem o problemih svojega okolja, ugotavlja domžalska županja. "Pozivam vas, da pri svojih aktivnostih ne pozabite, da ste predstavniki vseh slovenskih volivk in volivcev in ne le svojega okraja, občine, regije ter politične stranke. Zato vas pozivam, da se prednostno lotite nalog, s katerimi boste uveljavili spremembo Zakona o lokalni samou- pravi, prekinili s pogubno centralizacijo in prevetrili razdelitev prostojnosti med državo in občino. Še posebej pa upam, da boste pri oblikovanju proračuna za leto 1997 dosegli, da se bodo sredstva za delovanje mestnih in ostalih občin v globalu povečevala in delila po merilih in ne milostno po drobtinicah," je zapisala županja in pozvala, naj se denar za občine poveča (sedanji proračunski delež za delovanje občin j« med najnižjimi v Evropi) in naj se župani ne puste kupiti za nekaj "drobiža" za vaš kraj aH občino. • J.Košnjek Novo letalo Slovenske vojske Ljubljana, 27. januarja - Slovenska vojska je ob koncu lanskega leta dobila še tretje letalo Pilatus PC-9. Vsa letala so opremljena z obesami za nosilce borbenega tovora in s potrebnimi instalacijami za namestitev dodatnih podkrilnih rezervoarjev. Po določilih predpisov Tehničnega zavoda MORS so letala premazali z maskirno barvo, ki zmanjša odbojnost svetlobe in vidnost v zraku, je sporočila služba za stike z javnostmi pri ministrstvu za obrambo. Naši vojaški strokovnjaki so že poskusno opremili spiska letala z razpoložljivimi bojnimi sistemi, popolno oborožitev pa bo država omogočila v tem letu. Šolsko-borbena letala so letos izbrisali iz civilnega registra in jih vpisali v vojaški register; tako so dobila oznake vojaških zrakoplovov s številkami 51, 52 in 53. Vidno so označena tudi z novo kokardo plovil slovenskega vojaškega letalstva, ki jo sestavljajo trije koncentrični krogi v barvah državne zastave. Kokarde so namestili na obeh straneh zadnjega dela trupa, na zgornji površini desnega krila in na spodnji površini levega krila letala. • S. S. Demokrati Slovenije Februarja bo kongres Demokrati vabijo 8. februarja ob 12. uri v Prešernov gaj k Prešernovem grobu. Kranj, 28. januarja « V Kranju se je sešel območni odbor Demokratske stranke Slovenije za območje občin Kranj, Skofja Loka, Naklo in Tržič in ugotovil, da je slovenski politični prostor razdeljen na dva bloka, ki ju vzajemna nestrpnost in medsebojno nebrzdano tekmovanje za oblast in zgolj za oblast Žene v neslutene skrajnosti. Možnosti Za premoščanje razkola je vedno manj, so zapisali, prav tako pa tudi soglasja o temeljnih nalogah za prihodnost Slovenije. Ne glede na sestavo vladne koalicije po polarizacija v parlamentu ostala in se znova razplamenela ob vsaki pomembnejši temi. Zato v naslednjem obdobju grozi Sloveniji zastoj v razvoju ali celo nazadovanje. Demokrati SIovenHe bodo imeli februarja kongres, kjer bodo potrdili svojo sredinsko pozicijo in delno kadrovsko osvežili vodstvo, 8. februarja opoldne pa vabijo občane v Prešernov gaj na poklonitev spominu na velikega pesnika, sporoča Mojca Zaplotnilc • J.K. Škofijska klasična gimnazija Dan odprtih vrat Ljubljana, 28. januarja * Škofijska klasična gimnazi' ja, ki deluje v okviru Za* voda sv. Stanislava v Šentvidu, organizira v soboto* L februarja, dan odprtib vrat med 7.30 in 15. uro* Pojasnila glede obiska dajejo tudi po telefonu (061) 152 15 67. Ta dan bo javnost lahko od blizu spoznala delo in življenj6 na tej kakovostni gimnaziji' se spoznala z ravnatelje!*1 prof. Jožetom Mlakarje!*1' profesorji in drugimi sode' lavci ter obiskala specialn6 učilnice, knjižnico m šport' no dvorano. V gimnaziji 1 je začel tudi mesec kultur? s številnimi prireditvarn1' razstavami in srečanj1: Med njimi bo tudi klasiČfl1 ples. • J.K. k ži r< ki ui P1 Zl je vs jc al PJ vi te di g< k< vi di te Pl bi ki va le ce VI; nc ar jei le, na na Sij ro ^mms&m glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / DirekL Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovcan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stoian Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanov"., Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kr»"Jj Tisk: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d d., Ljubljana / Uredniitvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, iclefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telef, 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimes* I obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v c* časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT__ Izkušnje iz Velike Britanije Partnerstvo državljanov in policije Najodgovornejša za varnost in delovanje policije v britanski grofiji Sarry gospoda D. VVillianis in A. Hsdall sta slovenskim parlamentarcem pripovedovala, kako vzpostavljajo in negujejo to sodelovanje. Zadnji, najnižji člen tega sodelovanja sta državljan oziroma krajan m "vaški bobi", ki ga Britanci spet vračajo v življenje. Ljubljana, 28. januarja • Sarry je ena od britanskih grofij, na katere je razdeljena država, in z njo ima slovensko notranje ministrstvo, kot je povedal notranji minister Andrej Ster vpeljano dobro sodelovanje, ki ga bodo tokrat podprli s podpisom Posebne listine. Grofija Sarry ima marsikaj dobro urejeno in to velja tudi za policijo. Vsaka grofija ima načeloma svojo policijo. Nad njenim delovanjem (operativna, strokovna in kadrovska plat je izvzeta^) bedi poseben grofijski svet, v katerem so ^voljeni predstavniki javnosti in sodstva, ob njih pa Se lokalno Pomembne osebnosti. Svet, ki seže organizacijsko nižje, do občin, skrbi tudi za finančno plat delovanja policije. Polovico denarja zagotavlja drŽava iz londonske centrale, polovico pa zagotavlja grofija, vendar velja načelo, da vsakemu funtu, ki ga da grofija, doda enega tudi centralna oblast. Seveda se svet ne vtikuje v strokovno, operativno delo policije. Lokalne skupnosti tudi nimajo vpliva na Slovenski poskusi Minister Šter in državni sekretar Borut Likar sta povedala, da se tudi slovenska policija loteva podobnih oblik delovanja. V Ljubljani je začel delovati svet za varnost državljanov. Odziv je dober in takšne svete kaže oblikovali po vsej drŽavi. Izredno dobro se je obnesel tudi odprti telefon za skupno boj zoper kriminal. Že letos bo telefon deloval na vsem območju države. To so koraki, ki zbližujejo državljane in policijo in ustvarjajo partnerstvo. kadrovsko politiko v policiji, imajo pa velike možnosti vplivanja, že s tem, a probl iz Ve ljudi. da opozarjajo na probleme Sicer pa sta gosta iz Velike Britanije, gospoda VVilliams in Tisdall povedala, da deluje njihova policija na treh osnovah: prva so odredbe notranjega ministra, ki ie odgovoren parlamentu, druga je policijski svet na grofijski in nižjih ravneh, kjer imajo državljani pravico terjati odgovore in zastavljati vprašanja, tretja osnova pa je policijski poveljnik, ki se odloča operativno in strokovno. Cilj takšnega delovanja je zagotavljanje varnosti ljudem in njihovega premoženja ter vzpostavljanje partnerskega odnosa med policijo in prebivalci. Na stalnem sodelovanju z ljudmi in svetom temelji policijsko planiranje, ki mora upoštevati zahteve javnosti. Nič čudnega ni, da zaradi tega Britanija spet uvaja klasičnega in spoštovanega "vaškega bobija", ki se sprehaja po naselju, se pogovarja z ljudmi in pove, kje ga je mogoče vsak trenutek najti. Grofija Sarry ima okrog milijona prebivalcev. V policiji ja zaposlenih okrog 2500 policistov in drugih uslužbencev, letni prihodki pa znašajo okrog 90 milijonov funtov. Policija ima šefa, ki ima tri pomočnike, razen njih pa še tri direktorje za kadre, tehnologijo in finance. Grofijska policija je razdeljena na 6 operativnih enot, ki so podobne našim Upravam za notranje zadeve, vodijo pa jih policijski nadzorniki oziroma poveljniki, ki imajo precejšnje pristojnosti, vendar so natančno opredeljene v zakonih. Grofija je nato razdeljena še na 25 občin, v katerih so glavni policijski šefi inšpektorji, njim pa so podrejeni seržanti in policisti na terenu. V sarrvjski grofiji je med 2500 zaposlenimi v policiji 1700 policistov, od katerih jih je 1200 uniformiranih. Uniforma pri Angležih ni osovražena. Zaupanje vanjo se povečuje. Gosta iz Velike Britanije sta na vprašanje o raziskanosti kaznivih dejanj v grofiji povedala, da so umori skoraj vsi raziskani, pri ostalih hujših kaznivih dejanjih pa dosega raziskanost dejanj 80 odstotkov. Pri drugih kaznivih dejanjih blažje narave in tatvinah pa je raziskanost nižja. V grofiji je veliko ljudi in vozil. Kraje vozil so pogoste. * J.Košnjek Plinarji opozarjajo na izgube x »«u.j. ---J J------ C Ali bomo stali v vrstah za gospodinjski plin? Neustrezne plinske jeklenke za gospodinjstvo plinarji izločajo in jih ne vzdržujejo, opozarjajo pa tudi ha to, da imajo se za štirinajst dni zalog plina, saj vlada ne dovoli povečanja cene. Med devetimi slovenskimi plinarji v težavah tudi jeseniški Plinstal, ki pa se skupaj še z dvema distributerjema k sreči ne ukvarja le s prodajo plina. Kranj, 27. januarja - Zato, Zakaj vlada *er vlada ne odobri podra- j_i_xL _i« „9 ž«ve plina, slovenski plinarji doloca ceno Puna? jesno razmišljajo o zmanjšan- v .Slove.n,u se porabnikom ju proizvodnje. 21. januarja je Gospodarsko interesno združenje za utekočinjeni naftni plin priporočilo vsem plinarjem zmanjšanje polnjenja plina v jeklenke, zmanjšanje marže ysem preprodajalcem, prodalo plina le na sedežu družbe an poslovne enote, obenem Pa naj bi plinarji izdali račun vladi za nepriznano razliko v nabavni ceni za lanski september in december. 1 Slovenski plinarji pravijo, I Qa je nabavna cena plina za gospodinjstvo za 72 odstot- v?adaV1Ia, xd, Cene' ki J° *e aud aoiocila za Slovenijo, an sto tolarjev za luiugiaiu, v aa je izguba že velika, razen sosednji Avstriji stane kilo-jega pa vlada zadržuje ceno gram plina v jeklenkah 24 Puna jeklenk, ki bi morala avstrijskih šilingov za kilo-°«» dražja za 40 tolarjev za gram ali približno 320 tolarjev in tudi v sosednji Hrvaški, kjer Slovenija od INE kupi precej plina, je v primerjavi s Slovenijo cena višja za 30 odstotkov. Zdaj porabniki - v Sloveniji je okoli 3 do 4 milijone jeklenk - plačujejo za kilogram plina 99,90 tolarja, po —j ww upuji^va vfcn izračunih plinarjev pa bi a tujem tržišču, obenem pa morali kupci zanj odšteti aj vlada sprejme metodolo- 172 tolarjev - tudi za vzdrže-rnn'u^ J° PoznaJ° vse ev- vanje jeklenk, ki jih zdaj °PSKe države. slabe izločajo in jih vzdržujejo. V tujini pa plinarji kupujejo plin po 53 tolarjev, vlada pa jim za nakup plina prizna le dobrih 30 tolarjev. Nabavna cena se je od novembra lani znatno povišala, a Ministrstvo za ekonomske odnose vztrajno zavrača zahtevke za podražitve plina v jeklenkah. Razmere so zato naslednje: plinarji imajo izgubo in resno opozarjajo, da proda približno 70 tisoč ton plina, ki ga plinarji plačujejo v dolarjih - na trgu, kjer se cena plina zelo spreminja. Slovenija je po besedah plinarjev edina evropska država, kjer vlada določa najvišjo možno nabavno in prodajno ftPuna le na sedežu družbe ceno utekočinjenega naftne- aJl poslovne enote, obenem 8a Phna v jeklenkah in celo imajo zalog le še za štirinajst Pa naj bi plinarji izdali račun trdi' da cena plina v Jeklen" dni, nimajo denarja za nakup kah vpliva na inflacijo. Plinarji pravijo, da ni res, kajti v košarici artiklov plina ni, industrijski porabniki pa ne uporabljajo butana. Za primerjavo: pri nas stane polna jeklenka plina • 1°. nekaj več kot tisoč tolarjev vala in bi začeli varčevati na ali sto tolarjev za kilogram, v Ulll, uiimijv Mu, plina in klestijo stroške: dok ler varčujejo pri transportnih stroških in se izogibajo plačevanju trgovskih marž preprodajalcem, še gre, povsem drugače pa bi se lahko zgodi-e se bo agonija nadalje-in bi začeli varče račun varnosti kupcev. saj jih zaradi pomanjkanja denarja ali izgub ne morejo ustrezno vzdrževati. Ko smo že pri ceni jeklenke: nadvse je zanimivo, da je vlada predpisala ekološki davek ua zemeljski plin, kurilno olje, ni pa predpisala ekološkega davka na gorivo, ki največ onesnažuje: na premog! Premog torej nima ekološkega davka. To lahko zveni tudi nekako takole: vzemi in poberi tam, kjer se da in kjer je, pri distribuciji ali prodaji premoga pa pač sodeluje vse preveč posrednikov! Tako od 1. januarja letos porabniki pri vsaki jeklenki gospodinjskega plina plačamo tudi 2 tolarja ekološke takse. kilogram - za zagotovitev varnosti in vzdrževanje jeklenk ter razliko v nabavni ceni. Obenem plinarji pozivajo vlado, da spremeni nepošteno in zmotno politiko določanja nabavnih cen utekočinjenega naftnega plina v jeklenkah, saj ne upošteva cen na *":— ■ " ne POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE J& TEL: 064/403-871 JggOVINAS POHIŠTVOM, SPODNJA BESN1CA 81 Ekološki davek za vse, le za premog ne Slovenski distributerji plina takole pojasnjujejo težave o vzdrževanju jeklenk: cena jeklenk ne vsebuje tudi stroškov njenega vzdrževanja. Vsak posameznik je lastnik svoje jeklenke, distributerji plina jeklenk ali tlačnih posod nimajo v svojih osnovnih sredstvih in nimajo zanje nobene amortizacije. Če je jeklenka zanič, jo morajo zamenjati za novo distributerji. Vlada je sama naročila študijo, koliko stane vzdrževanje jeklenke in pokazalo se je, da stane vzdrževanje 18 tolarjev. Za vzdrževanje jeklenke pa se zdaj nameni le 5 tolarjev. Distributerji za varnost skrbijo tako, da sami izločajo jeklenke - vsak dan jih iz prometa izločijo okoli 2.000, Kaj pravijo gorenjski distributerji? Plinstal Jesenice: "Plinstal Jesenice med drugimi dejavnostmi firme v naši plinarni v Trebežu prodaja tudi plin za gospodinjstva, ki ga vozimo na različna prodajna mesta vse tja do Kranja. Sodimo med tri slovenske distributerje plina, ki se ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, ne le s prodajo in distribucijo plina. Nas morda pričakovano pomanjkanje plina zaradi zadr-zevanja cen plina v poslovanju ne bo tako zelo prizadelo kot ostale, ki se ukvarjajo le s prodajo plina, vendar bo tudi za nas boleče, zato skupaj z ostalimi plinarji opozarjamo na težak položaj plinarjev. Za porabnike gospodinjskega plina pa tudi pri nas pomeni, da smo že začeli izločati jeklenke in da krčimo prodajo na nekaterih prodajnih mestih. Nikakor ne želimo, da se zgodi, kar se zgoditi mora, če bo vlada še naprej zadrževala ceno plina: da bodo porabniki stali v vrstah za plin in da plina ne bo." Plinarje torej visoka cena na tujem tržišču in "zadrževana" prodajna cena doma peha v še večjo izgubo. Slovenski distributerji niso javne firme in jim izgube nihče ne bo pokril, zato je razumljivo, da se morajo obnašati tržno: klestijo visoke transportne stroške, obenem pa jeklenk ne vzdržujejo, ampak jih izločajo. Tistim plinarjem, ki jim dejavnost prodaje plina za gospodinjstvo predstavlja 70 do 80 odstotkov dejavnosti, pomeni to: "smrt"! Propad firme. Ko razmišljajo, zakaj se vse to dogaja, zanje najbrž ni nepomemben podatek, da je večinska solastnica našega največjega distributerja plina že francoska oziroma nizozemska firma PRIMA GAS... • D.Sedej 104.5 105.9 RADIO l/IIII l/ 107.3 107.5 OGNJIŠČE GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri Avto-moto zvezi Slovenije so od petka do danes opravili 16 vlek vozil, 8-krat pa so nudili strokovno pomoč pri okvarah. GASILCI Kranjske gasilce so na pomoč poklicali s Tržiča, kjer je gorel električni drog. Seveda so pohiteli na kraj požara, vendar je do njihovega prihoda v Tržič drog že pogorel. Na Vidmarjevi 2 a so odstranjevali ledene sveče, s hrasta na Prugi nad Golnikom pa so "odstranili" padalca. Pogasili so tudi dimniški požar na Savski cesti 58. Jeseniški gasilci so opravili 3 prevoze z njihovim rešilnim avtomobilom, 2-krat so Črpali vodo v Acroni-ju, l-krat pa se je v Železuarni sprožil alarm, za katerega se je pozneje izkazalo, da je bil lažen. Škofjeloški gasilci so po- fasili goreči kontejner v odlubniku, rešili pa so tudi vozilo z jarka v Lipici. NOVOROJENČKI V Kranju se je od petka do danes rodilo 10 deklic in 2 dečka. Najlažja je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 2.850 gramov, najtežji pa je tehtnica pokazala 4.120 gramov. Na Jesenicah se je tokrat rodilo 6 dečkov m 5 deklic. Tudi tu sta bili najlažja in najtežja deklici, prva je ob rojstvu tehtala 2.880 gramov, najtežja pa 3.690 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli minuli vikend po posameznih oddelkih naslednje število urgentnih primerov: kirurgija 157, interni oddelek 41, pediatrija 13 in ginekologija 10. SNEŽNE RAZMERE Krvavec: pomrznjene- fa snega je do 85 cm, abinska žičnica obratuje od 8. do 17. ure, vse ostale pa od 18.30 do 16.30 ure; Kranjska Gora, Podkoren Planica: pomrznj enega snega je do 35 cm, naprave obratujejo od 9. do 19. ure, tekaške proge so urejene od Gozd Martuljka preko Kranjske Gore do Tamarja; Bohinj: snega je do 30 cm; urejene so tekaške proge Bohinjska Bistrica - Ribčev Laz, Ribčev Laz - Stara Fužina; možno je drsanje pod Skalco; Vogel: snega je do 120 cm, vozijo vse naprave razen Zagarje-vega grabna; Kobla: snega je od 40 do 90 cm; vozijo dvosedežnice Kobla I, II in III in vlečnica Kozji hrbet; Soriška planina: snega je 70 cm, vse naprave vozijo; Pokrju-ka: 70 cm snega; vozijo vse vlečnice, urejene so tudi tekaške proge; Straža na Bledu obratuje od 9. do 16. ure, nočna smuka pa je možna od 17. do 20. ure; Bled: tekaške proge so urejene od penziona ALP do Bodesč, na Dobah blizu policijske postaje, v Zasipu, v Zg. Gorjah pri kulturnem domu in na Golf igrišču. Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 27. januarja - V četrtek, 30. januarja, bo redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo med drugim predstavili delniško družbo ONIKS Jesenice in razpravljali o več planskih dokumentih občine Jesenice, predvsem za območje Integrala. Za sejo so pripravljeni tudi odloki o ustanovitvah več javnih zavodov, šol in vrtca, odlok o odjemu in dobavi zemeljskega plina ter odlok o proračunu občine Jesenice v prvi obravnavi. Svetniki se bodo seznanili tudi s programom gospodarjen-ja s stanovanjskimi sredstvi in najemninami ter s programom sklada stavbnih zemljišč. • D.S. Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 27. Januarja - V sredo, 29. januarja, bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora. Tokrat bodo kranjskogorski svetniki spregovorili o investicijah za letošnje leto in sprejemali več odlokov o ustanovitvi dveh osnovnih šol v občini in o spremembi odloka o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Svetnike bodo seznanili z ustanovitvijo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter odbora za koordinacijo prireditev. • D.S. Nakelski svetniki o več odlokih in poročilih Naklo, 28. januarja-V četrtek, 30. januarja 1997, ob 18. uri se bo sestal občinski svet občine Naklo na 19. redni seji. Po pregledu zapisnika prejšnje seje bodo obravnavali osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave v Naklem in predlog odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraže-valnega zavoda Osnovna šola Naklo. Svetniki se bodo odločali tudi o sprejemu osnutka odloka o proračunu občine Naklo za leto 1997. Župan bo nato svetu poročal o predlogu pogodbe o arbitraži za ureditev premoženjskih vprašanj med mestno občino Kranj in občino Naklo, predlagal pa bo tudi sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini za 1997. leto. Sledili bosta še poročili odbora za gospodarstvo in komisije za gradnjo popolne osnovne šole v Naklem, sejo pa bodo sklenili s pobudami in vprašanji zupanu. • S. Saje Občina in država o gospodarjenju z vodami Domačini naj imajo besedo pri urejanju povodja Kokn Ministrstvo za okolje in prostor je v Preddvoru predstavilo načrt ureditve povodja Kokre. Preddvor, 24. januarja - Študija, ki sta jo financirala Ministrstvo za okolje in prostor ter javno podjetje Komunala Kranj, pregledno predstavlja vodne vire v povodju Kokre, dosedanjo porabo vode in tudi ekološko problematiko na tem območju. Nacrt ureditve povodja Kokre je postopek v načrtovanju trajnostnega razvoja, osnova za upravljanje vodnih virov in tudi opredelitev razmerij med državo in lokalno skupnostjo za gospodarjenje z vodami. Na 225 kvadratnih kilometrih, kolikor jih zajema povodje Kokre, lahko govorimo o obsežnem vodnem rezervatu. Toda ob hkratnem vodnem bogastvu imamo na tem območju opraviti z vrsto navzkrižij, nastalih zaradi pomanjkljivega upoštevanja naravnih zakonitosti in nerazjašnjenih prioritet rabe naravnih virov pri načrtovanju razvoja. Tako se v okolju pojavljajo večje potrebe po količini vode od razpoložljivih virov, saj poleg pitne vode zajemajo tudi za ribogojnice, tehnološke namene, namakanje in podobno. Prihaja do onesnaženja zaradi kmetijstva, industrije, komunale, turizma. Hudourniki ogrožajo ceste in naselja. Vodni prostor ogrožajo in zožujejo razni stihijski posegi v prostor, od črnih odlagališč odpadkov do zasipanja korit vodotokov, širijo se tudi urbane površine, kar še dodatno slabša vodni režim... V Preddvoru so že pred časom opozorili na ta problem, ko se je pojavila zamisel, da bi iz reke Kokre zajeli vodo za dodatno zasneževanjc Krvavca. Tedaj so opozorili na ogro- Eden takih denimo prihaja iz v» žanje biološkega minumima reke, na Kokra, kjer terjajo ureditev odvfl številne porabnike (od odvzemališč smeti, saj je zaradi njih sedaj ogrot, fi pitne vode do vodnih elektrarn in tudi vodotok. Prav tako so na prf ^ ribogojniških jezerc), pa tudi onesna- dstavitvi opozorili na smetišče J ževalce. Jezerskem, ki je natanko nad vo. sta v kraju tudi dve delfi organizaciji - izjemno JSpro čutljivo" za primer pol("Z £ Jelovica in Termobol ,4 u i. silsko društvo s SovodflL Jjj' prav gotovo eno najbolj'1] Dri škofjeloški občinski $ Se posebno lepe usp\ dosega ženska gasilska' setina. Pa tudi druge denjske gasilske ekipe K dosti slabše. Le tako nap^ J. Govekar fiiH'iniH'iil^ GEA College, d.d., tal.: 061/1687-002 ali 1687 301, fax: 061/1688-213 (Rok Šimenc). UGODNI KREDITI T+5,8% KRANJ, PRED0SUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEQA DOMJ VEĆINO POHIŠTVA IMAMOVZALOQI! s Bi Pr a ru K Ki vei MESEC KUHIN vej ka nej Nenavadno praznovanje desetletnice Penziona Tripič Pilo in jedlo se je zastonj Ko sta Vera in Krsto Tripič 17. decembra proslavljala desetletnico odprtja Penziona Tripič, sta na praznovanje povabila!Bohinj«^poslovne partnerje in številne drnge- ^ « P"° * ie Msloni do JutranJ,h un Bohinjska Bistrica - Trinajstega marca letos bo minilo Jvajset let, odkar sta Vera in Krsto Tripič začela s svojo gostinsko dejavnostjo v Bohinju. Najprej sta najela gostilno Azman v Nomenju, Jjato Pirčevo vilo in potlej še Zoisov grad v Bohinjski Bistrici, 17. decembra 1986 pa *t& v Bistrici že odprla lastni •°kal, Pen/ion Tripič, ki sta 8« v desetih letih precej razširila. Ob penzionu, v katerem je v notranjosti 140 sedežev in sedem sob, na terasi pa še sto sedežev, sta pred sedmimi leti začeli graditi prizidek s 23 dvoposteljnimi sobami, restavracijo s 50 sedeži, sejno sobo, savno in trim kabinetom. Gradbena in ostala dela so že končana, manjka samo še oprema. Če se le ne bo kaj zapletlo, bosta prizidek ali vsaj del za naslednjo zimsko sezono že predala svojemu namenu. Čeprav Vera in Krsto nista po rodu Bohinjca, so ju domačini v tem času lepo sprejeli. In ko sta jih 17. decembra lani povabila na praznovanje desetletnice penziona, so se odzvali v velikem številu. V penzionu se je tisti dan po Krstovi oceni zvrstilo najmanj tisoč petsto ljudi. Veliko je bilo poslovnih partnerjev, še več domačinov, prišla sta tudi župan in žup- Penzion Tripič: starejšin novejši, še neodprti del. V*ra in Krsto Tripič nik. Streglo jim sedemnajst ljudi, pilo in jedlo se je zastonj do zgodnjih jutranjih ur. "Vedel sem, da mi za praznovanje ni treba pripravljati posebnega programa. Vzdušje so ustvarili domačini in povabljeni gostje, ki so s seboj prinesli tudi glasbene inštrumente. Pivovarna Laško je v zahvalo za to, ker sem kot prvi v Bohinju začel prodajati njihovo pivo, poslala na praznovanje godbo," pravi Krsto in odkrito priznava: "Kar smo tokrat "častili", bodo ljudje prinesli nazaj. V našem penzionu so ohceti, pogrebščine, praznovanja rojstnih dni..." Tripičevi so v desetih letih, odkar so "na svojem", občutili številna nihanja z boljšimi in slabšimi sezonami, niso pa doživeli hujših pretresov. Od šestih, ki so v penzionu zaposleni poleg Krsta in Vere, so tri že več kot deset let, ena celo več kot petnajst let. Ob koncu tedna in med počitnicami pomagata tudi Tripičevi hčeri: starejša Irena obiskuje druge letnik hotelske fakultete v Portorožu, mlajša, Karmen, gimnazijo na Jesenicah. • C. Zaplotnik * Občni zbor Turističnega društva Hotavlje Bo potrebna nova vaška lipa? Sedemindvajsetič zapored so na občnem zboru pregledali delo in se dogovorili, kaj bo letos. Za *n Od npfih nriroHit^v so ntonno t rt t\ A l i l A <> K^«J<^ ~, „v^..i: n«Ul »w-.« nrir<>.l!f.,„.,: n».r«.>* Q in od petih prireditev se utegne zgoditi, da bodo morali najti nov prireditveni prostor. tev: pustovanje, Dan šmarnic na Slajki, ^uor razume pod občni zbor sejo, polno formalnosti v hladni dvorani, bi moral Ja občni zbor Turističnega društva Hotavlje: v lepo urejeni dvorani se je trio dobrovoljnih ljudi, očitno zadovoljnih nad opravljenim delom in veselih, J* je pred njimi novo leto, za katerega j*ajo nove načrte. Vse polno barvnih fotografij po stenah in albumih je kazalo 118 to, kako radi imajo svoj kraj, kako se f^ajo potruditi za to, da je lepo urejen 10 v cvetju. Redko se tudi zgodi, da se zberejo kar 5J0raj vsi člani nekega društva, in čeprav so riotavlje ne prav velika vas, je bila dvorana ^družnega doma nabito polna, saj je prišlo *ec kot 100 ljudi. Za mizami je hitro ^anikalo prostora, pa tudi sedežev, zato so Jorah mnogi kar stati. In čeprav so se v kotih avorane mize šibile od dobrot, so občni zbor Pod vodstvom predsednika društva Toneta Monorica in predsedujočega Karla Jezerska sproščeno, vendar dosledno po vseh točkah speljali. Iz razprav in odzivov je bilo čutiti, «ko z veseljem ljudje sodelujejo, kako ^dovoljni so, da društvo s svojim delom Pnspeva k lepši podobi kraja. v preteklem letu so pripravili pet priredi- etnografsko prireditev Cvetje na vasi, Se-manji dan pod vaško lipo in lani prvič tudi slovesen krst vina na Sv. Martina. Za člane društva so priredili izlet v Radence, udeležili pa so se tudi srečanja turističnih delavcev Gorenjske, kjer so zasedli 2. mesto. Tudi za letos načrtujejo iste prireditve, kar pomeni, da naj bi tudi Martinovanje postalo tradicionalno, saj je to zagotovo prireditev, ki deluje družabno in povezovalno, to pa so poleg urejevalne in olepševalne naloge, pomembne prvine delovanja društva. Le s prireditvenim prostorom na Zgornjih Hotavljah je nekaj težav: če se ne bodo sporazumeli z lastniki in sosedi, bodo morali najti nov prostor. Pa tudi to ni nikomur kalilo veselja, in že so se javili tisti, ki bi posadili novo vaško lipo. Ker menijo, da so prav po zaslugi društva vse sodelujoče vasi - lani se jim je pridružila tudi Leskovica - lepo urejene, se bodo letos prijavili tudi v tekmovanje Turistične zveze Gorenjske za najlepše urejeni kraj. Da nobeno srečanje ne mine brez dobrot so se zahvalili dobremu sodelovanju z aktivom kmečkih žena, letos pa nameravajo v sodelovanju z občino pripraviti tudi posvet o razvoju turizma, saj menijo, da lahko postane pomembna dopolnilna dejavnost. Prisotni gorcnjevaško-polianski župan Jože Bogataj seveda ni mogel drugače, kot da je delo hotaveljskega društva pohvalil in ga dal za vzor drugim podobnim društvom v dolini, ter si ob tem zaželel, da bi bilo med njimi več sodelovanja. To so v razpravi ugotovili tudi sami, saj ni dobro, če se dogaja, da društva posnemajo prireditve, kot tudi ne, da niso časovno usklajeni. Dvema stebroma društva je podelil tudi občinska Sriznanja: Mariji Potočnik - Nackovi mami in anezu Starmanu - Medenemu Janezu. Javno so se zahvalili tudi zakoncema SimončiČ, ki s fotografskim aparatom tako skrbno spremljata vsa dogajanja in dosežke društva, slišali pa smo tudi pozdrav mentorice turističnega krožka na osnovni šoli. Le ob vprašanju neizkoriščenosti toplega vrelca pri Topličar-ju - vprašanju, ki je bilo postavljeno na občnem zboru že lani, je bilo nekaj zadrege, pri čemer je župan povedal, da se občina še vedno pogovarja o tem, kako bi možnosti raziskali. Podana je bila tudi informacija o tem, da pripravljajo gradbeni odbor, ki bo skrbel za večje investicije: v kanalizacijo, javno razsvetljavo, razsvetljavo cerkve, urejenost kažipotov in podobno. Po uradnem delu, ki so ga zaključili z zvoki Kolednikov, so nadaljevali z družabnim srečanjem. Š.Žargi Srečanje v spomin na hude preizkušnje Odhod v vojsko: z živinskimi vagoni v neznano Po petdesetih letih so se srečali v Brekvicah pri Žireh prvi rekruti v novi Jugoslaviji in obudili spomine na težke dni v jugoslovanski armadi. Sedem sivih rekrutov izpred petdesetih let: Janez Štrukelj iz Rakeka, Rado Jurca iz Žirov, Lado Kastelic iz Ljubljane, Matevž Guzelj in Franc tust iz Rovt, Matevž Treven iz tirov in Franc Gašperlin iz Šenčurja. Če velja, da praznujemo in se ob obletnicah spominjamo samo posebnih, najraje veselih dogodkov v življenju, ali pa tistih, ki so nas v stiskah posebej zaznamovali in združili, potem je bilo zelo prav in primerno, da so se v Brekvicah srečali prvi rekruti v novi Jugoslaviji, ki so leta 1946 služili vojaški reko v jugoarmadi. Spomini na te preizkušnje pa so vse prej kot veseli. Septembra lani so se v gostilni Sora v Brekvicah pri tireh srečali prvi rekruti v jugovojsko s Poljanskega in z žalostjo ugotovili, da jih je le približno polovica še živih. Zbrali so se, potem ko so v Gorenjskem glasu in Delu objavili oglas, saj je seveda normalno, da so se vezi med njimi v teh petdesetih letih izgubile. Na pobudo Rada Jurce in Matevža Trevna se je zbralo sedem mož, ki se danes bližajo 70. letu, nekaterim pa, ki so se sicer na oglas javili, zdravje ali druge razmere niso dopuščale, da bi na srečanje prišli. Pravijo, da je bilo nadvse veselo, čeprav spomini na preizkušnje, ki so jih združile, niso veseli. To seveda ne velja za nekoč tradicionalno veselo praznovanje "štelenge", ki so jo opravili v Gorenji vasi, in sam odhod v vojsko, kar vse so spremljali zvoki harmonike, pač pa za vse po tem. V Ljubljani so jih namreč več kot petdeset po nekajdnevnem zbiranju in le suhi hrani strpali v živinske vagone in poslali v neznano, saj kljub vprašanjem nikomur niso povedali, kam jih pošiljajo. Po presedanju na ozkotirno železnico v Zagrebu so izvedeli, da jih pošiljajo v Bosno, kjer so morali v Jajcu svoje težke lesene' kovčke naložiti na hrbte in kar nekaj ur pešačiti do nekdanjih nemških barak, kjer je bila njihova vojašnica. Razmere so bile obupne: na dveh posteljah jih je spalo po pet, možnosti za umivanje, pranje in čiščenje so bile minimalne, kljub temu pa so oficirji zahtevali vojaški red, tudi pri čistoči čevljev, čeprav je bilo zunaj blata čez fležnje. Neredko so morali lato iz sob in hodnikov odstranjevati in drgniti kar z lopatami. Vsaki pripombi je sledila kazen ter očitek, da so grešniki in skrivači, ki se morajo sedaj pokazati. Hrana je bila obupna, vendar je bilo večini kaj kmalu jasno, da gre le za preživetje. Pri -32 stopinjah mraza so morali biti brez rokavic in zaščite ušes, zmrznjen kruh pa so greli ob telesih, da ga je bilo sploh mogoče jesti. Tudi ko so zapeli slovensko pesem, je sledila kazen. Po opravljenem osnovnem vojaškem usposabljanju ("obuki") so morali v druge enote ("prekomando"),in s strahom ter razočaranjem so izvedeli, da bodo morali za kar tri leta v KNOJ. Nekateri so ostali v Bosni, drugi so morali loviti upornike v gozdovih Romunije, tretje so poslali na Kosovo. Bili so to okrutni časi: če so ujeli upornike, so jih morali takoj likvidirati in zakopati na skrivnih mestih. Mnogi naporov niso zdržali in nekaterim so ti časi pustili trajne posledice na zdravju. Upravičeno so zato ugotavljali, da jim je storjena krivica, ker se jim ta tri leta pri pokojninah ne priznajo. Vendar stiske rodijo med ljudmi tudi prav posebne vezi, in to se je na tem srečanju v veselem vzdušju le potrdilo. Še se bodo srečali, so sklenili, vendar ne šele čez petdeset let... • Š. Žargi Prvo gledališče slepih %pi in slabovidni igralci so podarili Nasmeh »reznica, 24. januarja - Pravzaprav gre za pryo gledališče slepih in slabovidnih v Slove-Jiji. Imenuje se Nasmeh, v njem pa trenutno uela enajst igralcev. Predstavo Dan oddiha pisatelja in dramatika Katajeva so Pr»redili pod vodstvom režiserke Mateje £abjan. Gledališče Nasmeh, ki je sekcija KUD Breznica, je minuli konec tedna zbudil v«Uko pozornosti, saj v gledališkem svetu zagotovo pomeni posebnost. 9d ostalih gledališč se razlikujejo po tem, da Veliko pozornost posvečajo mimiki in gibom, *a.r je pri ljudeh z motnjami vida zelo neizrazito. Za gibanje po odru imajo slepi ^ralci postavljene posebne oznake za orienta-ClJo, scena je vedno na natanko določenem °*estu, da si lahko ustvarijo zanesljivo predsta- vo. Komedija, ki jo je pripravilo enajst slepih in slabovidnih igralcev iz raznih koncev Slovenije, je izzvala smeh, kajti "smeh ohranja in poživlja, daje moč za odločitev, da gremo naprej, ponuja olajšanje in kratek odmor, ko smo utrujeni in naveličani". In še zanimivost: z Breznice izvira tudi monsignor Tomo Zupan, ki ga s slepimi povezuje zlasti njegov dvorec na Okroglem. S predstavo gledališča Nasmeh se nekako vrača na Breznico, je dan pred predstavo dejal pedagog Jure Svoljšak. Tudi slednji ni čisto brez "krivde" pri nastanku gledališča slepih. V okviru delavnic, ki so jih razvijali v Svoljškovem projektu Življenja široka cesta, je nastala tudi gledališka delavnica, ki je v nekai letih prerasla v samostojno gledališče. • D.Z.Žlebir Enajsterica iz gledališča Nasmeh. Podatki o številu rojstev kažejo na to, da Sorico čaka usoda izpraznjenih vasi pod Ratitovcem Zakaj Sorici zmanjkuje življenjskih moči Vedno slabši položaj kmetijstva in brezbrižnost države do problema naseljenosti postavlja Groharjevo Sorico in njene prebivalce pred hudf preizkušnjo. Bodo našli v kulturnem in kmečkem turizmu rešitev za svoje preživetje in preživetje vasi? Ko se odpravimo na obisk v kak manjši kraj, se običajno v kraju potrudijo za to, da bi se pokazali v kar najlepši luči, kaj vse so zadnje čase dosegli, kako aktivni so, s čim se lahko javno pohvalijo. Naše sobotno srečanje v Sorici je bilo nekoliko drugačno: izzvenelo je v kar precej globok razmislek o tem, kaj kraj čaka, kam je dosedanji razvoj pripeljal, kako spodbuditi ljudi, zlasti mlade, da bodo našli novih življenjskih moči, pa če prav bi se tudi v Sorici lahko z marsičim le hvalili. Čaka Sorico usoda podratitovških vasi Kar precej zaslug za pogovor in javni razmislek v tej smeri ima zagotovo Jožica Kačar ali službo - pa vendar, da je bilo po letu 1991 le 9 rojstev, kar kaže na to, da vas zamira. Leta 1945 so bili v šoli v Sorici 103 učenci, Nikomer ne bi verjela, da utegne, ko so leta 1970 v Zabrdu zaprli šolo, je bilo tam le 6 otrok, podobna usoda groziti tudi Sorici. Informatika, zlasti televizija je tako grobo posegla v življenje mladih, da je vplivala na stil življenja: res se je svet odprl, postal praktično vsem dostopen, vendar ponuja zglede lagodnega in lahkega življenja brez posebnega dela in truda. Podaljšuje se "čas mladosti", Čas šolanja in ekonomske odvisnosti od staršev brez lastne odgovornosti, končna posledica pa je v bistvu usihajoča življenjska moč, manj je mladih družin, manj otrok. Morali bi se učiti v Evropi To ni le pojav v Sorici, pač pa postaja vse bolj vseslovenski problem, je menil Franc Golja, učiteljica na podružnični šoli v Sorici, ki so jo domačini spontano predlagali za uvodno predstavitev in misli. Ni začela o tem, da je Sorica ena najlepših slovenskih vasi, ki ponuja pravo idilo, mir in lepoto Groharjevih macesnovih gričkov, pač pa se je vprašala, kaj se v 30 letih, odkar je v Sorici, s to vasjo dogaja. Vsekakor so tod svojstveni ljudje, ki so ohranili to, kar so: silno delavni in pošteni, trdni in težko dostopni, ki ne dovolijo, da bi jih tok časa odnesel iz ustaljenih poti. Dovolj zgovoren pa ie podatek, da je bilo pred 30 leti v šoli 47 otrok, leta 1985 le 9, danes pa 25. Mladi so pravo merilo -Sorica se, kljub težavam in morebitemu jamranju, lahko pohvali s precejšnjimi dosežki na komunalnem in gospodarskem področju: ima asfaltirano cesto, telefon, vodovod in je vedno lepše urejena, ni ga, ki bi imel težave s stanovanjem ki se je že uvodoma zahvalil zakoncema Kačar za vse, kar delata za ta kraj. Že povojna politika, ki je spravljala ljudi v dolino, je usodno izpraznila mnoge kraje tu gori, danes pa televizija ponuja lahkoživo fikcijo, ki jo mladi v realnem življenju ne najdejo. Nič čudnega torej, da ima danes Sorica le 266 prebivalcev, čeprav je tod nekoč živelo 1300 ljudi in država se ne zaveda, kaj taka gibanja pomenijo. Vprašanje vedno manjše poselitve pokrajine je,žal zanemarjeno, nihče očitno ne opaža, kam Slovenija, kljub drugačnim vzgledom v sosednjih državah in sploh v Evropi, na tak način drvi. Še Glasova terenska ekipa, je bila minulo soboto v SORICI, Spodnji in Zgornji, in med drugim je naša komercialistka Pegi Berce v gostilni Planika pri Petru Drolu delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Mrzlo sobotno dopoldne smo ogreli s priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska in našim sogovornikom smo v SORICI razdelili 23 reklamnih čepic, Z vsake Čepice smo kupon odtrgali, vseh 23 včeraj dali v boben za Žrebanje in izžrebali: kupona 010139 In 010141 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo, v letu 1997); kupona 010100 in 010138 (nagradi: Glasova reklamna majica). SoriČanke in Soričani: če je med šritimi izžrebanimi številkami katera s Vaše reklamne čepice, ki ste jo v soboto dobili med našim obiskom, Čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 '111, in nagrado oziroma darilno pismo Vam pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo najkasneje do petka, 24. januarja, do 14. ure. Gorenjski glas na Brniku V soboto, 1. februarja, bomo z Gorenjskim glasom gostovali na Zgornjem Brniku. S predstavniki te vasi se bomo srečali ob 9. uri v gostilni Cilka, kjer bomo govorili o delu in življenju Brničanov, o njihovih načrtih in težavah. Vsi, ki bi radi k temu kaj dodali, ste do 11. ure prisrčno vabljeni v gostilno Cilka. Tu bo tudi naša komercialna ekipa, pri kateri bo mogoče oddati brezplačni mali oglas, se naročiti na Gorenjski glas, če ga še nimate pri hiši, kdor pa bo prišel z naslovljenim izvodom Gorenjskega glasa, bo deležen prijetnega presenečenja. Vsi udeleženci bodo dobili Glasove čepice, s katerimi bodo sodelovali v nagradnem žrebanju. Vse, kar bomo v soboto slišali od Brničanov, boste lahko prihodnji torek prebrali na naših straneh. • D.Ž. vedno je zaposlitev v dolini za večino udobnejši način življenja in preživetja, kot pa se v teh težkih pogojih ukvarjati z zemljo. Ni še pravega turizma, ni obrti, ni dejavnosti, ki bi omogočale preživetje, če v dolini kaj zaškriplje, in nedvomno je res, da je vas na tak način vse bolj ranljiva. Država bi morala poskrbeti za to, da bi se vsaj del prebivalcev lahko ponovno gospodarsko osamosvojil. Sorica ima, s svojo lepoto, možnostmi razvoja zimskega turizma na Soriški planini, izjemnim prizadevanjem zakoncev Kačar v Groharjevi hiši, pa tudi vsem tem, kar je prinesel projekt celostnega razvoja vasi, ki se je izvajal v Sorici, velike možnosti turističnega razvoja, le nekateri infrastrukturni objekti še manjkajo. Teh, in konkretnejšega razvoja zmogljivosti po domovih, pa ne bo, če ne bo tudi materialne spodbude in pomoči, kar bi bilo še vedno bistveno ceneje, kot popravljati stanje, ko se bodo vasi izpraznile. Tudi zdrava hrana nima cene Za tiste, ki živijo od kmetijstva, se razmere vedno bolj zaostrujejo, je menil Marjan Trojar občinski svetnik iz So-rice na občini Železniki, sicer pa preživlja osem člansko družino izključno le s kmetijstvom. Nekoč je bilo 1000 litrov mleka vredno eno dobro mesečno plačo v tovarni, danes pa je to le 30 do 40 tisočakov. Tako, kljub temu, da ima 20 glav živine, ni več od mleka dohodkov, ki bi zagotavljali le plačilo vseh položnic, ki vsak mesec pridejo v hišo, kje pa so še vsi drugi stroški, ki jih je pri obdelovanju potrebno pokriti. Kako naj prepriča katerega od otrok, da ostane v takih razmerah doma, saj bodo šli od hiše, le če bodo dobili službe. In utegnejo se uresničiti besede Jožice Kačar, da bodo macesni krasili kopico praznih domov. In to se v Sorici že dogaja. Če se ne bo spremenil odnos države do višinskega kmeta, ki dela in živi v neprimerno težjih pogojih, pomeni to zanj zago-tov propad. Kljub tem da se tod prideluje hrano na veliko bolj zdrav način, pa to nima prave cene. Tudi za tiste, ki se s s kmetijstvom ukvarjajo po službi, popoldne, se vse bolj kaže, da se to ne izplača več. Moramo za svetom! "Sorčani smo ostali zadaj!", je bil odločen Marjan Kejžar. "Mi še vedno cenimo dobrega mizarja, kovinarja ali kmeta, svet pa je šel tako naprej, da ga vodi predvsem znanje. Rabimo ekonomiste, ljudi, ki so na vodstvenih položajih in v gospodarstvu nekaj pomenijo, saj je utvara, da bo ta država še dovolj kmalu spoznala, da mora podeželju pomagati. Za števanja možnosti na Soriški planini, pa je bilo kar nekaj hude krvi prav pri predsedniku KS Sorica Stanetu Čuferju, ki premike je potreben kapital, ali vsaj zveze in znanje, kako ga dobiti, tega pa v Sorici ni. Še na tiste, ki so iz teh krajev, in so danes na mestih, kjer bi nam lahko pomagali, smo pozabili, kakor so pozabili mnogokrat tudi oni na nas. S kakršnim koli pričakovanjem pomoči od države se le slepimo, saj se je to pokazalo tudi, ko je bila v Sorici Novna, le nasveti in podučevanje je premalo, Konkretne pomoči ali kapitala za vlaganja pa ni. lepo se je pokazalo: če znanja in zvez ni, si le "obdelovanec"." Sedaj sejemo Kar nekajkrat se je pokazalo, da pravih vzrokov za nezadovoljivi razvoj turizma nočemo spoznati, je menil Miro Kačar. Krivila da se je slaba je tam zaposlen. Očitno je, so si bili v razpravi vsi edini, da je bilo na Soriški planini zaradi nenačrtnosti in nedoslednosti (zlasti pri rabi prostora) storjenih vrsto napak. Potrebno bo dograditi in izboljšati smučarsko • žičničarsko ponudbo, še večji problem in nedorečenosti pa so pri ostalih vrstah ponudbe. Močno načeto naravo, bo potrebno sanirati. Dve leti je prekratka doba, da bi nova občina lahko na Soriški planini kaj napravila, je bil prepričan predsednik občinskega sveta občine Železniki Miha Prevc, cesta, vodovod, telefonija, nismo bili zadovoljni s turističnim svetovanjem, ker ob njem ni bilo vreče denarja in garancije, da bodo turisti res prišli. Zelo počasi se spoznava, da pa je bila ta pomoč dragocena, saj je posredovala znanja in spoznanja, kako se pravzaprav lotiti teh dejavnosti. Namesto da nam bi dali ribo so nas učili ribe loviti, in le ljudje lahko presežejo vedno večjo krizo slovenske vasi. Neločljivi del turizma pa je kultura, brez te napredka ni. In prav ureditev Groharjeve hiše in sedanje omogočanje dejavnosti, ki se tam vršijo, so dokaz, da država za Sorico ni bila brez posluha, vprašanje pa je, koliko znamo in imamo volje to izkoristiti. Ko bo prevladalo spoznanje, da je interes vsakega posameznika, da ima polno turistično posteljo, polno gostilno, polno smučišče, da se je za to vredno potruditi, potem bo šele prišlo do premikov, je bil prepričan Miro Kačar. Prihodnost Sorice, in ne samo nje, je kulturni turizem, orali smo že, sedaj skupaj z Groharjevim Sejalcem sejemo, in žanjica že čaka, je bil še nekoliko poetičen v skladu z novo celostno podobo Sorice. Ponudba Sorice je s pripravljenimi programi vedno bogatejša. Soriška planina na razpotjih Čeprav so se vsi prisotni strinjali, da o turizmu v Sorici ne bi smeli govoriti brez upo- so pa odločeni, da se bodo tega resno lotili. Zavedati se je po njegovem mnenju potrebno tudi svojskosti teh krajev, jo spoštovati in negovati, in občina se vse bolj zaveda, da mora vasi priskočiti na pomoč. Ponovna gospodarska rast v dolini v bistvu ni v korist temu, kar se dogaja z vasmi, je bil prepričan župan občine Železniki Alojz Čufar, nobenega dvoma pa več ni, da višinsko kmetijstvo nujno rabi pomoč. Najpomembnejši pomen bi lahko imel turizem prav kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, vendar je za to potrebno kmetije lepo urediti in se marsikaj naučiti. Sedanje občine so veliko prešibke, za resno pomoč, sama Soriška planina pa je tudi organizacijsko dokaj čudna zgodba in dediščina. Novice o tem, da se bo zadružni dom v Sorici odkupil in preuredil v prijetno gostišče, po mnenju župa"1 utegne odločilno vplivati & turistični razvoj. Pozabljajo, kaj so dosegli Le z opiranjem na lastD* sile bo napredek, je bila pff1 pričana Danica Gaser, ki J1 nedavno odprla doma ekač in pustimo, da še neko-iko vzhajajo, nato pa v ogreti pečici pečemo. Lahko pa pustite zvitek tudi v celem in ga narežete šele potem, ko je pečen. Te štruklje serviramo vedno še tople, poleg pa krompirjevo ali zelenjavno juho. Pražena telečja jetra 3/4 kg telečjih jeter, 20 dag čebule, 9 do 10 dag maščobe, sol, poper in nekaj ilic juhe. Jetra razrežemo na ne pretanke lističe, na lističe narezano čebulo pa rumenimo na maščobi. Še preden zarumeni, dodamo jetra in jih na nekaj močnejšem ognju pražimo. Ko jetra zarumenijo - ostati mor* ajo sočna - jih posolimo, popramo (če vam prija, dodajte ščepec majarona), zalijemo z nekaj žlicami juhe in hitro serviramo. Telečja jetra v omaki Pripravimo iih un tako kot pražena jetrca, le da jim med praženjem dodamo lovorov listič, jih potresemo z žlico moke, dodamo ščepec majarona in zalijemo z nekaj več juhe. Nazadnje solimo in okisamo z nekaj žlicami vina ali z nekaj kapljicami kisa. Poleg ponudimo kuhani krompir. jajce, umenjena čebula, strok česna, v, zeleni peteršilj, malo popra in PrazenO telečje Srce npUm 91ir hpšamela. 1 • v omaki testo. nekaj ilic bešamela. Pripravimo kvašeno Moko pogrejemo, medtem pa v skodelici postavimo kvas. Za droben oreh kvasa potresemo z žličko sladkorja, prilijemo nekaj žlic mlačnega mleka, zmešamo in pustimo, da vzhaja. V skledi, kjer grejemo moko, naredimo v sredini jamico, prilijemo raztopljeno maščobo, solimo, dodamo nekaj žlic mleka, vzhajani kvas in nato še ostalo pogreto mleko in s kuhalnico počasi mesimo srednje gosto testo. (Testo naj bo mehkejše od krušnega testa.) Potem ga s kuhalnico stepemo, zravnamo, potresemo z moko, pokrijemo in postavimo na toplo, da vzhaja. Medtem pripravimo nadev: kuhana pljučka zmeljemo, dodamo zarumenjeno čebulo, strt Pripravimo ga ravno tako kot telečje jetra v omaki, le da ga moramo dalj časa dušiti, da se zmehča. Omako še izboljšamo z žlico kisle smetane. Tako pripravljenemu srcu lahko dodamo - podobno kot raguju - eno ali več vrst zelenjave (cvetača, grah, korenje, beluši, kapre, kisle kumarice, gobe). Telečje srce pa lahko tudi pretaknemo s slanino, nato opečemo in dušimo kot govedino. Pripravljamo ga lahko tudi v rižoti ali ga uporabimo za paprikaš. Če pa pripravljamo telečja pljučka po dunajsko in želimo, da bodo boljša, kuhamo s pljuč kami vred tudi srce in ga tako kot pljučka razrežemo na tanke rezance. Iz babižinih bukev Ali se sme polagati živini krompir? Surov krompir m dobro dajati živini, ker ima v lupini in v kaleh mnogo strupa (solanina). Surov krompir povzroča tudi slab sir, ako uporabljamo mleko v ta namen. Pač pa se lahko krmi govejo Živino s kuhanim krompirjem, ker se strup s kuhanjem izgubi. Najboljši je parjen krompir, v ta nemen pa moramo imeti posebne kotle. S krmljenjem kuhanega krompirja se bo živina debelila. Posebno dobro pa vpliva kuhan krompir na mlečnost. Več kot 15 kg na dan pa ga ne smemo dajati živini. Krompir ima namreč premalo beljakovine in zato ne moremo izključno z njim krmiti. Tudi ne smemo kuhanega krompirja predolgo hraniti, ker se rad pokvari. Nasprotno krompirju moramo dajati živini peso in repo surovo, vendar razrezano. Ta mesec na vrtu Odrasli grmiči ribeza in kosmulj bodo redno rodili, Če vsako zimo odstranimo najstarejše veje. Pri vsaki zimski rezi moramo pri ribezu in kosmuljah odstraniti približno eno tretjino vej, seveda le najstarejše in izrojene. Te veje prepoznamo po tem, da so pognale samo še kratke m šibke enoletne vršičke. Res je, da te veje še nekoliko rodijo, toda plodovi so vedno manjši in manjši. Neposredno iz zemlje rastoči močni enoletni poganjki bodo nadomestili izrezane veje, pri tem pa upoštevamo tudi pravilno razporeditev in lepo obliko. Ribez in kosmulja začno zelo zgodaj brsteti, zato moramo z obrezovanjem pri njih končati že januarja. Po rezanju poberemo, tako kot pn sadnem drevju, vse odrezane veje in jih pokurimo, da uničimo na njih vzgnezdene škodljivce in bolezenske klice. Pri na novo posajenih grmih poganjke prvo leto skrajšamo za eno tretjino. Moda Svetli toni Ozko krojeni plašč z enovrstnim zapenanjem in malim ovratnikom se dobro poda k številnim oblačilom. Tako ta lahek volneni plašček v surovo beli barvi odločno pristoja k drobno vzročastemu hlačnemu kostimu v rjavo belih barvah. Sploh ima mestna moda po Evropi rada takšnele kombinacije. Spomladi, ko bomo odložile plašč pa bo tak hlačni kostim prava garderoba za toplejše dni. Pet minut za lepši videz Da ne bo gub Naribamo svež krompir, si obložimo z njim obraz za 10 do 15 minut -namesitmo se udobno v naslanjaču, počivajmo, poslušajmo zraven dobro glasbo - potem pa si umijmo obraz najprej z mlačno in nato še s hladno vodo. Pri takšni maski bo koža dobila potrebno vlago (pozimi je zaradi centralne kurjave v stanovanju še bolj suh zrak) in gube se bodo kar izgubile. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Stopetdesetletnica poezij dr. Franceta Prešerna. V Galeriji Pungert razstavlja slike slikar Zmago Puhar. V Galeriji Šenk, Britof 23, je na ogled razstava slik nastalih v mednarodni likovni delavnici Slovenija odprta za umetnost. V Hotelu Kokra na Brdu razstavlja slikarka Stana Lušnlc Arsovska. V knjižnici Gimnazije Kranj razstavlja fotografije z izborom pesmi slovenskih pesnikov dijakinja 4.c Mina Tušak. JESENICE - V Kosovi graščini je še do 1. februarja odprta razstava Razvoj Kemijskega laboratorija na Jesenicah (1875-1996). V razstavnem salonu Dolik razstavlja slikar Branko Jug z Bleda. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši v Radovljici je še ta teden na ogled oblikovalska razstava Radovljiški stoli avtorja Klemena Rodmana. V preddverju Linhartove dvorane •razstavlja slikarka Brigita Poiegar Mulej. BREZJE - V Gostišču-galeriji Zvon razstavlja fotografije dr. Tomaž Kunst. SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad slikarja Marija Vrenka. V galeriji Loškega muzeja je še do 2. februarja odprta razstava kiparja Toneta Logondra. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte samo ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro, med tednom pa le med 9. in 13. uro. V stolpu Loškega gradu je vsak dan od 9. do 17. ure odprta razstava ob 90-letnici planinstva v Škofji Loki. V galeriji Fara razstavlja fotografske slike Ivan Pipan. V Knjižnici I. Tavčarja razstavlja mini grafike Josip J. Bunič-Buna. Umrl dr. Ivan Sedej Ljubljana - V Ljubljani je minuli petek nenadoma umrl slovenski umetnostni zgodovinar in etnolog dr. Ivan Sedej. Rojen leta 1934 v umetniški drutini, njegov oče je bil slikar Maksim Sedej, se je odločil studil umetnostne zgodovine in etnologije. Delal je kot konser-vator in likovni kritik, zadnja leta je bil ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja. Januarja letos se je upokojil. Napisal je celo vrsto knjig, ena zadnjih je izšla v redni letni zbirki Prešernove drulbe z naslovom Sto najlepših cerkva na Slovenskem. Na filmskem platnu ODKUPNINA (RANSOM) Režija: Ron Howard "Imaš rad filme, Tom?" Tom Mullen alias Mel Gibson bi odgovoril: "Seveda, če so ameriški in s srečnim koncem...", če mu ne bi tega vprašanja postavil prav ugrabitelj njegovega otroka. Pa kaj, ta film je tipično ameriški in rekli-boste: "Se ena stara in obrabljena zgodba o ugrabitvah v Ameriki." Ki pa se začen tam, kjer se ostali filmi o ugrabitvah končajo. Ko nekdo plača, z zelenci ali z glavo. Če se boste zmedli in ne boste več vedeli, kdo pije in kdo plača, za trenutek zamižite in si poskušajte predstavljati omenjeni kupček bankovcev. Na koncu vam bo vse kristalno jasno in po pričakovanjih. Zgodba je seveda popolnoma preprosta. Nekdo si želi denarja, drugi ga ima, ima pa tudi sina in slavo. Le nekoliko barantanja je potrebno in sina bomo zamenjali za tisti drobiž (nesrečni sin je očitno vreden le toliko, kot dve noči z Demi Moore). Ali res? Igra s čustvi in živci staršev se ne more dobro končati. Kdo bo pametnejši in spretnejši, kdo bo hitrejši in pogumnejši? Dobri proti slabim, revni proti bogatim, mali proti velikim. Lahko ugibate, na kateri strani je veliki in sploh naj Mel Gibson. Odkupnina ni le film nasprotij, je tudi film preobratov, ki bo poskrbel, da boste trdno sedeli. In ne dajte se zmesti, čeprav bo Shaker ("stresalec") poskušal prav to. Vse, prav vse, se namreč vrti okrog denarja. Pa spet, je pomembnejša družina ali denar? Morda ima prv očetovski agent FBI, ko pravi: "Draga, tako vesel sem, da nismo bogati..." Težko verjeti, daje lahko včasih tudi to dobro, saj je denar sveta vladar. Ampak, kako daleč lahko gremo zaradi denarja? Kje so meje... in sploh, kdo je pametnejši in kdo je bolj - nor? • Janez Cadež LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 vas vabi k vpisu v • Visoko upravno šolo • 3-letni program trgovske smeri prodajalec (možna prekvalifikacija) 3-letni program gostinska dela; smer natakar ali kuhar • Osnovno šolo za odrasle ali • Tečaje tujih jezikov (angleščina, nemščina, italijanščina za vse stopnje, francoščina samo prve stopnje) in novost 30-umi obnovitveni tečaj nemščine in angleščine Q 715-265 Čopova spominska zbirka JUBILEJ ZNAMENITEGA ZIROVNICAM Žirovnica • Preteklo nedeljo je bila Čopova hiša, tako kot pred dobrima dvema letoma ob otvoritvi, spet I središču pozornosti: prav za 200-letnico rojstva je namreč hiša prvega slovenskega literarnega zgodovinarja esteta in bibliotekarja dobila tudi stalno zirko o njegovem življenju in delu. Čopova hiša je bila v nedeljo zvečer vsekakor pretesna za vse obiskovalce, ki jih je od blizu in daleč privabila prireditev ob Čopovem jubileju in ob otvoritvi stalne spominske zbirke. Poslej bodo obiskovalci Žirovnice in tudi drugih krajev pod Stolom, ki so znameniti zaradi pomembnih mož, kot so bili Finžgar, Jalen, Janša, Prešeren in seveda Čop, na zdaj že znameniti povezavi med njimi - poti kulturne dediščine, imeli še novo postajo. Pravzaprav jo imajo že dobri dve leti, ko je bila Čopova hiša po več letih zbiranja denarja za odkup in ob kasnejši temeljiti obnovi, povsem nared. Na nekdanjo povsem dotrajano stavbo, ki bi se pod bremenom časa že skoraj sesula, zdaj spominjajo le še fotografije in druga dokumentacija, ki je nastajala ob strokovnem nadzoru Zavoda za varstavo kulturne in naravne dediščine Kranj. Prav za to priložnost je nekaj tega iz arhiva za priložnostno razstavo v prvem nadstropju spominske hiše pripravila Osnovna šola Žirovnica. Razstavo v Čopovi hiši je pripravil Muzej Jesenice, avtorica prof. Nataša Ko-košinek. Strokovni sodelavci so bili: prof. Joie Šifrer, prof. dr. Dušan Čop in prof. Milan Kristan. Oblikovanje razstave, plakata in zloženke je delo dipl. ing. arh, Janeza Su-hadolca, tehnična izvedba AV studio. Finančna sredstva za razstava sta prispevala Ministrstvo za kulturo in Občina Jesenice. Razstava v Čopovi hiši, le-ta se tudi razvija v bodoči krajevni kulturni center, je zasnovana sodobno. Za drugačen način se muzejski delavci, ki so prevzeli nalogo postavitve zbirke niti niso mogli odločiti, saj sta oba pritlična prostora na levi dokaj majhna. Oblikovalec je zato izkoristil prostor v največji možni meri tudi zidno nišo za postavitev eksponatov, pri tem pa skrbno pazil, da ne bi prišlo do kakršne koli natrpanosti. Obiskovalec v zaobljeni vitrini opazi knjižne izdaje Čopovih del, sredino prostora zavzema bidermajerski pisalnik s kopiranimi dokumenti (Čopovi rokopisi in objavljeni teksti) na ročno izdelanem papirju. Pet gibljivih panojev pritrjenih na steno kot listi knjige predstavljajo osrednji del spominske zbirke razdeljene na pet osnovnih tem: Matija Čop in njegov čas, Življenjska pot, Čopovo ustvarjalno delo, Matija Čop in France Prešeren ter Matija Cop-bibliotekar. Skozi okence v steni je razgled v sosednji prostor z ostanki gradnje iz 16. stoletja, v katerem je postavljen multimedijski program, ki s tremi temami (besedila in slike) - Čop in njegov čas, Življenje in delo, Čop in Prešeren - dopolnjuje razstavo. Brez tega si danes skorajda ni več mogoče zamisliti sodobno postavitev razstave, računalniška govorica o razstavi pa je razumljiva seveda že vsem šolarjem, ki jim je ta postavitev predvsem namenjena. Kot učilo je pravzaprav zamišljen tudi plakat, ki opozarja na Čopovo hišo, oblikovalec ga v čast so bile pred tridesetimi leti zasnovane tudi Čopove diplome, priznanja slovenskim bibliotekarjem. Razstava seveda opozarja tudi na pomen prijateljstva Čopa s Prešernom, ki se je med rojakoma kritikom -znanstvenikom in pesnikom -umetnikom spletlo po letu 1828 z velikimi posledicami za slovensko kulturo, kot v svoji knjigi o Matiji Čopu piše dr. Janko Kos. Aktualnost Čopovih idej Obletnica rojstva in spominska razstava pa je seveda tudi priložnost za novo vprašanje • kakšna je lahko tudi danes aktualnost Čopovega dela. Prav na to je na otvoritveni Matija Čop (1797 - 1835) je opremil z najpomembnejšimi znaki časa, ki ga je Čop živel (najpomembnejše let- siOVesnosti opozoril slavnostni mce, obdobje s Prešernom, goVornik prof. dr. Dušan Čop pomembne politične osebnos- ^sicer čo£ov praneeak). Po-i - Metternich, Napoleon - in {em ko nekaj najpo. literarna imena-Goethe, By- membnejših dejstev in ron, Manzoni). Svetlobni panoji na steni pa predstavljajo Deželo pod Stolom v 18. stoletju in danes. Čopovega ustvarjanja je dejal: "Prav v tem času (v romantiki, ki je vzbudila zanimanje za narodov jezik) se mnogi man-Kd0 je bil Matija ČOP? Jši evropski narodi niso znali Jx • • « , , r prav odločati in varovati pre-Vprašanje je šolsko prepros- £rosti ljudski jezik v prepravi smeri. V Wallsu so na primer anglikanski pastorji vztrajali pri čistem walcžanskem jeziku, ki ga je tfeba ohranjati takega kot ga razume preprosti človek. Kdor pa hoče študirati, naj uporablja angleški jezik. Posledice take togosti na, je Čop s tem porna? ustvariti prvi in doslej nedo* ženi vrh slovenske književnoj in kulture. Za slovenski jei je skušal pridobiti tudi dri« sloje, predvsem izobražen*! Prepričan je bil, da jezik I more obstati, Če se ga f dvigne na višjo kvalitetno j kulturno raven. Tisti, ki soj njegove namere razumeli, ■ bili takrat še prešibki in jih t njegovi prerani smrti ni? mogli uresničiti, zlasti PreŠ<[ novi nasprotniki so jih j desetletja odrinili. V pretfl losti je se je podobno godilo mnogim velikim ljudem - H sedmm in likovnim umetf kom, znanstvenikom. Njihd lastna povprečna in preplij generacija jih ni razumela, | so bili po svojih idejah in Ć& daleč pred njo. Prešeren je & ob desetletnici Čopove sip' lahko zapisal:... Seme, ki zasejal si ga, že gre v kla* veselo, nam in za nami do* vnukom obeta sadu..." Tudi minister za kulturo' Janez Dular, ki je spomin* razstavo odprl, se je navezal1 besede prof. dr. Čopa in! posebej poudaril Čopoj načrte o slovenskem jezikuJ naj ne bi ostal vseskozi I enaki stopnji, pač pa ga jj treba razvijati v skladbi časom in potrebami, ki t prinaša. "Ta misel je nadvse aktuar tudi danes: če se je neki nekaterim zdelo, da je slove ščina zadostna samo za ne* tere priložnosti predvsem p* to. V učbenikih je seveda šolska snov, razstava pa je tudi priložnost za predstavitev tudi nekoliko širših okvirov, v katerih je Čop živel in delal. Znanstveniki se danes strinjajo, da poliglota, kot je bil Matija Cop še nismo imeli. Vendar pa je znano, da je svoje znanje (devetnajst) jezikov povečeval kasneje iz želje in potrebe, da je literaturo Eosameznega naroda lahko ral in proučeval v originalu. Kasneje, ko ga je Kopitar prosil za pregledno zgodovino dotedanjega slovenskega slovstva (za Šafarika) je za poznavalec svetovne literature, postal tudi poznavalec slovenske literarne zgodovine. V času, ki je poudarjal vse, kar je veljalo za narodno, ljudsko, je razgledan in z velikanskim znanjem podkovan znanstvenik Matija Čop uvidel, da mora tudi slovenski jezik postati enakopraven z drugimi evropskimi. Če bo ostal le kot jezik kmetov ne pa tudi izobražencev, bo njegovo preži- se™To tras; «*- fcS«Mi . Krajnska Čbelica, v kateri je so porazne. Če je pred stotimi kmečkem okolju, za kaj vej svoje pesmi objavljal tudi leti waležanski jezik govorilo ga pa ni uporabna, podot> France Prešeren. Nadvse po- še 75 odstotkov prebivalstva, nekateri trdijo tudi danes, memben za razvoj slovenskega danes pa le še 18 odstotkov, sodobno znanost, tehniko, jezika je bil Čopov poseg v Najpomembnejši waležanski sodobni 'biznis' slovenščina črkarsko pravdo, posledica je pisatelji pišejo v angleškem uporabna kot tudi ne za in" bila prepoved uvajanja metel- jeziku! Ob tem pa imajo prav sodobnih in pomembnih Waležani zelo lepo misel o venskih podjetij. Če bi pri jeziku - narod brez jezika, je vsi tako mislili, bi se v dv kot narod brez srca... Irci so še letih ali r>a še orei znaŠ čice. Zadnje leta pred pre zgodnjo smrtjo je tedanji gimnazijski profesor Čop prevzel licejsko knjižnico, knjige na novo sistematično razvrstil, kot narod brez srca... Irci so Še letih ali pa še prej zna: na slabšem, le en odstotek podobnem položaju kot Ircev še govori irsko.... Zato zasnoval nov osnovni katalog je Čopova pobuda za ustano in tako postavil temelje sodob- vitev Krajnske Čbelice tako nemu slovenskemu bibliote- pomembna: poleg tega, da je karstvu. Njegovemu spominu pritegnil k sodelovanju Prešer- čopova spominska hiša je s stalno zbirko o Čopovem življenju in delu dobila zdaj Še tisto, kar je za spominsko stavbo seveda sestavni del. Vendar pa je kustosinja Muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič na otvoritvi omenila, da bo že v trem letu zbirka spet dopolnjena. To Še posebej velja za multimedijski program, ki ga čaka dopolnitev s potjo kulturne dediščine. Likovna oprema hiše, ki je že zdaj naravnana na Čopove in Prešernove sodobnike pa bo dopolnjena še s kopijo Langusovega portreta Matije Čopa. K vsaki razstavi sodi tudi katalog. Ta je nekoliko zamudil, tako da bo Muzej Jesenice štiridesetlistni razstavni katalog o stalni zbirki o Matiji Čopu predstavil 8. februarja ob 16. uri v Čopovi hiši. danes Waležani in Irci i" kdo. Zato si velja izmed v: s čimer se je Matija ukvarjal, prav to razvoj skrb za jezik, še posebej bro zapomniti." Izredno lepo se je v ne< sko slovesnost v Čopovi vključil tudi kulturni prog* v katerem so z glasbo sod vali učenci Osnovne šole^ ovnica in pa igralci i Kuntner, Jožef Ropoša Boris Ostan z odlomkoJ? Flisarjeve drame Iztrohnj' srce (Mestno gledališče ■ jansko, sezona 1995/96). • Lea MencingeJ foto: Gorazd 1 Milojka Kolar v klubu tržiških direktorjev Zaradi utaje davka bodo nekateri šli tudi sedet Potrudila se bom, da stvarifpravim v normalni okvir, ko bo kdo enkrat plačal kazen, bo drugič krepko premislil, ce se utaja splača. Iržiški direktorji so v svojem klubu Pred kratkim gostili MILOJKO KOLAR, v.d. direktorice Davčne uprave Slovenije, predstavila je davčne novosti, ki so letos že začele veljati, precej pa se nam jih še obeta. Pogovor je bil izjemno zanimiv, saj se na področju davkov stvari zelo hitro spreminjajo in nemara bomo res kmalu priča sodnim procesom, kakršni so v zahodnih državah že običajni. Nemara bomo tudi pri nas kmalu imeli kakšnega Petra Grafa (oče znamenite teniške igralke Steffi), ki je bil v Nemčiji te dni zaradi utaje davkov obsojen na skoraj štiri leta zapora. Naposled smo tudi pri nas dobili davčno upravo, kakršno poznajo v razvitem svetu, saj se po novem davki pobirajo na enem mestu, kar že samo po sebi prinaša večji red. Davkarji vzpostavljajo davčni register, ki bo v prihodnje eden najpomembnejših v Sloveniji. Predvsem bo na tekočem, kar ni odlika dosedanjih in ob uvajanju davčne številke je zato precej težav. ^daljšali prehod ^davčno številko proda končnemu potrošniku, torej le enkrat. Davek na dodano vrednost pa je večfazni davek, ki se plača pri vsakem prometu z blagom. Poenostavljeno povedano: če sem kupce, mi bo prodajalec izdal račun, na njem bo izračunan davek od prodajne cene, vendar bo odštet davek, ki ga je plačal dobavitelju. Davek na dodavno vrednost je zato nevtralen, kar je zelo pomembno, saj zato ne vpliva na poslovne odločitve. Finančno je izdaten, čim manjša je država, večji delež ima davek na dodano vrednost. Na Islandiji ima denimo 31-odstotnega, v Nemčiji in Avstriji približno 20-odstotnega. Pri nas bi uvedba davka na dodano vrednost "pokrila" pokojninsko reformo in nadomestila izpad carin, ki jih bo že letos za 14 do 15 milijard tolarjev mani kot lani. Tretja dobro lastnost davka na dodano vrednost pa bodo občutili izvozniki. Ker se bo evidentiral pri uvozu in izvozu bodo po izračunih za leto 1994 v čistem učinku pridobili 3,6 do 4 odstotke stroškov. Z uvedbo davka na dodano vrednost bodo torej nekoliko lažje zadihali. ^bTt^riirektoriev so gosti)! Milojk. Kol«. v.d. direktoric. Daven, upreve Slovenj, pogovor je Davčno številko smo dobili okrog spretno vodil Bojan-Veselinovič. predlagali, naj tekoče in žiro račune združi v en transakcijski račun, ki se bo uporabljal za promet v poslovne namene, saj ni več razloga, da bi imeli dva. Povsem drug novega leta in z letošnjim letom jo moramo uporabljati v vseh stikih z aaveno upravo, kar praktično pome-JV da jo morajo imeti tudi izplačevalci naših dohodkov. Brez nje nam *T februarja ne bi več smeli izplačati , P'ače. Toda, ker vse ne gre gladko, status pa naj bi potemtakem imele °°do mesec, dva še lahko uporabljali hranilne vloge, [jaso matično številko - emšo. Pre-nod je torej podaljšan, vendar naj bi Jjjdavčni register "očiščen" že narDt0 . ffbruarja. V dohodninsko do kn jo 1)011,0 morali 00,(1311 nK« x?nc.a marca,pa bomo napisali °oe številki, davčno in emšo. F Upokojencem ni treba sporočati davčnih številk, saj $o davkarji Podatke že izmenjali s pokojninskih zavodom, podobno so jih tudi z zdravstvom, državno upravo, centri *a socialno delo, zavodom za zaposlovanje, "križali" bodo tudi podatke o zaposlenih, ki jih bodo posredovale Pravne osebe, verjetno bodo to •napravili tudi za delničarje itd. Problemi nastajajo pri tistih, ki niso slovenski državljani in pri nas Prejemajo dohodke, davkarji si bodo Pomagali z bančnimi podatki. Dvig bančne tajnosti Precej prahu dviga uredba o dvigu pančne tajnosti, kar izhaja iz 26. in Hranilne vloge so doslej podjetniki lahko ppretno izrabljali, Milojka Kolar ie navedla slikovit primer: Podjetnik, lastnik in direktor do.o, je dal sam sebi večje posojilo, ki ga je z Uro računa svojega podjetja nakazal na hranilno knjiiico z geslom. Nato je denar dvignil, šel v menjalnico ter tako izkoristil razliko med menjalniškim in podjetniškim tečajem. Če je vrtel 500 tisoč mark in naredil deset krogov, je zelo dobro zaslutil. Urad za preprečevanje pranja denarja ugotavlja, da glavnina utaj in umazanega denarja ubira prav takšne in podobne načine in izkorišča hranilne vloge na geslo. Davčni zavezanec ima seveda za plačilni promet jih je prej v vsem pravico do pravnega varstva, kar letu odkrila za 3 milijarde tolarjev, pomeni, da se lahko pritoži na Pri pregledovanju,, d.o.o. finančni Glavni davčni urad, kjer pritožbe učinek je ali pa ga ni, poznati moraš obravnava senat, ki ga sestavljajo razmere v gospodarstvu, pomemben vsaj trije, od tega eden iz stroke, je koncept in sistem dela, pravi Davčni zavezanec pa bo moral Milijoka Kolar, dokazati, da njegova letna realizaci- Vsekakor je največ utaj pri pro-ja znaša samo 10 in ne 15 milijonov metnem davku, ne samo zaradi izjav tolarjev, kakor je v našem pnmeru o nadaljnji prodaji, ki so izdane na ocenil davčni inšpektor. navidezne pravne osebe, ki nikoli Davčna uprava bo seveda imela niso obstajale. Pri preverjanju ugo-primerjalne baze in analize, da bodo tove, da se veriga večkrat pretrga, davčni inšpektorji lahko tako delali, ker je bilo blago prodano za gotovi-davčni register m strokovno uspo- no, kupec je denar nakazal s polož-sobljene inšpektorje, davčne zave- nico, prometni davek pa tako ni bil zance bodo spremljali po letih in v plačan. Ugotavljajo celo, da so Spet spremembe pri dohodnini primerjavi z dejavnostjo, kjer se bo nekateri dvaiset trideset let narobe ^ ^ ... xTn^r^VTCb jzt%u^&^ Prehod na davek na dodano vrednost bo teiaven, ker bo to prehod z davka po plačani na davek po fakturirani realizaciji. Zato razmišljamo, da bi ie v letošnjem prvem polletju napravili nekaj sprememb pri prometnem davku, je dejala Kolarjeva. Ukinili naj bi 5-odstotni prometni davek na opremo, ki z davkom na dodano'vrednost ne bo obdavčena. Že letos pa naj bi uvedli akcije na alkoholne pijače, tobačne izdelke in naftne derivate. ponovno prižgala "rdečalučka",' tja bodo šli v obračunavali' prometni davek, kljub doživela dohodnina.' Kolarjeva je naknadni nadzor. pregledom. V zadnjih mesecih davčni inšpek- Precej utaj so ugotovili tudi pri torji nekaj takšnih primerov že davku od dobička, saj so naši naredili, noben davčni zavezanec pa standardi zelo raztegljivi, zelo liber-se ni pritožil, lepo so plačali davek, aine in široke so možnosti vnašanja ki so jim ga po naknadni kontroli stvari med stroške poslovanja kot odbitno postavko za ugotavljanje odmerili davčni inšpektorji. V prvih primerih ni bilo pritožb 30" xT "*J"wa". ■ ■■■■■ Problematično je poslovanje z onlr ft? zakona o davčnem post- gotovino, saj so pri nas zelo zakor-jPKu. Davkarjem zaradi preverjanja eninjene balkanske navade. Davčni np"fotavlJa davčne osnove posamez- inšpektorji imajo poslej pooblastilo, da lahko pri samostojnemu podjetniku ali pravni osebi ocenijo davčno osnovo. Rečejo lahko: frizer ali mesar z dvema zaposlenima, tvoj letni promet bi moral biti takle in takle. Tvoja letna realizacija ne more biti 10 milijonov tolarjev, temveč 15 kam""r4J1iou *ai° naiancr , milijonov tolarjev, odhodki pa ne d0u'IJPlačevalci lahko izplačujejo morejo biti 9 milijonov tolarjev, oaice, da ti ne bi šli na hranilne temveč so 5 milijonov tolarjev. Inšpektor lahko naredi novo davčno odločbo ter odmeri davek po novi osnovi, bodisi davek od dejavnosti bodisi od dobička. nega zavezanca omogoča pridobivanje podatkov o prometu in stanju na njegovih računih pri bankah in hranilnicah. Zastavlja se vprašanje, kaj so računi, glede na zakon o bankah, ki opredeljuje za bančne vloge tajnost. Davkarji so zato natančno napisali, Vsak naj plača toliko, kolikor zahteva zakon in niti tolarja več. Izkoristi naj vse olajšave, ki jih zakon daje, vendar pa naj plačajo vsi toliko,kolikro zahteva zakon. Šestmesečna praksa kale, da so pri nas razmere popolnoma drugačne. Zgovoren je zadnji primer štirih d.o.o., ki nimajo nobenega zaposlenega, v enem letu pa s utajile za 250 milijonov tolarjev prometnega davka, v kar obresti še niso vštete. dobička. Kolarjeva je dejala, da se bodo lotih tudi bonitet, saj ponekod še vedno razmeratavajo z denarjem, predvsem v podjetjih, ki imajo monopolni položaj. Dogaja se, da na stroške firme smuča cela družina in podobno. Se pred časom je bilo zelo tipično, da je direktor, d.o.o., prešel na okence agencije za plačilni promet, prinesel ček in hotel imeti 3 milijone tolarjev gotovine. Referentu je dejal, da so to potni stroški, pokazal letalsko karto za Bahamske otoke potne stroške so mu mirno dejala, da je ne bi več pobirali po rezidentstvu, temveč po svetovnih viriv. Če bo potemtakem nekdo delal za dunajsko firmo in dobil honorar, bo le-ta obdavčen v Sloveniji. Seveda pa bodo za takšen način dela potretni meddržavni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Tako naj bi "ujeli" tudi vse tujce, ki delajo pri nas. Spremembe napovedujejo tudi pri olajšavah, ki naj bi jih določili z aboslutnim zneskom, denimo 200 ali 500 tisoč za leto 1996, na Zahodu temu rečejo davčni kredit. Za ve bo torej enak, kar pomeni, da bo olajšava večja za tiste, ki imajo manjše, dohodke. Pri nas 53 odstotkov zavezancev plača več kot 80 odstotkov dohodnine, v spodnjih razredih ni raztegljivosti. Nič pa ne in potne strosKe so mu nmuu razredin ni raziegijivosu. rtu; pa uc izplačali. Zdaj pa davkarija lahko p0maga, če bi še bolj obremenili t vWe i« Gre za pooblastilo, da davčna * uprava od bank in hranilnic zahteva 1 Podatke o mesečnem prometu in i stanju na računih konkretnega zaveli1 zanca, nikakor pa ne gre za avto-I matsko obveščanje, koliko je imel i kdo prometa na tekočem računu, k Pravi Milojka Kolar. r- Druga stvar pa je obveznost \ Poročanja le o številkah tekočih in žlro računov, tako deviznih kot . tolarskih. Po sprejetju uredbe je ] Postalo jasno, da banke iz operativ-, no tehničnih razlogov tega ne mor-» eJo napraviti takoj, zato bodo prehod j Podaljšali. Banke in hranilnice bodo Na stroške firme smuča cela družina Davčno uprava je že v prvih šestih mesecih odkrila za več kot 4 milijarde tolarjev davčnih utaj, agencija reče, čeprav imaš trgovsko dejavnos ti, ti bomo te potne stroške priznali, ko boš na Bahamskih otokih ustvaril nekaj realizacije. hranilnice bodo .* x:v"*c žiro računov morale sporosti do 10. junija po stanju 31. maja, ' številke tekočih računov pa do 10. » vkt0Dra po stanju 30. septembra. I Nobena banka v Sloveniji namreč I nima registra komitetnov. Banki Slovenije pa bodo davkarji Davkarji so lani izvedli akcijo na celjskem obrtnem sejmu, rezultati so bdi grozljivi, saj nihče ni izdajal računov, grdo pa so bili ozmerjani, da zavirajo razvoj obrti. Kazni še niso bile izrečene, davkarji pa nameravajo v prihodnje obiskati tudi druge sejme. Gre seveda za dvojno moralo, ki prihaja do izraza tudi pri preganjanju ŠuŠmarstva in sive ekonomije. Davkarji so namreč predlagali, da bi lahko kontrolirali tudi šušmarje, ki bi jim inšpektorji pač ocenili davčno osnovo, kar lahko napravijo pri legalnih obrtnikih in podjetnikih. Vendar so pravniki, rekli, da to ne gre in šušmarjev ne preganja nihče. Dvojno moralo lahko najdemo celo v parlamentu, v mislih imamo seveda utaje pri prodaji vina in iganih pijač, s čimer se ukvarjajo tudi poslanci. Davkarjem so namreč prišli v roke računi, kako so pravnim osebam prodali vino, brez prometnega davka, na dveh sta bila zneska višja od milijona tolarjev. Ministrstvo za kmetijstvo pa je širokogrudno sklenilo, da so pridelovalci vina in žganja oproščeni plačila prometnega davka za 30 litrov Žganja in 300 litrov vina po odrasli osebi v gospodinjstvu, kar naj bi bila osebna poraba. V firmah z blokiranimi Uro računi je 109 tisoč zaposlenih, poslujejo seveda pred vzporednih podjetij, ki so se pri nas razpasle v zadnjih letih. Davkarji bodo zdaj lahko razkrili te povezave. Vsekaor bo zanimo tudi razkrije povezav med do.o. in samostojnimi podjetniki, ki jih je prav tako veliko. Davkarji pa imajo pooblastilo, da lahko preglede opravijo za nekaj let nazaj. Davek na dodano vrednost ugoden za izvoznike Prometni davek naj bi z letom 1998 zamenjal davek na dodano vrednost. Kakšna je razlika? Prometni davek se plača, ko se blago zgornji razred, v katerem je 0,6 odstotka zavezancev, plačajo pa 11 odstotkov celotne dohodnine. Že tako je s 50 odstotki na zgornji meji možne davčne obremenitve. Med olajšave naj bi uvrtili tudi dolgoročna življenjska in prostovoljna pokojninska zavarovanja in tako pospeševali varčevanje za starost. Vendar pa je to pogojeno s pokojninsko reformo, saj sicer vsi zavezanci ne bodo v enakopravnem položaju. Na boljšem bi bili namreč tisti, ki izbirajo pokojninsko zavarovalno osnovo (obrtniki, kmetje), ki bi si visoko izbrali le deset let, ko se jim šteje v pokojnino. Preostala leta pa bi se visoko dodatno pokojninsko zavarovali, kar bi se jim štelo kot olajšava pri dohodnini. Verjetno se bodo med olajšave pri dohodnini štele tudi plačane obresti za stanovanjska posojila, s katerimi davčni zavezanec prvič rešuje svoj stanovanjski problem. • M. Volčjak Zgornje, srednje in spodnje... Bitnje imajo kar nekaj skupnega. Prva in ne razno zanemarljiva skupna točka je lega ob cesti Kranj - Skofja Loka. To, da si delijo del imena pustimo tokrat ob strani, pač pa precej bolj važno nekaj drugega - v vseh treh je dobro razvito podjetništvo, kar pa po svoje niti ne preseneča, V nekdaj izrazito podeželsko usmerjenih krajih je bilo in je še vedno podjetništvo pravzaprav edina dejavnost, ki v domačem kraju poleg kmetijstva reze kruh. Ampak, vsi trije kraji že dolgo ne veljajo več za podeželje. Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje ležijo v mestni občini Kranj, pošto pa jim prinašajo žabniški poštarji. Po podatkih slovenske Pošte, v Spodnjih Bitn- jah živi 62 družin (oziroma 196 prebivalcev), v Srednjih Bitnjah 156 družin (492 prebivalcev) in v Zgornjih Bitnjah 405 družin (1.168 prebivalcev). In kaj pravzaprav nudijo tamkajšnji podjetniki? Skorajda vse. V Zgornjih Bitnjah vam v kemični čistilnici očistijo vaša oblačila. Prav tako tam najdete mojstre zidarje in fasa-derje. In če imate težave z avtomobilom. Od mehanikov pa do trgovine z rezervnimi deli in dodatno avtomobilsko opremo. Star slovenski rek pravi, da kraj sploh ne more biti pravi kraj brez solidne gostilne. Tokrat Inc Zg. Bitnje tebIIB4-3Xl-736 delovni čas: ponedeljek ZAPRTO torek, sreda, četrtek, nedelja od 10. do 22. ure petek in sobota od 10. do 24. ure_ RADEJ Zg. Bitnje 157 a 4209 Žabnica servisiranje avtoelektrike avtoelektronike prodaja rezervnih delov firme Robert Bosch AVTO ELEKTRIKA BOSCH SERVIS tel.: 312-157 TRGOVINA tel./fax: 312-240 PLOH, d.o.o. Trgovina in proizvodnja Zg. Bitnje 14/9, Zobnica, tel 312-406 odkupuje: hlodovino,in les iglavcev in listavcev prodaja: lagan les iglavcev in listavcev prodaja: trame, letve in opal po naročilu prodaja: lepila za mizarje zvrbib montaža, prodaja in popravila vetrobranskih stekel - karoserijski deli za osebna vozila - Alu platišča MOMO, MIM volani - žarometi CARELLO, Fiat, Opel, Ford - notranji in zunanji blagovni transport - avtonega, zaščitne folije AVTOBIT, d.o.o., Zg. Bitnje 217 a tel. 064/312 146, fax 064/310 232, mobjtel 0609/618 732 SERVIS FOTOKOPIRNIH 4 strojev canon ^ IN FOTOKOPIRANJE SERVIS RAVNIKAR ZG. R1TNJE 240 fisiiiiii HUP ii ip> i i" STARE I v 1 «i:n\iit i L kEMIĆNa a M ČISTILNICA j Epi L.JI/IRŠIK I « piti?... i * M * i 1 spi i STARK L. 4r—~ S ' KfcVtl II if 1 ČISTILNICA MIZARSTVO L .* PttffZTi ČISTILNICA njBNjfi| letih vsaj dve uri. Država bo pokrila krožkom polovico stroškov, tem pa najvišja možna podpora ne sme preseči 500.000 tolarjev. I^KRKKZDRAVILIŠČK Vrelci življenja ZIMSKE POČITNICE DOLENJSKE TOPLICE, ŠMARJEŠKE TOPLICE, ZDRAVILIŠČE STRUNJAN O polni ali pol penzioni O kopanje v zaprtih bazenih O pri sedemdnevnem bivanju brezplačen posvet pri zdravniku in jutranja telovadba v bazenu ali telovadnici O športno rekreacijske aktivnosti in bogat animacijski program BOGATA DODATNA PONUDBA ♦ savna ♦ fitness (razen v Strunjanu) ♦ ročne in podvodne ♦ fango obloge ♦ pedikura, manikura in nega obraza v Strunjanu šola plavanja ♦ masaže ♦ fango obloge ♦ ♦ izleti po Dolenjski in Beli krajini SMUČARSKE POČITNICE Smučarski center Rog - Dolenjske Toplice • 40 hektarjev smučišč • 5 vlečnice • urejeni tekaški progi • bivanje v Zdravilišču Dolenjske Toplice ^ popusti za otroke "3* ugodnosti za člane Krkinega kluba fcs- 10 % popust za upokojence DOLENJSKE TOPLICE 068 66 012, ŠMARJEŠKE TOPLICE 068 73 230, ZDRAVILIŠČE STRUNJAN 066 474 100 VREME Vrernenoslovci nam za danes napovedujejo večinoma oblačno vreme. V sredo in četrtek se bo ^Ojda^evalo pretežno oblačno vreme, vendar padavin ne bo. Temperature bodo precej nizke. LUNINE V četrtek je polna luna nastopila ob 16.11, to pa nam do petka, ko bo zadnji krajec nastopil ob 20.40, po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje lepo vreme. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA pripravlja ANDREJ ŽALAR Igor in Zlati zvoki Na svidenje na Gorenjskem Vodja ansambla Igor Podpečan je pred novim letom skupaj z Gorenjsko Glasbeno agencijo in Gorenjskim glasom pripravil na Gorenjskem dva koncerta pod naslovom Veselo po domače v novo leto. Ko smo po novem letu začeli predstavljati ansambel Igor in Zlati zvoki, nam je kmalu po začetku predstavljanja ansambla zaupal, da bo ansambel letos zagotovo večkrat tudi na Gorenjskem, čeprav že do zdaj ni bil v tem delu Gorenjske nepoznan. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Približno sredi škofjeloškega Mestnega trga, po katerem smo prejšnjikrat v naši rubriki spraševali, stoji Kužno znamenje, ki so ga meščani postavili I. 1751 v ^Panju, da jih bo rešilo kuge in ognja. Tokrat smo prejeli *ar zajeten kup vaših, večinoma pravilnih odgovorov in ko SnJ° žrebali, se je izkazalo, da prejmejo nagrade naslendji ^Sevalci: 1. Kati Oštrek, Valjavčeva 14, Kranj; 2. Ingrid Jtenovec; 3. Marija Kožuh, St. Rozmana 11, Kranj; 4. fjjjca Treven, Sp. Besnica 103, Zg. Besnica; 5. Saša u°lak, Podlubnik 161, Skofja Loka. Čestitamo! Pa pojdimo tokrat spet malo med gore. Na sliki je neka gorska dolina, za katero morate seveda ugotoviti ime in Kann nas pot skozi njo pripelje. Odgovore pošljite do Petka, 31. januarja, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova ]> 4000 Kranj. Pet izžrebancev bo prejelo nagrade v Vrednosti po 1.000 tolarjev. No, zdaj, ko smo ansambel vsestransko tudi predstavili in v petek objavili tudi odgovore na vprašanja (in teh, vprašanj namreč, res ni bilo malo), lahko tudi "razkrijemo", da se v ansamblu obetajo nekatere spremembe. Kaj več bi bilo ta trenutek še prekmalu napovedovati, vsekakor pa velja, da se DISCOTEKA RADOVUI CA V petek, 31.1. po 22. uri nastop skupine PARNI VALJAK Predprodaja vstopnic v hotelu GRAJSKI DVOR! "zven" ansambla ne bo spremenil. Ansambel bo ob zabavni glasbi seveda še naprej sledil Avsenikovem zvenu, podkrepljenemu z novimi, svežimi idejami predvsem v ritmu, melodijah in pa tudi v tekstih. Že do zdaj je ansambel to usmeritev potrjeval kljub spremembam pri pevcih. Osnovni zvok pa se ni spreminjal od začetka. Za to je seveda* zaslužen predvsem instrumentalni del ansambla. Ob koncu januarskega predstavljanja ansambla pod naslovom Glasbeniki meseca, samo izžrebali še dobitnike treh kaset ansambla in dobitnike treh nagrad Gorenjskega glasa. Kaseto ansambla prejmejo: Janez Štan-ta, Puštal 92, 4220 Skofja Loka; Rok Kavčič, Kropa 3d 4245 Kropa; MariČka Mavec, Šorlije-va 31, 4000 Kranj. Nagrado Gornejskega glasa pa prejmejo: Zinka Sušnik, Tenetiše 4, 4204 Golnik; Maruška Karun, Slovenska cesta 32, 4207 Cerklje; Zvonka Kozamernik, Vaše 24, 1215 Medvode. • A. Žalar Če bi izbirali izjavo minulega tedna, bi kazalo md izjave-favoritke uvrstiti naslednje mnenje našega gorenjskega rojaka Franceta Bučarja. France Bučar je namreč izjavil, da v politiko ie ne gre več, Ker ga tudi nobena stranka ne mara več in je bil kritičen do vseh: tudi do svoje stranke. A njegova izjava, vredna Pozornosti in razmisleka, se glasi: "Pred kratkim me je prav iritiralo stališče liberalne demokracije, češ samo ta mora biti mandatar, ker ima največ znanja in največ izkušenj. Če sprejmem takšno stališče, je konec demokracije. Danes namreč Poudarjamo, da imamo pravice ao vlade, ker ima največ izku-.enJ, čez štiri leta bomo še bolj lZkušeni in bomo imeli torej še več pravice do vlade. Skratka, če sprejmemo takšno izhodišče, oomo večno vladali... Če driava mma vsaj desetih ali dvajsetih liudi, ki bi bili sposobni voditi vlado, potem niso sposobni voditi driavo... potrebujemo **}o visoko strokovno upravo, ki je še nimamo. Če bi govorili o strokovnosti, pa vlade sPloh ne potrebujemo, saj to dela sprava." Res je, da je v genih vsake ***** stranke nenehno poudarke n;enm kvalitet, tudi kadrovskih - in pravzaprav ni nič ^fobe, če smo v stranki tako Stlno izkušeni, da je le skoraj mučno...Ampak hakelj njegove lzjave ni v tem, da bi liberalna demokracija na podlagi izkušenj vladala od tod do večnosti, kaveljc je v tem, da sta mandatar in njegova vlada vedno politična zadeva, kar se pa izkušenj in strokovnosti tiče, je pa to stvar administracije in uprave. Na koncu pristanemo na tem, da pri nas v upravi ni strokovnjakov in da se vse suče, od mandatarja do ministra in dol do zadnje čistilke po politični ravni. modno vpeljal novi minister. In tako prihajajo na ministrstva novi in novi "strokovnjaki" - na koncu se nam od vseh teh "strokovnjakov" kar milo stri. Pravi in tazaresni mački od stroke pa čemijo v inštitutih in zavodih, a jih nihče še povoha ne. V redu in pravzaprav nobene škode, če bi bili kakšna Amerika, kjer je strokovnega ka- Glosa Žalujoči ostali Zanimivo bi bilo zrisati rodbinsko koreninsko drevo na kakšnem našem ministrstvu. Na vejah bi sedele ministrove tete in strici, nečaki in nečakinje, bivši, sedanji in prihodnji svaki in svakinje... Kunštno? Kje pa! Ko vsake štiri leta - pri nas obvezno še prej, saj je rok trajanja ministrov strašno kratek, ker so politično hitro pokvarljiva roba - ko torej vsake štiri leta prikoraka na kakšno ministrstvo nov minister, vzame metlo: gremo, ljubčki! Ni valno, da si pismen, valno je, da nisi naš! In metla mimogrede pomete tudi strokovnjake, če so po kakšni nesreči prej prišli v ministrstvo, saj zdaj niso taprave barve ■ tiste barve, ki jo je kot drovskega potenciala kolikor hočeš. A lalibog smo samo mala Slovenija, kjer strokovne kapacitete ne rastejo ravno na vsaki hruški. In zakaj, mislite, je toliko hrušča in trušča okoli ne vem kakšne koalicijske vlade in vlade narodne ali delne enotnosti? Samo šef upokojenske stranke je v izjavi izustil, da se mu zdi, da je v brezkončnih nočnih in dnevnih pogajanjih šlo predvsem za stolčke. Če bi bil precizen in bi si upal dalje komentirati, bi lahko dejal: stranke, ki zdaj "drlijo" ministrstva, se bojijo samo nove metle za svoj kader na ministrstvih! Seveda res ne le za njihove slulbe, ampak tudi za finančno moč, ki jo prinaša posamezno ministrstvo. Gledano iz kuhinjske pre-spektive: jojmene, kaj bo pa z mojima, Janezom in Micko, ki sem ju "stišal" gor na to in to ministrstvo, če prevzame ministrstvo tisti vrag iz sovražne stranke? Saj Janez in Micka nista le moja politična somišljenika, ampak skoraj vedno tudi - llahta! Kar srh te spreleti, koliko llahte se pase po ministrstvih! Zanimivo bi bilo zrisati rodbinsko koreninsko drevo na dotič-nem ministrstvu! Na vejah bi visele ministrove tete in strici, nečaki in nečakinje, bivši, sedanji in prihodnji svaki in' svakinje.. Trenutno pa so vsi več ali manj na - sedmini. Žalujoči ostali. Medtem ko smo se volilci zabavali ali pa tudi ne ob vseh teh pogajanjih o novi vladi, je bila administracija hudo na trnih. Kaj moreš - če gremo pa še bolj v detajle, potem bi kmalu spoznali, da imamo tudi mi vsi in vsak posebej kakšnega daljnjega sorodnika na tisti sedmini. Konec koncev smo več ali manj vsi Slovenci v llahti... • D.Sedej ŠIFRA: REŠITEV Lepo vas prosim, če mi lahko poveste, kdaj bo rešena moja zadeva, ki je v teku že tri leta. Zanima me tudi moja prihodnost in zdravje. Hvala za odgovor. ARION: Uradna zadeva, na katere rešitev že dolgo čakate, bo rešena v letošnjem letu. Že dolgo čakate in zdaj boste lahko končno zadovoljni. Večje spremembe na področju vsakodnevnega dela lahko pričakujete z začetkom leta 2000, še večjo spremembo, ki pa ne bo odvisna od vas, pa med oktobrom 2001. in majem 2002. leta. Do maja 1997 imate čas, da uredite razmere na področju vašega partnerstva. Če do takrat ne boste sprejeli nobenih pomembnih odločitev, ki že dolgo tlijo v vas, boste zamudili najbolj ugoden čas. Glede zdravja vas predvsem opozarjam na nenehne napetosti psihične narave, ki vas zelo obremenjujejo. Z bolj pozitivnim in sproščenim odnosom bi za svoje počutje sami lahko naredili čudeže. Posledica tega so predvsem psihosomatske težave, čeprav imate skoraj gotovo težave tudi s hrbtenico, sklepi, zelo redno pa morate obiskovati ginekologa. Krvni obtok pri vas ni najbolj stabilen, večkrat ga kontrolirajte. Že v drugi polovici letošnjega leta se bo pri vas začela preobrazba, znali se boste bolj poglobiti vse, začeli boste upoštevati lastne želje. Na okolico in mnenje drugih ljudi ste vedno dali veliko preveč pozornosti, pri tem pa ste zanemarili svojo voljo in hotenja. Ta sprememba se bo dogajala več kot dve leti in po tem času boste zaživeli bolj v skladu s svojimi lastnimi ideali. V tem pa je naša tako iskana sreča, da smo čimbolj usklajeni sami s seboj. Želim vam vse dobro. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE POSREDOVALNICA ZA STIKE 090-42-64 I 090-42-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8, CELJE S 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT ARION LTD, CANKARJEVA 8. CELJE «: 063/481-891 CENA 1 MIN • 156 SIT zanimiv Ji ta mr KOSTI Vseh kosti je v okostju približno 208. Telesu dajejo čvrstost in trdnost, brez njih bi se sesedlo kot prazna vreča. Vsaka ima določeno obliko in velikost, odvisno od naloge, ki jo opravlja. Hrbtenica, na primer, je sestavljena iz 26 posameznih kosti. Vsaka posebej se pregiblje s pomočjo posebnih sklepov, vendar le malo. Vsi drobni premiki skupaj pa ti omogočijo, da se lahko prepogneš skoraj na pol ali obrneš naokrog. Kosti rok in nog so dolge in močne kot podporniki v zgradbah. Kjer se med seboj stikajo, so zaokrožene in odebeljene. Nekatere kosti so široke in ploščate, kot na primer lopatici in medenica, zato pa se lahko krepke mišice, ki premikajo roke in noge, trdno zasidrajo na čim večji površini. Tudi prsnica je široka in ploska. Nanjo je pritrjeno mišičevje, ki pri dihanju širi prsni koš. Množico drobnih kosčic v rokah in stopalih premika cela vrsta mišic, ki omogočajo majhne, natančne kretnje, kadar na primer pobereš s tal buciko ali loviš ravnotežje na eni nogi. V zapestjih, rokah, gležnjih in stopalih imaš več kot polovico vseh kosti. Vsebujejo 1/3 vode in so prav živahno tkivo. Potrebujejo veliko hrane, zato so drobno prekrvljene. V notranjosti nekaterih je želatinast mozeg, ki izdeluje rdeče krvničke. TV KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING GORENJSKA TELEVIZIJA ODPRTI EKRAN (razširitev oddaje) PETEK, 31. X. 1997 20.10 ODPRTI EKRAN -1. del (v živo) GORENJEC MESECA - glasovanje 20.25 KAMERA PRESENEČENJA- 62. oddaja 20.40 ODPRTI EKRAN - 2. del (v živo) - VIDEO TRAČ - VIDEO NAJ,NAJ 96 .. THE BEST - nominacija - SKRITA KAMERA - OKROGLI SMEH - DRUŽABNA KRONIKA - REZERVIRANO ZA VAS... (DOMAČI VIDEO) SREDA, 29. JANUARJA 1997 TVS 1 9.00 Vremenska panorama 9.35 Včeraj, danes, jutri 9.40 Videoring 10.10 Oglejmo si, angleška dokumentarna serija 10.35 Vesoljska policija, ponovitev ameriške nanizanke 11.15 Ciklus filmov Akija Kaurismakija: Calamari union, ponovitev finskega barvneaa filma 12.35 Žive legende daljnih dežel 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.15 Bloške smučine, ponovitev 15.30 V divjini, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom, otroška glasbena oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Nqbo gori modro, slovenski barvni film 21.15 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Vikarka iz Diblevja, angleška humoristična nanizanka 23.10 Kinoteka: King kong, ameriški čb film 0.45 Videoring 1.15 Videostrani 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravje!, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Nina, ameriški barvni film; Bridged Fonda, Gabriel Brvne 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Gasilci, ameriška nadaljevanka 23.30 Obalna straža, ponovitev 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik 10.30 Video kolaž 16.30 TV noč: Vera In čas, ponovitev 17.30 Luckv Luck 18.00 A...ab...abcčih 19.00 Dnevnik 20.00 Skrivnostni kraji, 3. del dokumentarne serije 21.00 Splošna papeževa avdienca, posnetek 22.30 To je ljubezen 23.15 Dnevnik 23.30 Video strani TVS 2 9.00 Euronevvs 11.20 Svet poroča 11.50 Prisluhnimo tišini, ponovitev 12.20 Portret Margot Fontevn, ponovitev 13.50 Opus, ponovitev 14.20 Visoka družba, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 14.50 Cost-eau ponovno odkriva svet, ponovitev francoske dokumentarne oddaje 15.40 Studio Citv, ponovitev 16.25 Umor 1. stopnje, ponovitev 15. dela ameriške nadaljevanke 17.10 V slogi je moč, ponovitev avstralske nanizanke 17.35 Caroline v velemestu, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Koncerti za mlade, 17. oddaja 18.55 Domače obrti na Slovenskem 19.30 V slogi je moč, avstralska humoristična nanizanka 20.00 Šport 21.30 Zavrtimo stare kolute 22.00 Maša za Plečnika, češka glasbena oddaja 22.50 Domače obrti na Slovenskem, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. HTV 1 12.20 Marisol, mehiška nanizanka 13.05 Santa Barbara 13.50 Risanka 14.05 Poročila 14.10 Zimski izobraževalni progam 15.10 Osvajalci, risana serija 15.35 Le prvi ostanejo v spominu 16.10 Ponovitve 16.40 Trenutek spoznanja 17.10 Hrvaška danes 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominjska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Poslovni klub 20.50 Živa resnica 21.20 Striček Ho in striček Sam, angleški dokumentarni film 22.45 Z namenom in razlogom 23.45 Območje somraka, ameriška nanizanka 0.10 Poročila HTV 2 13.20 TV koledar 13.30 Stranski učinki 14.15 Tomrnv, ponovitev angleškega filma 18.00 Risanka 18.10 Županijska panorama 18.35 Divje srce, mahiška nadaljevanka 19.00 Hugo, tv Igrica 19.30 Dnevnik 20.15 Mola hčerka, nemški barvni film 21.50 Modra kri, nanizanka 22.45 Stik, glasbena oddaja KANALA 7.00 Video strani 10.10 Risanke 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah Show 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira 14.00 Bergerac 15.00 Rdeče morje, ponovitev 15.25 Aotearoa: Dežela dolgega belega oblaka, ponovitev 16.00 Oprah Show 16.50 Drzni in lepi 17.15 Drzni in lepi 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve 19.35 Cooperjeva druščina 20.00 Princ z Bel Aira 20.30 Osumljeni 21.20 Kiic dolžnosti, ameriška nanizanka 22.10 Smith in Jones, ameriška nanizanka 22.45 'Alo, 'alo 23.10 Vojak naj bo, angleška nadaljevanka 0.05 Poslanstvo, dokumentarna oddaja 0.35 TV prodaja 0.55 Video strani AVSTRIJA 1 11.55 Otroški program 12.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Super-veleslalom (m), prenos Iz Laaxa 13.40 Otroški program 14.55 Hišica v preriji, serija 15.45 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Vovager, ameriška zf serija 16.30 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Roseanne 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Knight Rider 2000, ameriški akcijski film 22.30 Alpska saga: Veliko praznovanje, nemški TV film 23.20 Peter Strohm, kriminalistična serija 0.20 Čas v sliki 0.25 Ženska pravica, ameriška melodrama 1.45 Izdani, ponovitev ameriškega političnega tri-ierja 4.10 Isabelle Eberhardt, francos-ko-avstralska filmska biografija POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Gasilci, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Maček Feliks, ponovitev 2. dela risane serije 13.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 POP 30 16.00 Mulcil, ameriška nanizanka AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Luč v temi 7.30 Vremenska napoved 9.00 čas v sliki 9.05 Zakon puščave, 1/4 del italijanske pustolovskega filma 10.35 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 VVildbach 14.45 Upova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Klic v sili 144 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.16 Rosamunde Pllcher: Posebna ljubezen, nemški TV film 21.45 Pogledi od strani - Holidav 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Hitlerjevi pomočniki, dokumentarec 0.20 Heaven Above, angleška filmska satira 2.20 Pogledi od strani 2.25 čas v sliki 2.55 Schiejok, ponovitev 3.55 Dobrodošli v Avstriji 5.40 čas kulture TUDI DRUGJE JE LEPO - oddaja Radia Tržič Oddaja vsak četrtek na Radiu Trli* io vsak torek v Gorenjskem glasu TURIZEM V OBČINI TRŽIČ Tržič je tipični izletniški kraj, saj Je prenočitvenih zmogljivosti malo (464). Izletnikiprihajajo v Tržič z različnimi motivi: 1. IZLETI z ogledom mesta Tržič, Sentanskega rudnika In Dovžanove soteske privlačijo predvsem organizirane šolske in druge skupine 2. PRIREDITVE - Slovenci poznajo Tržič po Suštarski nedelji in razstavi mineralov, etnografskih prireditvah, kot sta Gregorjevo ter Lomski ploh ob pustu. Po mnogih letih pa je na pobudo župana Pavla Ruparja ponovno oživel griček Sv. Jožef nad tržičem s poletnimi prireditvami. 3. KULINARIKA - DOBRA HRANA v domačih gostilnah privablja goste s sosednje avstrijske Koroške, pa tudi poslovne goste. Prav odlična gostinska ponudba je pomembna prednost tržiškaga turizma. 4. PLANINE so tako poleti kot pozimi privlačne. Planinske postojanke so oskrbovane tudi pozimi vsak konec tedna in ob praznikih. Planinske poti iz Gozda na Kriško goro, Dobrčo, Kofce ali Pod Storžlčem niso zelo zahtevne in so v tem času še posebej privlačne. S Strožlča, zavetišča Gozd In z Bistriške planine pa se lahko v dolino spustite kar na saneh. Možno je tudi turno smučanje pod Košuto, na Javomlku In v zaledju zelenice. .NOVOSTI v turistični ponudbi: v sept. Je bila odprta koča na Starem Ljubelju (1369 m) - zaživela sta zavetišče v Medvodlu (Jelenov kot) In objekt v šijf -Turistična kmetija Pr' Tič sledi trendom podobnih. TK v Avstriji in Švici - razvijajoče se Jadralno padalstvo v Senlčnem, Gozdu, Kriški gori - nove naložbe Kompasa MTS na Ljubelju - planinci bodo morda že v tem letu lahko na vrhu Starata Ljubelja prestopili državno mejo - Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja Je pripravil informativno zgibanko - prospekt o Dovžanovl soteski. VLOGA OBČINE pri podpori turizma le tako neposredna kot posredna. Rezultat tega e bilo tudi drugo mesto Bistrice pri Tržiču na tekmovanju za najbolj urejen kraj v Sloveniji v kategorji "DRUGI KRAJI". Naštejte tri turistične točke v Tržiču! Odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, Tržič TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 TOP spot 19.10 Poročila Gorenjske 403. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Občina Cerklje v novih prostorih 20.30 Župan z vami: Občina Jesenice - župan dr. Božidar Brudar (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Beti Valič) 21.10 Poročila Gorenjske 403 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Top spot 22.45 Poročila Gorenjske 403 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani Radijski Juke box bomo zavrteli kmalu po začetku oglašanja. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30 in posvetili pozornost tudi kulturnim dogodkom. Zunanjepolitičnim dogodkom so namenjena Poročila radia Deutsche Vvelle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi, najsi bo na knjižnem trgu ali pa kar v čitalnici dr. Toneta Pretnarja. Ob 17:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo s kvizom, v katerem preverjamo znanje iz filmskega sveta. Po Glasbeni sceni pa se bomo sprehodili ob 18:25. Tokrat z Black Crovves, seveda ne v živo. LOKATV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna, ponovitev 18.41 Utrl-' nek iz koncerta ženskega pevskega zbora Milko Škoberne v kranjskogorski dvorani (ponovitev) 19.02 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Vvelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaknta oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Steplng out 18.25 Torkova vroča linija, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi 21.10 Film 22.40 Top spot 22.45 TV prodaja 22.50 Videč strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.60 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Vpis na višje in visoke šole 9.50 EPP 10.60 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Kozmetični nasveti Zdenke Kahne 16.50 EPP 17.00 Gremo v llfe 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Štiri tačke 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda, lepota z Metko Centrih Vogelnik 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.45 Zdravnikov nasvet 15.00 Zavarovalnica Triglav 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche SVvelle 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.00 Elanov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled, v Jutrišnji dan 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.15 Ponovitev jugranjega pozdrava 9.35 Kuhajte z nami 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC - novice 12.30 Igrabesed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dooro jutro + naj, naj pesem 6.15 Novice 6.20 Vreme 6.45 AMZS 7.00 Slovenska smučišča, razmere 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Kontakt s poslušalci 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Dve tri o zdravstvu 11.00 Opoldanski program 11.15 Tema dopoldneva 12.30 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalecv 14.30 Heilo again 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka 17.30 Popoldanski pogorov 18.00 Glasovanje za popevko naj naj 18.15 RGL~ov odsev dneva, osr. informatvina oddaja 18.30 Glasovanje za naj naj psem 18.15 RGL-ov odsev dneva 19.25 Vieme 19.55 Slovo ekipe 20.00 Večerni gost RGL-a 21.00 Novi svet t založba Ouatro, pripravlja M. Jeršek 22.00 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 23.00 Camera Ob-scura, Zlato Kreč R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi Poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 ečerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ zabavno glasbena oddaja slovenske glasbe na frekvencah 88,9 in 95 MHz vsako soboto ob pol treh Dragi prijatelji, lep pozdrav vsem skupaj! Po pošti sodeč ste zadovoljni z Izborom glasbe, da vam tudi predlogov ne manjka, je dokaz nova lestvica Ta dobr'h 10, ki bo na sporedu že to soboto. Naša druščina je čedalje večja, pa vendar so srčno dobrodošli vsi ljubitelji slovenske glasbe, prostora je dovolj za vse. Svoj čas nam je posvetil tudi zadnji pokrovitelj oddaje, svoj čas posveča tudi vam: FRIZER NA VASEM DOMU, ZA VSO DRUŽINO - KADARKOLI - FRIZERSTVO METKA • KVALITETNO, MODNO, UGODNO- (pokličite Jih na tel. št. 064/451-856). Novi frizuri boste krasili Gašperja Cebulia iz Preddvora in Rebeko Pehare iz Tržiča. Čestitamo! Lep pozdrav do prihodnjič vam pošiljava Tomaž in Mojca. Kupone pošljite do 1. 2. na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič LESTVICA TA DOBR'H 10: 1. CHERRY BAND - Globoko v meni si ti (2) 2. PATROL - Hej, mala (2) 3. VLADO KRESLIN - Ringlšpil (2) 4. ANDREJ šlFRER - Življenje Je drag šport (5) 5. 4 FUN - Kamadero (3) 6". JAN PLESTENJAK - Dal ti bom vse (novost) 7. EDVARD - Ko zaprem oči (novost) ' 8. ALEKSANDER MEŽEK - Od sveta do cveta (novost) 9. DOMINIK KOZARIČ - Ljubi jo nežno (novost) 10. ADI SMOLAR - časa ni (novost) KUPON TA DOBR'H 10 Glasujem za: Mol predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. kom. KLUB VRAŽJIH BABNIC ob 16. In 18. uri, slov. igrani film o vzponu na Triglav STEBER ob 20.15 uri STORŽIC angl. soc. drama TRAINSPOTTING ob 17. in 19. url, amer. kom. KLUB VRAŽJIH BABNIC ob 21. uri ŽELEZAR vojna drama LEPE VASI LEPO GORIJO ob 17.30 in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA Šeruga: PRIJAZNE POTI ob 19. uri SKOFJA LOKA amer. thrill. FARGO ob 18. In 20. url ČETRTEK, 30. JANUARJA 1997 TVS 1 9.00 Vremenska panorama 9.30 Včeraj, danes, jutri 9.35 Videoring 10.05 Caroline v mestu, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke 10.25 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 11.55 Kinoteka: King kong, ponovitev ameriškega čb filma 12.35 Podobe narave 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.50 Novice iz sveta razvedrila 15.15 V vrtincu, ponovitev oddaje o filmu 15.45 Nebo gori modro, ponovitev slovenskega barvnega TV filma 17.00 Obzornik 17.10 Santo Žužiko, ameriška risana nanizanka 17.35 Hugo. TV igrica 18.00 Po Slovnijl 18.40 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Pokončni policaj, 4. del angleške humoristične nanizanke 22.00 Odmevi 22.35 Odstiranja 0.05 Tednik 1.00 Forum 1.10 videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 11.25 Karaoke 12.25 Domače obrti na Slovenskem; Sodarji, ponovitev 12.55 Maša za Plečnika, ponovitev češke glasbene oddaje 13.45 Vikarka iz Diblevja, angleška nanizanka 14.15 šport 15.45 Nihalo med smehom in solzami, ponovitev dokumentarne oddaje 16.20 Ellen Cleghorne, 10. del ameriške humoristične nanizanke 16.45 V slogi je moč 17.10 Na robu, 7. del ameriške nanizanke 17.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 1. teka Iz Schladminga 18.50 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 19.30 V slogi je moč 20.00 Alica evropski kulturni magazin 20.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 2. teka iz Schladminga 21.30 En knap, reportaža 22.00 vrtoglavi ptič. baletni film 22.35Yehudi Manuhin, portret 0.20 Alica, ponovitev KANALA 7.00 video strani 10.10 Risanka 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah show 11.50 Alo, alo 12.20 Očka majpr 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vojak naj bo 16.00 Oprah show 16.50 Drzni In lepi, ponovitev 54. dela 17.15 Drzni in lepi, 55. del ameriške nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Roka pravice, 10. del nanizanke 21.15 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.00 Smlth in Jones, ameriška nanizanka 22.35 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.00 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 23.55 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 0.55 TV prodaja 1.15 Video strani POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Max Glick, Ronovitev ameriške nanizanke 13.30 lina, ponovitev ameriškega barvnega filma 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Na zdravje, nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Prebujenje, ameriški barvni film 21.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.00 Argument 22.30 Gasilci, 6. del ameriške nadaljevanke 23.30 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 0.30 24 ur 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik 10.30 Video kolaž, ponovitev 15.30 Izviri 16.30 Zaklad kralja Salomona 17.30 Luckv Luke, risanka 18.00 A...ab...abcčih 19.00 Dnevnik 20.00 Navihanec, francoski barvni film 21.40 To je ljubezen, angleška nanizanka 22.25 TV dnevnik 22.40 video kolaž KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.0»! Dobro jutro 10.00 Poročila 1O.0J Zimski izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Marisol, mehiška nadaljevanka 13.05 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 13,50 Risanj 14.10 Poročila 14.15 Izobraževalni' program 14.45 Evropska krajina: DU' naj 15.15 Nočni popotniki, mladinsk* nadaljevanka 15.40 Renesančna piha*: la 15.45 Peti soj bisera 16.45 Literarna, dediščina 17.15 Hrvaška danes 18.05; Kolo sreče 18.40 Obnova Hrvaška dokumentarna oddaja 19.10 HrvašKJ spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.1' Kulturna krajina, dokumentarna odd*' ja 21.15 In to sem jaz, zabavP' Program 22.15 Opazovalnice 22.5« Umska noč z Rutgerjem Hauerjerft; Poroka, ameriški barvni film 0.3"! Poročila HTV 2 14.00 TV koledar 14.10 Striček Samln | striček Ho, ponovitev angleške doku* mentarne oddaje 15.05 Stik, glasbeni oddaja 15.35 Hodnik, ameriški barv11! film 17.15 Obalna straža, amerišK* nanizanka 18.10 Županijska panor«' ma 18.35 Divje srce, mehiška nadal)*' vanka 19.00 Hugo 19.30 Dnevni* 20.15 Dosjeji X, ameriška nanizank* 21.05 42. ulica, ameriški čb film 22.3" Filmska gibanja 23.10 Seinfield, am^'j Iška humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.25 Colurnt# Ko videz vara, ponovitev ameriške TJ kriminalke 11.50 Salve smeha H-r Salve smeha 11.55 Otroški progr«r 14.55 Hišica v preriji 15.45 Zvezdn« steze: Vesoljska ladja Vovager 1J>§ A-team 17.15 Vsi pod isto streho 17*1 Svetovni pokal v alpskem smučanp Slalom (m), prenos 1. teka iz SchlaO' minga 19.00 Absolutelv Fabulo«; zadnji del angleške humoristične sC iie19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.0* šport 20.15 Svetovni pokal v alpskoj smučanju: Slalom (m), prenos 2. tel* iz Schladminga 21.05 Nash Bridg«' zadnji del 21.55 Utrdba - Fortresj ameriški akcijski triler 23.20 Čas v *"r 23.25 Mladi ageneral, francosko-ij*' janski zgodovinski pustolovski »"J, 0.55 Legenda o morilcu Tomu, arfl* Iški vestem 2.35 Ljubezen v Hongk°i gu, hongkonški ljubezenski film Mladi general, ponovitev filma AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Luč v temi 7f>n^m oziroma š.ršemu krogu ljud, še niso ^^^^T g nije zagotavlja za uporabo teh prostorov in iuiiih aiuviiiu tvi utu iiuui .7v- n*»v n*Jbolj razpoznavne dela znotraj uprave. .Uvodoma ob današnji predstavitvi Uprav- Upravna reforma bo vjekator daJS n* enot na Gorenjskem je potrebno ugoto- proces. Zaradi »^^{fj?^!^^ gg, da so bile b vše občine v preteklosti raye pa hkrati poteka tudi proce. Rajanja Podaljšana roka države in so na svojem lokalne samouprave^^.PJJJVgg; °bmočju izvajale predpise in zakone. Hkrati nekatera novy/zvm%^ J* so občine včasih reševale tudi pretežna samoupravo uvdWavo.J^ačilnos^prejMeja ^Prašanja na območju lokalnih skupnosti, komunalnega siste™J^>»M5g P°tem pa so se 0b reformi lokalne samou- občine opravljale P"^? * ebauvedbo Prave pristojnosti razdelile na upravno enoto, (zlasti upravne zato leeb^^oa.ZosUJe^ kl Predstavlja državo in na občine, ki nove organiziranost vse te pristojnosti pre Predstavliain lokalne skunnosti nesti na državno upravo. Prilagojen potrebam demokratične državne pa je bda da zagotavlajo, da preoblikovanje ^.trSemu gospodarstvu in zagotavl- "a obeh straneh zaž v, ^ od uresničitev načela delitve oblasti in obliko- področjih, za katera so uMOj|MP« ^nje ustrezih razmerij med zakonodajno, mezna ministrstva in druge z zakonom s°dno in izvršilno oblastjo; določene upravne naloge, so prevzele tudi Na območju bivše občine Jesenice je tako zdaj Upravna enota JESENICE, ki obsega območje občine Jesenice in Kranjska Gora. Upravna enota RADOVLJICA je za območje občin Radovljica, Bled in Bohinj. Upravna enota KRANJ je za območje občin Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur in Cerklje. Za območje občin Žiri, Gorenja vas-Poljane, Železniki tn Skofja Loka je Upravna enota SKOFJA LOKA. Za območje nekdanje in sedanje občine TriiČ je tudi Upravna enota TRŽIČ. Podobno pa je tudi za območje bivše in sedanje občine Kamnik zdaj tudi Upravna enota KAMNIK. sredstev povračilo sorazmernega dela stroškov za vzdrževanje in obratovanje. Na Gorenjskem je bilo tako ustanovljenih na ožjem območju oziroma na območju nekdanjih petih občin pet upravnih enot, ki imajo zdaj tudi sedeže v krajih, kjer so bili prej sedeži občin. V okviru podrobnejše predstavitve in razlage o delovanju in organiziranosti posameznih upravnih enot na Gorenjskem, kar naj bi bil na neki način nasvet občanom, kam in zakaj se lahko obrnejo po vsakdanjih oziroma uradnih opravkih, ki so tako ali drugače povezani z delom upravnih oziroma državnih organov, tokrat predstavljamo šest upravnih enot na Gorenjskem. Naš cilj v prihodnje pa je, da predstavimo območje celotne Gorenjske in s tem tudi tisti del, ki se na naša na občine Mengeš, Medvode in Vodice. Prizadevali si bomo, da to uresničimo v eni prihodnjih številk Gorenjskega glasa. Tokrat smo za predstavitev zaprosili načelnike upravnih enot na Gorenjskem, posamezne oddelke v njih pa so predstavili vodje le-teh. S sliko predstavljamo tudi sedež posamezne enote. Posebej pa še naslov, telefonske številke načelnika in vodij oddelkov ter uradne ure. • A. Žalar r"'"------------- "1 1 " 1 ■ ...... * •IM illig Upravne zadeve za 31 tisoč državljanov Načelnik jeseniške Upravne enote je mag.Vitomir Pretnar, ki vodi in koordinira delo na vseh oddelkih jeseniške Upravne enote, kjer je zaposlenih 43 delavcev. Ko sta iz nekdanje jeseniške občine nastali dve občini: Jesenice in Kranjska Gora je Upravna enota seveda ostala v največji občini, jeseniški in opravlja upravne zadeve za obe občini ali za približno 31 tisoč državljanov, ki živijo na območju obeh občin. Vendar pa so že kmalu po tem začeli razmišljati, da bi vendarle kazalo tudi v kranjskogorski občini ustanoviti vsaj informacijsko pisarno, da bi tako zadeve, ki jih morajo državljani ali občani opravljati na Upravni enoti, približali občanom, ki so bolj oddaljeni od sedeža Upravne enote. Tako bo zdaj tudi v Kranjski Gori informacijska pisarna, kjer bodo Kranjskogorci in drugi občani, ki živijo v Zgornje-savski dolini,lahko dobili vse potrebne informacije. Ko želimo predstaviti delo in probleme jeseniške Upravne enote, ne moremo mimo dejstva, da je ob ustanovitvi "podedovala" zelo veliko nerešenih zadev pri izdaji lokacijskih in drugih zadev in da je v času od ustanovitve rešila že več kot polovico "zaostanka". Pojavljajo pa se seveda nove zadeve, ki jih je treba kar najhitreje rešiti -med drugim imajo vse Upravne enote, tudi jeseniška, izjemno veliko dela na področju uresničevanja zakona o žrtvah vojnega nasilja in veteranih. Zbrati je treba dokumentacijo in za vsak primer izdati odločbo - teh pa nikakor ni malo. Mag.Vitomir Pretnar Jeseniška Upravna enota si že nekaj časa prizadeva, da bi posodobila delo: z informacijskim sistemom, obenem pa poskrbela tudi za boljšo organizacijo dela. Nič več debelih spisov in arhivov, za katere sploh zmanjkuje prostora, ampak - računalniki! Nič več na roko in nič več evidenc po mapah, ampak hitrejša in bolj učinkovita obdelava po računalniških programih. Treba je zato usposobiti in izobraževati zaposlene, zato so in bodo še naprej organizirali tečaje za vse referente in druge zaposlene. Glede na problematiko in na nove in nove zadeve -med drugim jeseniška Upravna enota posebej opozarja vsa društva, naj se že zdaj začnejo organizirati po novem zakonu, saj je čas za spremembe društvenih aktov le do konca letošnjega leta -so tako prednostne naloge Upravne enote v prvem trimesečju letošnjega leta: pospešitev postopkov na področju veteranov in žrtev vojne, zmanjšanje zaostanka na lokacijskih in gradbenih zadevah, izboljšanje informatizacije in organizacije dela v Upravni enoti in - ne nazadnje: izboljšanje odnosa do strank. Zato bodo pri načelniku enote odprli tudi knjigo pripomb - pohval in pritožb - strank, ki bodo imele take ali drugačne izkušnje pri uveljavljanju raznih upravnih zadev na Upravni enoti Jesenice. Upravna enota Jesenice Jeseniška Upravna enota dela za dve občini: jeseniško in kranjskogorsko občino. Območje, ki ga pokriva, meri 357 kvadratnih kilometrov, meji pa na Avstrijo in na Italijo. Na dan 31. decembra lani je bilo na tem območju stalno prijavljenih 31.047 državljanov Republike Slovenije, registriranih pa je bilo 11.267 vozil. Medtem ko večina zaposlenih na Upravni enoti dela v stavbi, kjer je tudi občina in poleg nje Zdravstveni dom na Titovi cesti, pa ima Upravna enota prostore še na drugih lokacijah. Izpitni center je na Javorniku, Tehnične službe - finance in informatika - pa so v sosednji stavbi občine, medtem ko so poročni obredi ob sredah in ob sobotah v Kosovi graščini. V jeseniški Upravni enoti je redno zaposlenih 43 ljudi, dva delavca sta zaposlena preko javnih del, dva pa preko mladinskega servisa. Lani se je na dveh sejah sestal tudi sosvet načelnika Upravne enote, ki je bil ustanovljen za sodelovanje med Upravno enoto in občinama Jesenice in Kranjska Gora. Na sejah je poleg ostalih problemov obravnaval problematiko prostorov z občino Jese-nie in organiziranje sprejemno informacijske pisarne v občini Kranjska Gora. V preteklem obdobju je bilo kar nekaj zapletov zaradi delitve prostorov z občino, a „ zdaj so zadeve urejene: na podpis pri Vladi Slovenije čaka enaks k pogodbi o souporabi prostorov in opreme. Oddelek za notranje upravne zadeve Oddelek za notranje upravne zadeve vodi Maja An-tonič. Lani so na Upravni enoti prejeli 22.780 upravnih zadev. Največ zadev je bilo prav na področju oddelka za upravne notranje zadeve in sicer 20.005. Na tem oddelku je bilo izdanih največ dovoljenj in osebnih listin - potnih listov, maloobmejnih prepustnic, vizumov, osebnih izkaznic, avtomobilskih tablic, vozniških dovoljenj in podobno... Lani se je rodilo 516 otrok, poročilo pa se je 50 parov. Prav na oddelku za notranje upravne zadeve opozarjajo na pomembno novost: do konca leta se morajo vsa društva na novo organizirati, sprejeti nov status in druge pravne akte. Zato že zdaj opozarjajo vsa društva v obeh občinah, tako v jeseniški kot v kranjskogorski, naj se čimprej na novo registrirajo. Če bodo čakali, bo ob koncu leta veliko vlog, saj je društev zelo veliko. Na oddelku za upravne notranje zadeve je veliko postopkov glede državljanstva, saj se morajo urediti državljanske knjige in vnesti naknadni vpisi. Tu so še zaostale zadeve - urediti je treba okoli 4.000 spisov. Tako kot v vseh oddelkih bo tudi na tem treba poskrbeti za boljše arhiviranje in računalništvo ter vključiti tudi izpitni center. Oddelek za občo upravo Oddelek za občo upravo in splošne zadeve vodi Metka Pušnik. Ne le na tem oddelku, temveč na vseh oddelkih jeseniške Upravne enote je na kadrovskem področju je največ težav povzročila nezasedenost delovnih mest in restriktivna politika zaposlovanja v Upravnih enotah. Kljub temu se je uredilo nekaj problemov predvsem v izpitnem centru, kjer so uredili delovna razmerja že prej zaposlenih delavcev, ostale probleme pa smo reševali z zaposlitvijo delavcev preko javnih del in mladinskega servisa. V upravni enoti pa občutijo še pomanjkanje delavcev pri uresničevanju postopkov denacionalizacije in zakona o veteranih in žrtvah vojnega nasilja. Z dveletnega izobraževanja v okviru slovensko švicarskega projekta za reorganizacijo državne uprave se je letos vrnila delavka, ki bo opravljala zahtevna analitska in razvojna dela. Nasploh jim primanjkuje izobraženega kadra, zato se veliko delavcev izobražuje ob delu: dve zaposleni na Upravni enoti pripravljata magisterij, ena pa pravosodni izpit. V jeseniški Upravni enoti nasploh na področju informatike postopoma pridobivajo novo opremo, kar bo krajšalo postopke in izboljšalo reševanje zadev. Pričakujejo, da bodo računalniško bolje opremljeni v drugi polovici leta - predvsem bo taka oprema dobrodošla v informacijski pisarni, ko se bo vodila evidenca. Problem je še vedno z arhiviranjem in če bo zadosti sredstev, naj bi prešli z arhiviranjem na mikrofilme. Velik poudarek bodo dali tudi usposabljanju delavcev za uporabo te opreme. V začetku letošnjega leta bo Upravna enota tudi predstavljena na INTERNET omrežju. Odelek za okolje in urejanje prostora vodi Jaka Daksobler. Na oddelku za urejanje prostora je precej zaostalih zadev. Iz leta 1995 so "podedovali" več kot 2.000 nerešenih zadev, ki jih postopno razrešujemo. Vloge so različne: ali se postopek še ni začel ali pa ni bil zaključen. Od več kot 2.000 nerešenih zadev so jih do danes že zmanjšali za polovico in pri tem so pomagali tudi študenti. Na oddelku za okolje in prostor je potreben večji nadzor in pomoč delavcem zaradi sprememb in dopolnitev planskih dokumentov ter prostorskih izvedbenih aktov obeh občin -Jesenic in Kranjske Gore za zmanjšanje števila nerešenih zadev in s skrajševanjem rokov za izdajo lokacijskih in gradbenih zadev in s skrajševanjem rokov za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Zmotno je v javnosti prepričanje, da je za izdajo teh dokumentov odgovorna Upravna enota. Novi prostorski akti, ki jih je sprejemajo občine, so za Upravno enoto oziroma za oddelek za okolje in prostor zavezujoči - oddelek vodi le postopek in skrbi za zakonitost ter je dolžan upoštevati vse predpise, ki jih sprejme občina - od prostorskih aktov do lokacijske dokumentacije. Upravna enota vključi v postopek vse prizadete stranke, poskrbi za ogled na terenu, upošteva vse pripombe. In na ta postopek se občina lahko tudi pritoži... Ustavno sodišče je presodilo, da je lokacijska dokumentacija del prostorskega akta in je v pristojnosti občine. Oddelek za gospodarstvo In negospodarstvo Oddelek za gospodarstvi in negospodarstvo vod1 Mira Dobravec - Jalen. Na oddelku za gosp0' darstvo in negospodarstvi skrbijo za uresničevanje vCi zakonov: tako med drugi1*1 na področju drobnega gos'j podarstVa, trgovine, za za1 poslitve v tem sektorju, ^ nadzor cen v gostinstvu turizmu ter za denacionai1' zacijske postopke. Ne nazadnje imajo skrbi tudi izdajo delovni" knjižic in opravljajo vS* strokovne naloge na p° dročju kmetijstva, got' darstva in ribištva. Na oddelku za gosp0' darstvo in negospodarstv imajo velik zaostanek ^ področju uresničevanja m vih zakonov o žrtvah voj' nega nasilja in veteran^ tako imenovanih "b^ čevskih" zakonih. Vlo# nih zahtev je veliko, začetku letošnjega leta s zaposlili dodatno delavk in pridobili infomacijs^ opremo, zato bodo dela $ tem oddelku pospešek potekala do izdaje vs6 odločb, ki jih je še ostal0 548. Do zdaj so re" približno tretjino vseh & de v, z izdajo odločb f hitijo in so zatorej delav* na tem področju pre obremenjene. Si'1 Občanom prijazno in ustrežljivo enoto Območje upravne enote Kamnik meri nekaj manj kot 290 kvadratnih kilometrov. Večina ozemlja je hribovita, 54 odstotkov površine pa je pokrite z gozdovi. Vseh naselij je 116. Največje naselje je Kamnik z 11.800 prebivalci, sicer pa je na območju upravne enote Kamnik nekaj manj kot 30 tisoč prebivalcev, ki živijo v 8.884 gospodinjstvih. Povprečno pa ima vsako gospodinjstvo 3,3 člana. Največ je štiričlanskih gospodinjstev, na en kvadratni kilometer pa odpadejo 103 prebivalci. Na področju upravne enote je sedme osnovnih šol, s področja kulture so Kulturni center Kamnik, Matična' knjižnica, Arboretum Volčji Potok. S področja zdravstva in socialnega skrbstva so Pomembni Zdravstveni dom, lekarna VVO, Dom Upokojencev. Na področju upravne enote pa deluje tudi veliko društev. Upravna enota je v mejah enaka občini Kamnik, meji pa na zahodu na upravno enoto Kranj, na jugozahodu na Ljubljana, na jugu na Domžale, na jugovzhodu na Zagorje, na vzhodu na Žalec in na severu vzhodu na upravno enoto Mozirje. Upravno enoti vodi načel-mk Mihael Novak, ki od Vsega začetka poudarja, da mora biti uprava občanom Prijazna in ustrežljiva. Zato Je tudi zelo pomembno, da So občani o vlogi in pomenu Uprave dobro informirani, da jim ni treba tekati od vrat do vrat. Še posebej pa to velja takrat, ko gre za vprašanja o vlogah, o pripravi le-teh, koliko je treba plačati in podobno. V okvir gesla Mihaela Novaka, občanom prijazno in ustrežljivo upravo sodijo tudi dokumenti in obrazci, ki so jih pripravili v enoti. V enoti si še posebej prizadevajo, da zadeve rešujejo v predpisanih rokih. Se pa v posameznih primerih postopek lahko tudi zavleče. Sicer pa je kamniška upravna enota med tistimi, ki imajo relativno najmanj nerešenih zadev. Mihael Novak V upravni enoti je sistematiziranih 47 delovnih mest, od tega pa je zaposlenih za nedoločen čas 37. Mihael Novak ugotavlja, da je sodelovanje z občino dobro in tudo vprašanje prostorov so rešili. Sicer pa je iz poročila o delu za leto 1996 razvidno, da je upravna enota lani dobila v reševanje skoraj 19.000 upravnih zadev. Konec leta je bilo rešenih več kot 18.000. Zlasti se je povečalo število zadev na oddelku za občo upravo zaradi konec leta 1995 sprejete vojne zakonodaje. Okrog 700 zahtevkov se je nanašalo na žrtve vojnega nasilja. Sicer pa so rešili okrog 2.000 zadev, neresnih pa je ostalo ob koncu leta okrog 400 zadev zaradi pomanjkljive dokumentacije. V oddelku za okolje in prostor se je število zadev povečalo za polovico, največ nerešenih pa je ostalo s področja denacionalizacije. Sicer pa je praktično na zaposlenega v upravi kar 475 zadev. Na kmetijskem področju je upravni organ na prvi stopnji rešil 74 odstotkov denacionalizacijskih zadev. Največji problem pa je, ker zaradi pritožb denacionali-zirancev in neustreznih rešitev v 27. členu zakona zadev ni moč pripeljati do konca. Pri stanovanjih in poslovnih prostorih je od 216 zahtevkov le 11 še nerešenih. Neglede na vse težave in nedorečeno zakonodajo pa si v upravni enoti vsi skušaj prizadevajo, da rešujejo zadeve, za katere so pristojni s prijaznim odnosom do strank. V zavesti zaposlenih je prijazna in ustrežljiva uprava s spoznanjem, da so v upravi zaradi občanov in za občane. Upravna enota Kamnik Glavni trg 24,1240 Kamnik Telefon: 061 831 511, 061 831 504, 061 831 523 Telefax: 061 817 689, 061 817 051 Načelnik Upravne enote Mihael Novak tel.: 061 831 283 Vodje oddelkov: Oddelek za upravne notranje zadeve ■ Dušan Žumer, dipl. pravnik tel.: 061 831 080 Oddelek za okolje in prostor -Helena Križnik, dipl. pravnik tel.: 061 817 212 Oddelek za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in razvoj -Judita Mlinar-Kern, dipl. ekon. tel.: 061 831 284 Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve -Bogdana Ravnik, dipl. pravnik tel.: 061 831 468 Arhiv Komenda tel.: 061 841 017 Uradne ure: ponedeljek od 8. do 12. ure in 13. do 15. ure vsak drugi torek v mesecu od 8. do 11. ure sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 8. do 12. ure uaaejeK I mam** m »rostor I , . O^elek za gospod^ske za upravne notranje zadeve | ""aeieK 28 o«oye " I dejavnosti, kmetijstvo in razvoj V primerjavi s prejšnjo ureditvijo ostaja vsebina oddelka za upravne notranje zadeve Kamnik nespremenjena Glavni Poudarek je še vedno na servisu funkcij in pomoč strankam. Vseh dvanajst zaposlenih pa si je vedno prizadevalo, da bi občani lahko kar najhitreje opravili svojo storitev ali uresničili pravice, ki jih imajo na podlagi predpisov. Sicer pa bi občanom radi svetovali z nekaterimi napotki. I- področje osebnih stanj in državljanstva- matično dejstvo - smrt je treba Prijaviti matičarju v dveh do 48 urah, v 30 dneh pa je treba sestaviti smrtovnico (popis premoženja pokojnika) in jo Poslati pristojnemu okrožnemu sodišču. II. prijavno-odjavna služba: stalno prebivališče ali spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve oziroma spremembe. Predložiti morajo dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, če pa odpotujejo v'tujino za stalno ali za dlje kot tri mesece, morajo °dhod prijaviti na oddelku. III. javni red, potne listine in tujci: vlogo za izdajo potne listine lahko vloži 18 let star državljan, mlajši, če je sklenil zakonsko zvezo, sicer pa za mlajšega od 18 let njegov zakoniti zastopnik. Veljavnost potnega lista je 10 let za polnoletne, 2a otroke pa 5 let. Če pogrešimo potni ust, moramo izgubo preklicati v Uradnem listu, potem pa najkasneje v treh dneh naznaniti izgubo Oddelku za notranje zadeve ali policijski postaji in najbližjemu DKP RS v tujini. V oddelku je sistematiziranih osem delovnih mest, vendar je trenutno zaposlenih šest delavcev. Vsi izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za to delo. Vsi svetovalci imajo visoko šolo ustrezne smeri in zahtevane delovne izkušnje. Naloge, ki so v pristojnosti tega oddelka, so med najzahtevnejšimi v upravni enoti. Vsako leto je vloženih največ zahtevkov za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj za različne posege v prostor. Te zahtevke rešujeta dva diplomirana arhitekta. Lani je bil noveliran zakon, ki poenostavlja določene postopke. Novost je možnost izdaje enotnega dovoljenja (lokacijsko-gradbene sestavine). V referatu izdajajo tudi odločbe o priglasitvi del, uporabna dovoljenja in potrdila o namembnosti zemljišča. Prav tako se tu odmerja odškodnina za spremembo namembnosti zemljišča, ki mora biti plačana pred vročitvijo dovoljenja za gradnjo. Najzahtevnejši postopki so zahtevki za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, stanov-naj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. Skoraj vsi zahtevki so bili do zdaj rešeni na prvi stopnji, kar je na zahtevnost in število pohvalno za oddelek. Na oddelku tudi registrirajo najemne pogodbe za stanovanja in izdajo raznih soglasij na področju vodnogospodarskih zadev in varstva okolja. Zavedamo se, da so postopki velikokrat zahtevni in zapleteni, zato skušamo strankam pomagati z nasveti, navodili in uslugami. Oddelek sestavljata dva referata: za gospodarske zadeve in razvoj ter za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano. V oddelku je zaposlenih šest delavcev z visoko in višjo izobrazbo, sistematiziranih pa je enajst delovnih mest. V referatu za gospodarske zadeve in razvoj vodijo upravne postopke s področja malega gospodarstva, industrije, trgovine, gostinstva in turizma, energetike in rudarstva. Občani, ki želijo postati samostojni podjetniki, morajo dobiti ustrezno odločbo. Dobijo jo po predložitvi potrebnih listin, pregledu prostorov in opreme. Zasebnim delodajalcem registrirajo pogodbe o zaposlitvi, določajo obratovalni čas gostinskim obratom. Tudi gospodarske družbe morajo pridobiti ustrezno odločbo. Čeprav je bilo v zadnjih letih v zakonodaji precej sprememb, je postopek še vedno zahteven. V oddelku stremijo, da je postopek čimk-rajši, stranke informirajo o zahtevah, svetujejo in razložijo možnosti za kreditiranje in različne oblike pomoči. V referatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vodijo upravne postopke s poročja kmetijstva. Izdajajo potrdila o statusu kmeta, odločbe in potrdila o prometu z zemljišči in različnimi agrarnimi operacijami in o ugotovitiv zaščitene kmetije, nov zakon poudarja predvsem varovanje in zaščito kmetijskih zemljišč. Ena najpomembnejših nalog je denacionalizacija kmetijskih zemljišč, gozdov, gospodarstev. Zaradi velikega števila vsega niso uspeli rešiti v roku in angažirati so morali tudi zunanje sodelavce. Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve Tudi v tem oddelku delujeta dva referata in sicer referat za družbene dejavnosti in referat za finančne zadeve. Prek referata za družbene dejavnosti upravna enota pokriva družbene dejavnosti s področja zakonskih pristojnosti in pooblastil ter področje varstva vojnih veteranov in žrtev vojne. Prav slednje z uveljavitvijo tako imenovane vojne zakonodaje konec leta 1995 pomeni za oddelek neke vrste izziv. Upravna enota je namreč imela lani s področja pridobitve statusa vojnega invalida, žrtev vojnega nasilja in vojnega veterana okrog 1400 zahtev, kar je vse terjalo poglobljen vsebinski pristop k delu in spremmenjeno organizacijo dela v oddelku. Ostale organizacijske oblike dela v oddelku so še: glavna pisarna, sprejemna pisarna, sprejemna pisarna in arhiv, ki deluje prostorsko ločeno in sicer v Komendi. Delovno področje oddelka pa predstavljajo še skrb za izvasjanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku pri delu upravne enote. V enoti svetuje občanom pri uveljavljanju njihovih pravic v upravnem postopku. Strokovno sodelujemo tudi z ministrstvom, ki je pristojno za upravo. Naša skrb so tudi kadrovske zadeve oziroma tovrstne potrebe v upravni enot. V enoti vodijo tudi postopke v zvezi z najdenimi predmeti, v delovno področje pa spada tudi registracija sindikatov in izvajanje strokovno-tehničnih opravil za vse oddelke upravne enote. UPRAVNA ENOUml KRANJ Ena redkih državnih ustanov, ki je za ljudi odprta vsak dan Organiziranost upravnih enot je enaka v vsej državi. V kranjski enoti, podaljšani roki ministrstev, ki "pokriva" občine Kranj, Naklo, Šenčur, Preddvor in Cerklje, so pred dvema letoma sprejeli pravilnike o notranji organizaciji in sistemizaciji, s katerimi so v sodelovanju s posameznimi ministrstvi določili notranjo obliko organiziranosti ter naloge in dela. Upravna enota Kranj ima sistemiziranih 137 delovnih mest. Uradu načelnika so podrejeni štirje oddelki: oddelek za upravne notranje zadeve, oddelek za okolje in prostor, oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo, ekonomske odnose in razvoj ter oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne službe. Razlika med številom sistemiziranih delovnih mest (137) in dejansko zasedenimi (105) je precejšnja. Lani je upravna enota dobila precej novih obveznosti, zlasti na področju t.i. vojne zakonodaje. Na eni strani država ne dovoljuje novih zaposlovanj, na drugi strani pa je očiten interes za čimprejšnje reševanje zadev, nesorazmerja skušajo v upravni enoti zgladiti s prerazporeditvami uslužbencev. "Kadrovska struktura zaposlenih je dokaj ugodna, ljudje so sposobni opraviti vse upravne naloge," pravi načelnik upravne enote Kranj Metod Ferbar. Ob delu se trenutno izobražuje deset zaposlenih, prek kadrovske službe vlade pa šti-pendirajo tri bodoče sodelavce. Lani se je v enoti zamenjalo 25 ljudi. Razlog za odhode in prihode novih je bila v največ primerih upokojitev. Metod Ferbar "Spor med mestno občino Kranj in državo zaradi najemnin za prostore ostaja odprt. Kolikor vem, bo mest- na občina skušala doseči svoj prav na sodišču. Ne gre za spor med kranjskim županom in menoj, temveč za različno razumevanje zakona o upravi. Vse obveznosti v skladu z zakonom so poravnane. Res pa je, da župan zavira naše delo, ker ne plačujemo najemnine, ampak samo stroške obratovanja. Naša upravna enota je edina v Sloveniji, ki še nima zgrajenega sistema hitre povezave z ministrstvi v Ljubljani. Župan to pogojuje s plačilom najemnine za prostore. " pravi Metod Ferbar. Zlasti na področju informatike oviranje s strani občine pomeni stagnacijo oziroma celo korak nazaj. V kranjski upravni enoti zaostajajo za drugimi, tudi zato, ker se pač vlaga v tiste enote, kjer zaprek ni. Upravna enota Kranj ima deset krajevnih uradov, in sicer v Besnici, Cerkljah, Goricah, na Jezerskem, v Mavčičah, Naklem, Preddvoru, Predosljah, Šenčurju in Žabnici. Državna politika gre v smeri omejevanja števila in pristojnosti krajevnih uradov, Metod Ferbar pa meni, da uradi upravičujejo svoj obstanek in bi nanje ob računalniški povezavi celo kazalo prenesti še nekatere dodatne naloge. Upravna enota Kranj Slovenski trg 1, 4000 Kranj, tel.: 37 30, fax: 37 32 05 Načelnik: tel.: 37 32 01 Svetovalec načelnika: Nada Koder-Štrakl tel.: 37 32 02 Oddelek za upravne notranje zadeve: tel.: 37 32 10 vodja Jože Gostinčar: tel.: 37 32 41 komisija za vozniške izpite: tel.: 37 32 35 Oddelek za okolje in prostor: tel.: 37 32 40 vodja Zdrava Mravlje: tel.: 37 32 12 Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo, ekonomske odnose in razvoj: tel.: 37 32 55 vodja Andrej Tavčar: tel.: 37 32 59 Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve tel.: 37 32 70 vodja Majda Plevel: tel.: 37 32 24 Sprejemno informacijska pisarna: tel.: 37 32 80 Uradne ure: ponedeljek, torek in četrtek* od 7.30 do 15. ure sreda od 7.30 do 17. ure petek od 7.30 do 13. ure Za posege v prostor na območju petih občin so lani v oddelku izdali 3197 odločb in sklepov. Zakon o graditvi objektov je združil nekatere postopke, potrebne za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj, kot denimo dajanje soglasij Sosedov, ki je zdaj enkratno, s tem so enkratne tudi morebitne pritožbe. Po spremembi zakona lahko dobi gradbeno dovoljenje investitor samo na podlagi zemljiškoknjižnega vpisa lastništva, torej ne zadošča več overjena kupoprodajna pogodba. V oddelku so lani izdali kar 336 gradbenih dovoljenj ter 291 lokacijskih dovoljenj. Osnovni problem predstavljajo nepopolne vloge, zato zaposleni v oddelku za okolje in prostor vabijo kandidate za gradnjo, naj kadarkoli pridejo po informacije glede lokacij, gradbenih dovoljenj, postopkov, stroškov. V oddelku izdajajo odločbe in izračunavajo višino prispevka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, ki se sicer steka v proračun občine. Vsaka od petih občin ima lastna pravila, praksa pa kaže, da je še najboljši odlok stare občine Kranj, saj nekateri "eksperimenti" novih občin niso dosegli name-ravnih učinkov. Pri izdaji gradbenih dovoljenj imajo v oddelku za okolje in prostor še vedno težave zaradi grafičnega dela zazidalnih načrtov za vseh pet občin, ki jim ga je lani februarja zasegla mestna občina Kranj. Spor je upravna enota Kranj dobila na Vrhovnem sodišču, vračanje dokumentacije pa je v postopku izvršbe.. Zadeve stanovanjskega gospodarstva ter deloma cestnega gospodarstva in prometa so z lanskim novembrom prešle v reševanje občin. Gre za soglasja za zapore ceste in drugih javnih prometnih površin, za soglasja za opravljanje dejavnosti v stanovanju, sklep o upravni izvršbi, registracijo pogodb o upravljanju v večstanovanjski hiši in potrdilo o upravljanju večstanovanjske hiše. Oddelek opravlja naloge za tri ministrstva: ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Osrednji del upravnih postopkov predstavlja denacionalizacija zasebnih gospodarstev. V oddelku so lani izdali 953 odločb za opravljanje dejavnosti fizičnim in pravnim osebam. Po novem namesto inšpektorjev praviloma vključujejo zunanje izvedence. Lani je izdajanje dovoljenj o poslovnem času trgovin prešlo v občinsko pristojnost, upravni enoti pa so še ostala dovoljenja o poslovnem času gostinstva (lani so jih izdali 190) kot tudi delovne pogodbe (1535), štipendijske pogodbe (40) ter odločbe o hrambi pravil oz. statutov sindikatov (8). Delovnih pogodb, ki urejajo odnose med delodajalci in delojemalci, je bilo lani kar 40 odstotkov več kot leto prej. Na območju Primskovega in Britofa je bila lani zaključena komasacija z 206 komasanti, sklepi se trenutno vnašajo v zemljiško knjigo. Nasprotno pa komasacija za Visoko in Luže, kjer je 244 komasantov, še ni končana. Razen vodenja upravnih postopkov v oddelku upravne enote Kranj sodelujejo z informacijami, nasveti, pomočjo interesentom pri pridobitvi različnih finančnih intervencij ministrstev, kot so intervencije gospodarstvu za sanacijo in izvoz, kandidate usmerjajo tudi na sklad za malo gospodarstvo, ekološki sklad, sklad za razvoj podeželja, razvojni sklad in intervencije ministrstva. Prek energetske pisarne v Kranju so predstavili projekt učinkovite rabe energije. Na področju turizma so spravili pod streho projekta inicialnega programa razvoja turizma za Cerklje in Šenčur, pri kraju pa sta podobna projekta za Preddvor in Naklo, ki jih skušajo povezati s finančnimi intervencijami. Oddelek za V oddelku so lani za 74.076 prebivalcev petih občin opravili kar 141.012 zadev. Samo v referatu za javni red in mir, prijavno odjavne zadeve in potne listine so obravnavali 31.863 zadev ter sprejeli več kot 33.500 strank, od tega okoli 10.000 v postopkih potrjevanja in evidentiranja referendumskih podpor. V primerjavi z letom poprej se je povečalo število javnih prireditev (457) in izdanih dovoljenj za zbiranje prostovoljnih prispevkov (11). Nekoliko se je povečalo tudi število prijav in odjav stalnega prebivališča (1147 ter 1128), kar za dobrih 40 odstotkov pa se je povečalo število izdanih potrdil o stalnem prebivališču in skupnem gospodinjstvu (6454). Podatek, da so občani prijavili pogrešitev kar 205 potnih listin, zgovorno kaže na odnos do varstva osebnih dokumentov. Do konca leta bo moralo uskladiti svoja pravila z novim zakonom odruštvih in se na novo registrirati prek 500 društev in zvez. V oddelku apelirajo na vodstva društev, naj z zakonom usklajene akte posredujejo čimprej. V občinah iz upravne enote Kranj je bilo lani v matične knjige vpisanih 2808 rojstev (všteta so tudi rojstva novosprejetih državljanov RS na podlagi določb zakona o državljanstvu), 600 smrti, 376 porok in 80 sprememb osebnega imena. Zanimivi so tudi podatki o številu prebivalcev. V mestni občini Kranj jih je bilo lani 51.546, v občini Cerklje 6109, v občini Naklo 4772 v občini Preddvor 3632 in v občini Šenčur 8017. V upravni enoti Kranj je bilo lani 30.941 avtomobilov, 2489 traktorjev (komaj polovica lastnikov evidentiranih traktorjev je le-te odpeljala na tehnični pregled!), 5119 novih registracij, 42.833 voznikov, 6604 opravljenih vozniških izpitov ter 1383 varstvenih ukrepov prepovedi vožnje motornih vozil. V oddelku opravljajo dela finančne, administrativno tehnične narave za vso upravno enoto, vodijo pa tudi upravne postopke. Najobsežnejše delo s tega področja je še vedno odločanje o statusu in uresničevanje pravic po t.i. vojnih zakonih; zakona o vojnih invalidih, zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o vojnih veteranih. Vse tri zakone je državni zbor sprejel oktobra 1995, veljati pa so začeli z letom 1996. Obseg dela se je po uveljavitvi vojnih zakonov zaradi širšega kroga upravičencev povečal za petkrat, hkrati pa država ni pravočasno poskrbela za natančna navodila, podzakonske akte, niti za kadrovske okrepitve v oddelku, za računalniške programe in opremo, za primerne prostore. Zaradi vsega tega je bilo lani tudi reševanje postopkov, pri katerih dodatno težavo povzroča časovna odmaknjenost, dokaj počasno. Zaostanke v oddelku skušajo čim hitreje nadoknaditi tudi s kadrovsko okrepitvijo, prednost pri reševanju dajejo upravičencem, ki jim zakonodaja med drugim prinaša priznanje delovne dobe. Sicer pa so zanimive tudi nekatere številke s t.i. administrativno tehničnega področja dela oddelka za občo upravo, druge upravne naloge in skupne službe. V glavni pisarni, denimo, so lani vknjižili kar 23.044 zadev in dokumentov, v arhiv so vložili 11.874 zadev. V primerjavi z letom 1995 so arhivirali dvakrat toliko zadev. Na pošto so iz glavne pisarne odpremili 208.821 pošiljk, od teh dobro četrtino priporočeno. Za poštnino so plačali 11,149.601 tolarjev. Pošto odpremljajo tudi za davčni urad, geodetsko upravo in upravo za obrambo. Gotovinski promet sprejemne pisarne prek blagajne od prodaje kolekov, tiskovin in fotokopiranja je znašal celih 16,705.313 tolarjev. Tjfrad načelnika Upravna enota Kranj je bila v letu 1996 med drugim zadolžena tudi za organizacijo in izvedbo splošnih volitev poslancev v drŽaV' ni zbor in za zakonodajni referefl' dum za volitve v državni zbor. v ! Kranju ima namreč sedež volilo* komisija 1. volilne enote, ki obseg* j enajst volilnih okrajev, sedež p* imajo tudi volilne komisije 4., 5. & 6. volilnega okraja. Organizacija in izvedba volitev I zakonodajnega referenduma je zal tevala angažiranje velikega števil* delavcev upravne enote Kranj. BI ota je zagotovila opravljanje tajni*' kih poslov kot tudi vsa drug* opravila. Pri upravni enoti Kranj na podre*' ju denacionalizacije delujejo tri str"' kovne komisije: komisija za den^' cionalizacijo kmetijskih zemljišč, gm dov in kmetijskih gospodarstev je m 790 zahtev za denacionalizacijo rešn* 236 zahtev. Lani je bilo izdanih i/ j odločb o denacionalizaciji, od katerii1 je 33 že pravnomočnih, in 20 sklepa j s katerimi so bile zahteve za dertf' cionalizacijo zavržene. Nezadovoljs* vu upravičencev še vedno botrujer cionalizacijo zavržene. Nezadovoljs*' j vu upravičencev še vedno botrujejf zanke, kot zemljiškoknjižno neizobN' kovani kompleksi KŽK-ja, ki *l j razen tega pritožuje tudi na vsf f odločbe in tako zadržuje vračilo. _ I jj "Pred kratkim je Ustavno sodi^ " RS delno razveljavilo določbe zak°' n na o začasnem, delnem zadržanj1^ ° vračanja premoženja, ko je k°. * nezakonitega razveljavilo triletf1 s moratorij na vračanje kmetijsk^ P zemljišč in gozdov, večjih od 1™ * hektarjev, na pravico do odškodnin Si za odvzeto premoŽenje od tuj o države, in na upravičence, ki v Čas p podržavljenja niso imeli Jugoslovan* t< kega državljanstva. Takih zadev je o upravni enoti Kranj 37. e Na področju denacionalizacije 2*j d sebnih gospodarskih podjetij je od " zahtev rešenih 45, na področju den* v cionalizacije stanovanjskih hiš, stan? ^ vanj, poslovnih prostorov in stavbni zemljišč pa od 566 zahtev 266. 21. STRAN • GORENJSKI GLAS 28. januarja 1997________------~ UP NA ENOTA RADOVLJICA «S~-■ _■ - .... i ,f.i,W.-—-—- - Hitrejše reševanje vlog upravne notranje zadeve je bilo lani vloženih 20.916 zadev, rešili pa so jih 20.460. Stranke se lahko oglasijo na naši upravni enoti vse Irena Jan, načelnica: dogaja, da je veliko časa vlog, skupaj z nerešenimi "Upravna enota Radovljica izgubljenega prav zato, ker vlogami od predlani pa so je organizirana za območje manjkajo določeni dokumen- jih rešili 871. Na oddelku za občin Bled, Bohinj in Radovi- ti. Za lažje delo bomo v jica. Ima tudi dve izpostavi: kratkem izdali tudi zloženke, krajevni urad Bled in krajev- na katerih bodo napotila ni urad Bohinjska Bistrica, strankam za lažjo pot do N» njenem območju živi pridobitve posameznih dovol- 34.324 prebivalcev. Zanje jenj. Ob tej priložnosti bi rada delovne dni v tednu. Pri tem opravlja upravne naloge in opozorila bralce še na to, da opozarjam, da so referenti na Pristojnosti na tistih področ- inšpektorji niso zaposleni v oddelku za okolje in prostor J A, za katera so ustanovljena upravni enoti, ampak v resor- predvsem ob torkih in četrt- Posamezna ministrstva. To nih ministrstvih. kih zaradi terenskih ogledov Poenostavljeno pomeni, da v Na ostalih oddelkih poteka odsotni, zato strankam pri unenu države izvaja veČino dela dokaj tekoče. Obseg "Pravnih postopkov za ob- dela se je lani zaradi "vojnih Čane. Številčni občani še zakonov" najbolj povečal na vedno mislijo, da jim je, na oddelku za občo upravo, Primer, osebno izkaznico iz- druge upravne naloge in poročamo, da se po telefonu prej dogovorijo za razgovor. Za sodelovanje med upravno enoto in občinami smo r*uuct, oseono izK.az.nicu iz,- «■*-r------predlani ustanovili sosvet na- dala občina, v resnici pa jim skupne zadeve. Prejeli smo ^ y sestavljajo pre. Jo je upravna enota. Vse več kot 1.800 vlog in jih v dstavniki občin Bled, Bohinj ^TjT^doffi Primerjavi z ostalimi upravni v Čebelici (izjema so storitve geodetske uprave), je zanje opravila upravna enota. Oddelek za gospodarstvo pa je v prostorih Alpdoma v Cankarjevi ulici. Upravna enota zaposluje 47 delavcev, ki so organizirani v štiri oddelke: za okolje in prostor, za gospodarstvo, za upravne notranje zadeve ter za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve. V minulem letu so bile največje spremembe v oddelku za okolje in prostor, kjer smo s kadrovskimi za-menjavami uspeli pospešiti reševanje zadev. V zadnjem "kitttetju je bilo razmerje me notnmje 2adeve lil V oddelku za okolje in prostor je zaposlenih 6 delavcev, tovrstno vodenje pa (prej še na občini) opravlja Brane Murnik že od leta 1984. Na osnovi izkušenj, zlasti pri reševanju bolj problematičnih zadev, so vpeljane take metode dela, da so s težjimi zadevami v oddelku seznanjeni vsi in jih rešujejo po temeljitih posvetovanjih na kolegiju. To prispeva k boljši strokovni utemeljenosti, enotnosti pri delu, razvili pa so se tudi res dobri medsebojni odnosi. Vodja oddelka je diplomirani arhitekt, v oddelku je tudi diplomirani gradbeni inženir, trije višji upravni delavci in administratorka. Lani so iz leta 1995 imeli 443 nerešenih zadev, prejeli so 1330 novih zadev in jih rešili 1514. To pomeni, da je ostalo nerešenih 259 zadev, oz. da so njihovo število skoraj prepolovili, ali z drugimi besedami povečali svojo storilnost in učinkovitost. Predvsem so to lokacijska, gradbena in uporabna dovoljenja, odločbe t> priglasitvi del, vodnogospodarska soglasja, soglasja za opravljanje dejavnosti, odločbe o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, odločbe o degradaciji prostora ter odločbe o sorazmernem deležu stroškov za komunalno opremo stavbnih zemljišč, med najzahtevnejšimi pa so tudi postopki denacionalizacije. Že iz tega naštevanja je razvidno, da gre v tem oddelku za zahtevnejše postopke, pogosto vezane tudi na razne (urbanistične) dokumente. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da je na območju nekdanje občine Skofja Loka velika težava s prostorskimi dokumenti, se vodja oddelka za okolje in prostor s tem ne strinja, saj meni, da je pokritost s temi dokumenti zadostna, le volje odgovornih za reševanje posameznih zahtevnejših problemov v občini, morebitnih potrebnih dopolnitev, včasih ni. Kar zadeva reševanje črnih gradenj, je značilno, da se investitorji pri urejanju potrebnih dokumentov slabo odzivajo, veliko težav pa je tudi zaradi neurejenosti zemljiškoknjižnega stanja. V oddelku za kmetijstvo, gozdarstvo in regionalni razvoj je redno zaposlenih 5 delavcev, imajo eno pripravnico in vrsto zunanjih sodelavcev, od redno zaposlenih so trije diplomirani inženirji agronomije. Vodijo upravne postopke s področij kmetijstva, »gozdarstva, lova, ribolova, veterine in varstva ter urejanja kmetijskih zemljišč, posebej pa se ukvarjajo tudi s področjem oz. koordiniranjem aktivnosti na razvoju podeželja in demografsko ogroženih območij in vodenjem postopkov denacionalizacij s področja kmetijstva in gozdarstva ter nalogami, ki so vezane na blagovne rezerve. Obseg dela se stalno povečuje, zlasti bo k temu prispeval lani konec leta nanovo sprejet zakon o kmetijskih zemljiščih. Na področju denacionalizacije same postopke vodijo zunanji sodelavci, v oddelku pa koordinirajo delo. Lani so vrnili 58 hektarjev kmetijskih zemljišč in 139 hektarjev gozdov in tako skupno dosegli vrnitev 557 nektarjev kmetijskih zemljišč in 3519 hektarjev gozdov, kar pomeni, da je bilo že ugodeno približno dvem tretjinam denacio-nalizacijskih zahtevkov. Posebno pozornost in vedno več dela, predvsem organiziranja in usklajevanja, pa namenjajo razvoju podeželja, saj se na tem področju število projektov nenehno povečuje. Pri tem koordinirajo delo svetovalnih služb, občin, upravne enote in strokovnih skupin, ki prihajajo kot zunanji sodelavci. V teku je, na podlagi načrta celostnega razvoja podeželja, ki je bil sprejet v letu 1991, sedem projektov: Vzorčen projekt za višinska območja - Breznica - Gabrovo (celostni razvojni projekt); Priprava tematske poti na Križno goro (turistično razvojni projekt); Projekt predelave sadja - žganjekuha in suho sadje v občinah Skofja Loka in Gorenja vas -Poljane (celostni razvojni projekt); Predelava lesa v malih proizvodnih enotah (Projekt je bil uspešno zastavljen že leta 1992 v Davči in se širi v vseh gorsko-višinskih območjih); Razvoj turizma na Starem vrhu; Razvoj turizma v Vinharjih z okolico; Razvoj turizma v Suši z okolico; Spravilo lesa iz gozda - projekt s področja kmetijskega pospeševanja. Zagotovo je prav oddelek za upravno notranje zadeve tisti, kjer se opravi v upravni enoti največ upravnih postopkov -kar 96 odstotkov vseh v UE, ali lani nekaj manj kot 36.000, in se nanj tudi ljudje najpogosteje obračajo. Ima tri referate: za osebna stanja, javni red in promet, prav tako spadajo v ta oddelek tudi že omenjeni krajevni uradi v Gorenji vasi, Železnikih in Žireh. Skupaj je v oddelku zaposlenih 13 zaposlenih, ki opravijo postopke za 39.636 prebivalcev, kolikor jih je živelo ob koncu lanskega leta na področju Upravne enote, bilo pa jih je natanko 100 več, kot pred letom dni. Lani je bilo registriranih 117 porok. Večinoma so to postopki, ki jih je mogoče rešiti že, ko stranka pride na okence, ali pa v enem dnevu, so pa seveda tudi zadeve - npr. postopek za pridobitev državljanstva, postopek za nakup orožja, ali prijava prireditev, ki trajajo znatno dalj časa. Za prijavljanje prireditev vodja oddelka ocenjuje, da jih večinoma že prijavljajo, pri čemer velja, da je javna prireditev vsaka prireditev, na katero se javno vabi. Ker je vedno večji poudarek na lastnini, na oddelku pri takih prijavah zahtevajo tudi soglasje lastnika prostora ali objekta, kjer naj bi bila prireditev. V oddelku spremljajo tudi delo avto šol, ki jih je na Škofjeloškem kar nekaj: poleg avto šole škofjeloške srednje šole za to področje, še dve tradicionalni avto šoli AMD, delujeta tudi dve zasebni avto šoli, ena društvena pa je prenehala z delom. Za število vozil ugotavljajo, da kar občutno raste - približno za 15 odstotkov (lani je bilo že več kot 17.000 vozil), zmanjšuje se starost vozil, lani pa je bilo v UE kar 511 novih voznikov oz. ima kar 60 odstotkov prebivalstva že vozniško dovoljenje. Število vse nesreč se je sicer zmanjšalo za 16 odstotkov, vendar je bilo za 14 odstotkov več mrtvih, kot leto poprej. Imajo tudi podatek o tem, da so policisti lani kar v 511 primerih šoferjem prepovedali vožnjo, če pa bi sešteli čas, ko so ti šoferji ostali brez dovoljenj, to znaša kar 68,5 leta. delek za oapoetetvo V oddelku za gospodarstvo dela 7 delavci poleg vodje oddelka, svetovalec za industfln svetovalca za razvoj in promocijo turiz^ višjega svetovalca za malo gospodarstvo, sve'' valca za obrt, podjetništvo in cene, še eflc strokovnega sodelavca in administratorja, j. izobrazbi imajo trije visoko izobrazbo, višjo in trije srednjo. Glavne pristojn0 oddelka je reševanje in sodelovanje pri ^ vanju gospodarskih vprašanj, spremljanje dw janj na področju gospodarstva, sodelovanj6 raznimi ministrstvi, spremljanje ukrepov ' državnem nivoju, vodenje upravnih postopa ( s področja malega gospodarstva in trgov^ analiziranje in kontrola cen, vodenje reg»sj obrti, delovnih pogodb, spremljanje raz^j turizma, svetovanje pri razvoju podjetni^ dajanje mnenj pri sofinanciranju projeK1 sodelovanja pri pripravi in sodelovanju razV nih strategij in drugih planov, koordinat" razvojnih projektov, spremljanje gibanja tjtfjj tičnega prometa, priprava podlag za of ' vanje turističnih produktov in infor mac| d priprava promocijskih gradiv in koordina^j ^ aktivnosti z občinami, koordinacija v p°sPw| ^ valni mreži na področju malega gospodar^ 5 spremljanje in nadzor nad projekti, brezpla\j Pj svetovanje malim enotam s področja fin^ ^ prava, podjetništva in investicij in sodelovaij) £ Skladom Republike Slovenije za razvoj gospodarstva, sodelovanje pri izobražev^ re podjetnikov, vključevanje v Evro-info ce$} v priprava izbranih nalog, ukrepov in analni *e občine ter strokovnih gradiv s področja fina''j »t anja drobnega gospodarstva. V preteklem letji *€ se ukvarjali in še vedno v teku je pr°l< p« ustanovitve medobčinskega sklada za f3*:! u malega gospodarstva, h kateremu so pri^H tri občine: poleg Škofje Loke še Železni** j Gorenja vas - Poljane. Sami ocenjujejo, fy Jo; sodelovanje s podjetji dobro, največ se z veli*; Ki podjetji, ki imajo v večini tudi velike tež U ukvarja vodja oddelka. Podatke o opraylje^ delu imajo le za prvo polletje, ko so prej6^ ___::u__me .___::u__j co .•m-aVi' Qq zadev in jih rešili 195, to pa jih med 58 upra^ enotami uvršča v Sloveniji na 23. mesto. Prebivalci še vedno ne ločijo občinske in državne uprave Tržiška upravna enota je najmanjša na Gorenjskem, zato se od drugih nekoliko razlikuje tudi po organiziranosti. • -j- ------- .. -lx:_: Osnovna razlika v primer javi z drugimi enotami je Manjše število prebivalcev na njenem ozemlju. Posebna značilnost je tudi, da se teritorij prejšnje in nove občine ni spreminjal. To je precej olajšalo začetek dela, žal pa se ljudje še do danes niso navadili na nastale spremembe, ugotavlja načelnica Upravne enote Tržič Alenka Maršič-Bedina. Po njenem Prepričanju je za to krivo irne, ki ne odraža vsebinske-pomena. Prebivalci še tudi razmere v občini. Kot ugotavlja načelnica Bedino-va, so s tržiškim županom v dobrih odnosih; tako ne prihaja do raznih zapletov, s kakršnimi se ubadajo ponekod drugod. "Najbolj sem ponosna, da smo ob drugem delu uspeli odpreti v Tržiču izpostavo kranjske pisarne za energetsko svetovanje. Za reševanje zahtevkov za denacionalizacijo smo privabili zunanje sodelavce, ki pomagajo na tem področju. Z našimi kadri da bi uspeli pokriti to področje. Prav sedaj se po hiši napeljuje elektronska pošta; zaenkrat je bilo povezanih le sedem računalnikov v prvem nadstropju stavbe, odslej pa bodo to možnost imele vse računalniške enote. Žal je zaradi nerešenih vprašanj glede pristojnosti za sistem informatike na državni ravni izkjučen iz programa modernizacije računalniške opreme oddelek za notranje zadeve. Tisto, kar je v naših močeh, pa je nenehno prizadevanje za a« pomena, rreuivaici sc jjuuiu^ju. m-, ««01«». "~— j~ —;-----. r----- * vedno hodijo urejat vse svoje komaj pokrivamo vse naloge, izboljšanje dela. Delavcem zadeve na občino, a ker sta občinska in državna uprava v eni hiši, vseeno kmalu najdejo Pravi naslov. Glede na druge enote imajo v Tržiču tudi manj zaposlenih, začetek leta 1995 so prevzeli °d nekdanje občine 30 delavcev. Toliko jih imajo še sedaj, čeprav jih sistemizacija dovoljuje 39. Zato so delo organizirali le v treh oddelkih; kot Povsod imajo oddelek za uPravne notranje zadeve ter oddelek za prostor in okolje, oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in ?kupne zadeve - kot pove že ^e, pa združuje vse druge zadeve. Še posebno v sledn-oddelku so delavci in Lp^a precej obremenjeni, *er manjše število ljudi pokri-a yeč pristojnosti, "rvo letn a*\™>. Alenka Maršič - Bedina največji primanjkljaj pa čutimo na področju informatike. Delovno mesto za informatika je predvideno, vendar --janje piuMuiuv in pre- novo zaposlovanje ni dovoljenem pristojnosti oziroma no. To pomeni, da na pod- t Vsebinsko določitev dela. ročju uvajanja računalniškega note Tržič nekatere dosedanje ^ani je delo teklo povsem sistema zelo nazadujemo. Le- dosežke, ovire pri delu in n°rmalno, uredile pa so se tos je naša primarna naloga, načrte za bližnjo prihodnost. leto delovanja je bilo Potrebnega precej časa za dejanje precej prostorov omogočamo strokovno izo braževanje na njihovem področju dela; tudi za upravni postopek smo jih posebej izobraževali, da bi čimbolj obvladali častno, a dokaj zahtevno poslanstvo. Prizadevamo si tudi, da bi bile storitve za stranke čimbolj kvalitetne. Posebno v oddelku za upravne notranje zadeve je vidna razlika v primerjavi s preteklostjo. Večina stvari se dobi takoj, na okencu, včasih pa je bilo zanje treba čakati dalj časa. Tudi na drugih oddelkih skušamo čimbolj skrajšati postopke. Vedno to ni mogoče, saj so ponekod zelo zapletena pravila za izvajanje zakonov, na nekaterih področjih pa je tudi velika količina dela naenkrat. Uradne ure so sicer le trikrat na teden, vendar ponavadi ne zavrnemo nikogar, ki pride k nam izven določenega časa," je opisala načelnica Upravne Upravna enota Tržič Republika Slovenija, Trg svobode 18, 4290 TRŽIČ TELEFON: (064) 53-051, TELEFAX: (064) 53-094 URADNE URE: ponedeljek od 8. ure do 14.30, sreda od 8. ure do 16.30, petek od 8. ure do 13.30 NAČELNICA: Alenka Maršič-Bedina VODJE ODDELKOV: Dragomir Ficko (notranje zadeve), Jasna Kavčič (okolje in prostor), Karmen Okršlar (obča uprava) l Oddelek za okolje in prostor lolfa .°ddelek irna pet delavk; dve sta zadolženi za ^acijska, gradbena in uporabna dovoljenja, ena delavka nieU s slanovanjskim področjem, poleg tajnice pa je v visv Se vodJa' Jasna Kavčič. Od petih oseb imajo kar tri vis°t°§0lslco iZODrazDO> zato je kvaliteta dela na dokaj odd i.ravm- 0° odsotnosti kogarkoli je prednost majhnega čep . a» da vsak pozna vse delo v njem. izdar 1?aC^ VSen zadev v enem letu Je kar obsežen. Lani smo Upo lokacijskih dovoljenj, 51 gradbenih dovoljenj in 36 z let3 dovoljenj; pri prvih dveh se je število v primerjavi dovoi't1 P°PreJ znižalo, pri zadnjem pa povečalo. Odločbe o Manj Ppglašenih del so s 124 primeri ostale na isti ravni, namenih 0 tucn °dl°^D 0 odškodnini zaradi spremembe odme n°St' serijskih zemljišč ali gozda ter odločb o tržišk" ?°^azrnernega deleža komunalne opremljenosti. V inv l. oočini je namreč čutiti manjšo finančno sposobnost } d0vQ]. orJev, zato zaradi nezmožnosti plačila nekaterim f m J Vis°kih zneskov določene zadeve stojijo nedokončane, jjf dena 0^delku nimamo svojega pravnika, zato izvajanje ^ stavbCl°na^ZaC^e stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih zuna •■I. Prost°rov ter stavbnih zemljišč poteka s pomočjo 4 2ad!nj s°delavcev. Na začetku leta 1996 smo imeli še 49 Prav' med letom Jih Je bil° rešenih 19, od tega 10 rnini t°mOČno' °b 30 nerešenih primerih je še 5 pritožb na Zave tVU' ^re v glavnem za postopke, kjer se kot -zanec pojavlja slovenski odškodninski sklad. —-uvi, pojavlja siovensKi ousk.ouiiiu5ki aiuau. rCe:a stanovanjskem področju se v glavnem ukvarjamo z v Vse '1° naJemnin pogodb. Lani smo jih registrirali 117. • *emr*eč Se- u'cvarJamo tudi z določitvami funkcionalnih 4 Štev i P" čemer pričakujemo v prihodnosti še povečanje j! Zemr*!^0^ zaradi povezanosti z vpisom etažne lastnine v j«1 pav *° knjigo. Zaenkrat smo imeli le 11 takih vlog, lani $ tud;1110 določili le 4 funkcionalna zemljišča, ker je to vezano natel13' določene stroške in iskanje dokumentov," je opisala j i »niča Kavčičeva glavne značilnosti lanskega dela. j lr^ °?Jej je največ problemov nastajalo pri odobravanju ^ ^onfvi. S*J se P" dajalcih soglasij večkrat kaj zatakne. ustn h s*tuaciJam se skušajo izogniti z organizacijo več da b■ 0Dravnav» skušajo pa tudi ugotoviti, kje so nasprotja, 'J ^ate*Z8ladili- Najbolj znan primer v zadnjem času, pri dovrjrm • •i6 prišl° do pritožb, je bilo delno lokacijsko pre?J.^nje za črpalno ploščad, nadstrešek in vkop cistern ijij-^denega bencinskega servisa v Podljubelju, odgovora z in>strstva pa še ni. Oddelek za upravne notranje zadeve Razdelitev pristojnosti med občinsko in državno upravo je dokončno urejena. Izvajanje odloka o javnem redu ih miru, ki je bilo največkrat sporno na začetku, je tako razdeljeno med občino in upravno enoto. Slednja ne skrbi več za komunalno redarstvo oziroma nadzorstvo, opravlja pa nekatere druge naloge, ki izhajajo že iz preteklega delovanja. "Naš oddelek zaposluje 9 delavcev, ki opravljajo večino nalog, s katerimi smo se ukvarjali že v prejšnji občini. Še vedno izvajamo naloge prijavno-odjavne službe, matičnih zadev in drugo. Zato je to delovno področje ljudem verjetno najbolj poznano. Najbrž tudi sami ugotavljajo, da se je v primerjavi s preteklostjo vendarle marsikaj spremenilo; predvsem čakanje in druge težave so odpadle, kar je pomembno pri urejanju raznih dokumentov. V letu 1996 smo izdali približno 100 potnih listin in okrog 1000 osebnih izkaznic. Pomembno je, da pri izdaji dokumentov zaradi izgube ali kraje - takih primerov je bilo pri potnih listih 58 - nismo odkrili indiciov zlorab. Pri vlogah za državljanstvo je trenutno v postopku še 82 primerov iz Tržiča, vendar jih ne rešujemo pri nas, ampak izključno v ministrstvu za notranje zadeve. Čakamo torej le rešitev drugostopenjskega organa. V postopku imamo tudi okrog 460 tujcev, skupno pa jih je verjetno okrog 500, saj vsi nimajo urejenega statusa. Na področju javnega reda in miru smo obdržali le nekatere pristojnosti. Vodimo registracijo društev, evidenco javnih prireditev in podobno. Na našem območju je registriranih 106 društev; med delovanjem našega oddelka smo jih registrirali le pet ali šest na novo. Zanimivo je tudi, da je bilo lani prijavljenih in registriranih 125 javnih prireditev, žal pa je nadzor nad njimi nepopoln, posebno s strani inšpekcijskih služb. Ne zdi se nam prav, da prireditve nadzira izključno samo policija, ne pa tudi tiste službe, ki so po zakonu za to pristojne. Redno pošiljamo priglasitve prireditev tudi tem službam, a doslej nismo dobili od njih nikakršnega obvestila. Imamo dokaj popolno evidenco o lastnikih orožja. Lansko jesen smo uspešno opravili tudi tehnični pregled orožja, med katerim smo ugotovili solidno stanje. Kakršnih koli poskusov kaznivih dejanj s prijavljenim orožjem v Tržiču doslej ni bilo. t Na prometnem področju nimamo posebnih problemov, razen tega, da je prav pri tem še vedno največja obremenitev oddelka. Lani smo registrirali 1820 vozil, od tega blizu 800 na novo. Izdali smo tudi 330 vozniških dovoljenj," je naštel vodja Dragomir Ficko najpomembnejše opravljene naloge. Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve Za ta oddelek je sistemiziranih 17 delovnih mest, od teh pa jih le 14 dejansko zasedenih. Kot je razvidno že iz imena, oddelek opravlja tudi skupne zadeve; strokovno-tehnične in druge spremljajoče naloge, med katerimi so vzdrževanje, kurirska služba, telefonske zveze, sprejemna pisarna, vložišče in drugo. Zaradi majhnosti oddelka so združili delovna mesta za opravljanje določenih upravnih in drugih nalog z delovnih področij več ministrstev. Upravna enota namreč nima posebnega oddelka za gospodarstvo ali kmetijstvo, oddelek pa ima v svoji sestavi referat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; le-ta je zaradi majhnosti tudi brez vodje. "Za upravne naloge iz pristojnosti ministrstva za gospodarske dejavnosti - vodenje postopkov o denacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij in vodenje pripadajočih evidenc - smo privabili zunanje sodelavce, ki dobro sodelujejo z delavci v oddelku. Lani je bilo rešenih 19 zadev, od tega je pravnomočnih 10. Od skupnega števila vlog smo doslej rešili približno polovico zadev. Pri upravnih nalogah s področja malega gospodarstva velja omeniti, da je upravna enota kot podpisnica pisma o nameri pristopila v članstvo lokalne razvojne koalicije za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Podpira občino Tržič kot osrednjega nosilca pobud za poseševanje razvoja na tem področju. S tem namenom je upravna enota sodelovala v seriji radijskih oddaj o podjetništvu, v katerih smo dali več praktičnih nasvetov v zvezi z izdajo ugotovitvenih odločb o izpoljnjevanju pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti. Tudi v bodoče bomo posredovali informacije o novostih v zakonodaji in svetovali pri odločitvah za podjetništvo. Lani smo se uspešno vključili tudi v projekt energetskega svetovanja občanom. To smo omogočili z odprtjem izpostave kranjske energetske pisarne v Tržiču. Zanjo nudimo prostore in tehnično-administrativno pomoč, sprejemamo pa tudi prijave za obisk in dajemo razne informacije. Do sredine januarja je svetovalec dobil v postopek 25 zadev. Radi bi privabili čimveč ljudi, ker se bomo le tako lahko začeli dogovarjati za samostojno energetsko pisarno. Nalog iz pristojnosti ministrstva za ekonomske odnose in razvoj je kar precej, od izdaj ugotovitvenih odločb o izpolnjevanju pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti, do kontrole cen, sprejema prijav urnikov obratovalnega časa, upravnih nalog s področja preskrbe in drugega. Pohvaliti moram vse delavce v oddelku, ki si pomagajo med seboj, da je vse delo opravljeno. Mislim tudi, da imajo obrtniki pri naši referentki precejšno pomoč," je ocenila delo na nekaterih področjih Karmen Okršlar, ki vodi oddelek za občo upravo. Pomembne so tudi naloge iz pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Gre za registracijo pogodb o zaposlitvi pri zasebnem delodajalcu, hrambo statutov oziroma drugih temeljnih aktov sindikata podjetij, izdajo delovnih knjižic, registracije evidence podjetniških kolektivnih pogodb in podobno. Na osnovi treh zakonov s konca leta 1995 so v teku tudi postopki, med katerimi so od 160 zahtevkov za priznanje statusa vojnega veterana do konca 1996. leta rešili 106 primerov, od 319 zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je bilo izdanih 42 potrdil, izdali pa so tudi 61 odločb o invalidnini, 18 odločb o invalidskem dodatku, po 1 odločba o dodatku za samohranilstvo in dodatku za pomoč ter postrežbo, pa 7 za posebno invalidnost. Pri tem delu so izbrali tržiški oddelek za testiraoje novega programa, kar so zelo uspešno opravili. Velik delež imajo tudi naloge iz pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri denacionalizacijskih vprašanjih so opravili okrog 60 odstotkov vloženih zahtevkov. Podobno je z vračanjem premoženjsko pravnih pravic agrarnih skupnosti. V sklopu tega oddelka je sprejemna pisarna in vložišče, kjer občani dobijo osnovne informacije in potrebne obrazce. Kranjčana omagala pod vrhom Ospa Koper - V petek popoldne sta Kranjčana, 18-letni Primož Umek in leto starejši Tadej Robnik, omagala v osapski steni. Enemu od njih so pošle moči približno 70 metrov pod vrhom. Postalo mu je slabo, zato sta s police, na kateri sta se ustavila, poklicala na pomoč. Približno ob sedmih zvečer se je začela reševalna akcija, v njej je sodelovalo trinajst članov jamarske reševalne službe. Do plezalcev so se spustili po steni navzdol. Ob dveh zjutraj se je reševanje srečno končalo. Projektant ovaden poneverbe in zlorabe Dokumente odpeljal domov in v svoje podjetje Kaznivih dejanj poneverbe ter zlorabe položaja aH pravic so kriminalisti ovadili 42-letnega I. L. iz okolice Kranja. KMMML Serija vlomov v avtomobile Skofja Loka - Za zdaj še neznani vlomilec je v noči s sobote na nedeljo odprl vrsto tujih avtomobilov. Policisti za njim še poizvedujejo. Vlomilce je iz stoenke, parkirane ob lokalni cesti proti Vincarjem, odmonitral avtoradiokasetofon z zvočnikoma, vreden 20 tisočakov. V Groharjevem naselju je vlomil v jugo, vzel ojačevalec, vreden 20 tisočakov, iz naslednjega juga mu avtoradia ni uspelo ukrasti, pri tretjem pa je spet imel srečo. Odnesel je avtoradiokasetofon sonny XRC510RDS, vreden 50 tisočakov. Očitno isti vlomilec se je nato iz Groharjevega naselja preselil na Novi svet. Iz parkiranega juga je ukradel avtoradio pioneer (serijska številka PI2100SO123587), vreden 36 tisočakov, zatem pa se ozrl še po Kopališki cesti. Tu je dva juga oskubil za radiokasetofona, prvi naj bi bil vreden 15, drugi pa 20 tisočakov. Pri večini osebnih avtomobilov je vlomilec razbil prednje trikotno okno, v enem primeru pa je prišel v avto skozi odklenjen prtljažnik. Ogrožanje varnosti na leškem letališču Lesce - V petek so na policijski postaji v Radovljici sprejeli pismeno prijavo v zvezi z ogrožanjem varnosti letenja na letališču v Lescah. Varnost letenja naj bi ogrozil S. O, direktor zasebnega podjetja. Policisti in kriminalisti urada kriminalistične službe UJV Kranj, ki zadevo skupaj raziskujejo, so ugotovili, da je v četrtek ob 16.15 z letališča vzletelo šolsko letalo ALC Lesce. Ob 16.30 naj bi po izjavah strokovnjakov iz ALC S. O. kršil varnost letenja. Letalo je bilo tedaj v zraku, S. O. v tem Času petnajst minut z land-roverjem vozil po letališki stezi in površinah, ki so sieser namenjene za vožnjo letal. Voznik o svojem početju ni obvestil vodje letenja, prav tako se ni javljal na klice prek radijske zveze. Policisti in kriminalisti o incidentu še zbirajo obvestila, bržčas pa bodo S. O. ovadili kaznivega dejanja ogrožanja varnosti letenja. V ozadju početja S. O. naj bi bil spor med ALC Lesce in zasebno šolo. V trgovini po cigarete Cerklje, Žirovnica - Zadeva seveda ne bi bila sporna, če se ne bi dogajala ponoči, ko sta bili trgovini zaprti. V noči s sobote na nedeljo je namreč neznanec vlomil v trgovino Živila v Cerkljah. Iz skladišča je odnesel več zavitkov cigaret marlboro in boss ter nekaj alkoholnih pijač. Ukradeno blago cenijo na 43.000 tolarjev. Skoraj teden prej, v noči s ponedeljka na torek, pa je neznani vlomilec z zlomom vložka cilindrične ključavnice prišel v skladišče trgovine Rožca v Žirovnici. Nabral je za 250.000 tolarjev različnih vrst cigaret (več kot tisoč škatlic) ter vrednostne bone podjetja Rožca. Oba vlomilca policisti še iščejo. Iz tovornjaka izginil mobitel Jesenice - Tatvine je osumljen 33-letni M. Č., državljan bosne, ki neprijavljen biva na območju Jesenic V torek, 21. januarja, je M. Č. .vstopil v odklenjen tovornjak in iz njega ukradel mobilni telefon, vreden 150 tisočakov. Policisti so ga pridržali za 48 ur, osumili pa so ga storitve še dveh vlomov v osebna vozila, ki naj bi jih zagrešil decembra lani. Iz prvega avtomobila naj bi ukradel avtoradio", iz drugega snežne verige. S kazensko ovadbo so policisti M. C. odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki pa ga je po zaslišanju izpustil. • H. J. Kranj, 28. januarja - Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci v UJV Kranj povedal načelnik urada kriminalistične službe Boštjan Sladic, naj bi I. L. kaznivo dejanje poneverbe storil od aprila do junija lani. I. L. naj bi si tedaj protipravno prilastil več projektne dokumentacije, programske in računalniške opreme ter katastrske načrte, za kar je bil zadolžen kot vodja biroja za nizke gradnje v Projektivnem podjetju Kranj. Večji del katastrskih načrtov in originalnih matric ie hranil doma, projektno dokumentacijo in programsko opremo pa v svojem novem podjetju. Očitno ukradeno dokumentacijo bi I. L. kasneje lahko uporabil pri svojem delu. S protipravno odtujitvijo naj bi povzročil za 6,563.000 tolarjev premoženjske škode, je povedal Boštjan Sladic. Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic naj bi I. L. storil s tem, da naj bi maja lani, ko je bil še redno zaposlen v Projektivnem podjetju Kranj, prestopil meje svojih pravic, da bi zase m za svoje podjetje pridobil premoženjsko korist. To naj bi storil tako, da je projekt rekonstrukcije lokalne ceste Britof-Šenčur na podlagi sklenjene pogodbe o projektiranju med naročnikom občino Šenčur ter izvajalcem Projektivnim podjetjem Kranj med redno zaposlitvijo v Projektivnem podjetju predal občini Šenčur prek projektivnega podjetja v Škof j i Loki. Prek njega naj bi izpeljal tudi plačilo projekta. S tem naj bi I. L. Projektivno podjetje Kranj oškodoval za 749.000 tolajev, za svoje podjetje pa pridobil za 502.000 tolarjev premoženjske koristi. Kriminalisti so pri I. L. opravili tudi hišno preiskavo ter zasegli večino dokumentacije, ki so jo vrnili Projektivnemu podjetju Kranj. • H. J. 45 let obstoja Združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj Za varnost v prometu ni dovolj le Krištof Kranj, 25. januarja - Letošnji 33. letni občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Kranj je bil posvečen 45. obletnici njegove ustanovitve. Člani ZŠAM Kranj so se zbrali v prostorih restavracije Iskra, kjer se je 20. januarja 1952 vse skupaj tudi začelo. Celoten občni zbor je potekal praznično, saj ga je že odprl eden izmed treh članov 1. upravnega odbora Anton Ši-lar. Podelili so tudi posebna priznanja - upodobitev zavetnika voznikov sv. Krištofa -predstavnikom ZŠAM po Gorenjskem in Kočevja, najstarejšemu še živečemu pok- NESREČE Vzvratno zadel žensko Kranj, 28. januarja • Pretekli teden so bile na gorenjskih cestah le tri prometne nesreče, v katerih so ili ranjeni trije ljudje. Najbolj "nesrečna" nesreča se je zgodila v nedeljo nekaj čez šesto uro zjutraj pred kranjskim zdravstvenim domom. 35-letni Živoiin P. iz Drulovke je pred zdravstvenim domom, v bližini trafike, parkiral osebni avto. Ko je vzvratno počasi speljal, je spregledal 75-letno Karolino S. iz Kranja, ki je Šla peš po parkirišču. Z zadnjim desnim delom avta jo je zadel v bok, ženska je padla in si zlomila roko, kar pomeni hujšo telesno poškodbo. Voznik ji je pomagal in jo pospremil v dežurno ambulanto, od koder so jo poslali v jeseniško bolnišnico. Zdaj je že doma. Pobegli je vozil BMW Skofja Loka - V četrtek ob 18.50 je neznani voznik pripeljal od Plevne proti osrednji avtobusni postaji v mestu in v križišču pri Pctrolu dohitel lado samaro, katere voznik je čakal na pasu za zavijanje levo proti Spodnjemu trgu. Neznanec se je z avtom zaletel v zadnji del samare, nato pa nemoteno peljal naprej. Oškodovanec te menil, da je povzročitelj trka vozil raercedes kovinske sive barve kranjskega registrskega območja. Očitno pa se je zmotil pri znamki avtomobila, saj so policisti ugotovili, da ie bil BMW, Pobeglega voznika so izsledili v petek popoldne, gre za 40-letnega Jožeta G. iz Stare Loke, ki je dejal, da je peljal naprej zato, ker se je prestrašil. • H. J. Cesta se je v nedeljo "zamašila" Že v soboto je bil na glavni gorenjski cesti izredno zgoščen promet, v nedeljo popoldne pa se je povsem ustavil. Kranj, 28. januarja - Gostejši prometni vrvež so policisti v soboto pričakovali, saj je lepo vreme tako rekoč pol Slovencev zvabilo na gorenjska smučišča. V sobotni popoldanski akciji nadzora prometa nad glavno gorenjsko cesto od Kranja-vzhod do Kranjske Gore ter Bleda je sodelovalo šest policijskih patrulj. Policisti so zaradi različnih kršitev napisali en predlog sodniku za prekrške, sedem voznikov so denarno kaznovali, štirim izročili plačilne naloge, šest pa so jih opozorili. V nedeljo je bil na gorenjski cesti promet še gostejši. Pet minut pred četrto popoldne so pred Peračico zletela skupaj štiri vozila, zaradi česar je promet potekal le enosmerno. Skoraj v hipu se je nabrala kolona tja do Radovljice. Prometniki so vozila na Črnivcu preusmerili na staro cesto, kljub temu pa so bili na magistralki občasni zastoji vse do sedmih zvečer. • H. J. ličnemu šoferju Tonetu Babiču in drugim. Najsvetlejši trenutek zbora je prav gotovo bila podelitev posebnih priznanj prevoznikoma Janezu Kranjecu iu Danielu Urbiču (Gorenjca meseca novembra 96), ki sta nesebično odšla v daljno Ukrajino po posmrtne ostanke na še vedno nepojas-nen način umorjenega kolega Tineta Pavlica. Ob prejetju posebnega priznanja, ki jima ga je ZŠAM podelili za humano dejanje, čeprav nista člana, sta prevoznika izrazila željo, da bi poklicni šoferji s skupno močjo poskušali od- f>raviti mnoge nevarne oko-iščine, ki jih spremljajo p° cestah v Vzhodni Evropi. ZŠAM, ki šteje trenutno 350 članov, je reden član Sveta za preventivo in vzg°^ jo v cestnem prometu Kranj in tudi redno sodelujejo \ akcijah za izbojsanje varnost1 v prometu. Posebno polOT nost pa namenjajo prav najn»' lajšim - osnovnošolcem - & zanje v dogovoru z nekatef' imi OŠ organizirajo pregl^f koles in "prometne ure : Lani so v to akcijo zaje'' 1650 učencev. Lani so jf udeležili tudi kongresa M^' narodne organizacije za hU' manitarno pomoč v Švici. * temi in drugimi akcijami bodo nadaljevali tudi v p11' hodnje. S. Šubic OSMRTNICA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v 72. letu umrla naša dobra mama MARIJA VIDIC rojena Kralj Od nje se bomo poslovili v četrtek, dne 30. januarja 1997, ob 15.30 uri na pokopališču na Srednji Dobravi. Žara bo od srede dopoldan v mrliški vežici na dobravskem pokopališču. Vsi njeni Nižje cene za vozila far d! NOVE FIESTA: od 1 7.250 DEM, E SCO RT: od 21.990 DEM DODATNE SUPER UGODNOSTI ZA VOZILA Z LETOM PROIZVODNJE 1 996 TELE-TV KRANJ ». Videostrani 18.45 Test slika 18.56 JV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.03 EPP blok - 1 19.08 Top »Pot 19.10 Poročila Gorenjske 404. >&-25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri "«9.30 Šola teka na smučeh 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.03 EPP blok - 2 20.08 Top spot 20.10 Najbolj nenavadni sneženi rnožje 20.35 Znani in neznani obrazi: Milan Marinič 21.10 Poročila Gorenjske 404 21.25 EPP blok - 3 21.30 Koncert skupine Babilon 22.30 Glasbeni spoti 22.40 Iz tiska: Gorenjski 8las jutri 22.45 Poročila Gorenjske 404 0.30 Z vami smo bili... nasivenje 00.31 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.32 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH OD-PAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna «».05 EPP blok 20.10 Mini 5, otroška glasbena lestvica 20.30 EPP blok 20.35 Scena, glasbena oddaja gostje ^herle band - ponovitev 21.55 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ur« ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VI-R|OSTRANI TV Železniki preko •CR ob 18., 19.15 In 21. uri. in"25 Reportaža z veselega tobogana «■00 Glasbena oddaja ATM TV KR. GORA Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 Novoletni koncert FS ie9'av, (Ponovitev) 19.17 Risanka 18.25 Videostrani 21.00 Satelitski [pogram Deutsche Vvelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ^.Videostrani 19.50 Napoved sporeda |™.00 Telemarket ... Telemarket ... napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK '8 ta YAdeo 8trani 18-°° TV Podaja Stolii °trosW program, ponovitev; 18 4« 1®-2S Kronika - ponovitev Ton -nn^o°«ina' ku,t^ ain mi 19.40 PJPn 20.30 Glasbena skrinjica Film 23.00 Top spot 23.05 TV ^aja 23.10 Video strani RA KRANJ ^Začetek programa, uvodna na-Poved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -^uga jutranja kronika 7.20 Čestitka Presenečenja 7.40 Pregled dnevnega £,ka 750 Epp 8-20 Oziramo se 8.30 tSUl I16 znam domov 8.40 Pregled SE 85° EPP 900 Gorenjska včeraj. St2? 9,20 Tema dneva 9.50 EPP k?i zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 *viz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 l*rnrtnice, zahvale 12.40 Novinarski EPaev!k, "-50 EPP 1300 Pflsom 13 in cl«40 Novinarski prispevek lPP: 1400 Gorenjska danes cpp Planinsko športni kotiček 14.50 aSLJrSi Epp 15-30 Dogodki in sSSSt RS 1600 EPP 18-20 Sveto-biva?rJL8ner9etsk9 P'sarne - ugodje v p££T Prostoru 1M0 EPP 17.00 vlad« 8,,po?ovora s predsednikom radirki 8tU(2,a rad'a Sevnica IV. Gorenisk^616 17-«° EPP 18.00 ^chir,^"98. Jutri 18.20 Music Program- p!;50 EPP 1930 Večerni 24^0 Zak^*"?8 2 Markom Črtaličem zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Za začetek smo vam pripravili eno izmed zanimivih tem. Tudi drugje je lepo je oddaja, ki bo na vrsti ob 14:40, v njej pa se nam bo pridružila Janja Budic. Ob 15:25 pa bo na sporedu oddaja NaSa priložnost, ki jo v celoti posvečamo borznim informacijam. Gost Iz Okirike bo odgovajral tudi na vprašnja poslušalcev. Poročilom radia Deutsche Vvelle Lahko prisluhnete ob 16:30. Potem pa bo že čas za ljubitelje narodnozabavne glasbe v oddaji Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Teden Karitas 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche Vvelle 17.00 četrta mreža radijskih postaj 18.00 Občinski tednik - Radovljica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne Informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro + naj, naj pesem 6.15 Novice 6.30 Vreme 6.45 AMZS 7.00 Snežne razmere na slovenskih smučiščih 7.15 Novice 8.00 Dopoldanski program 8.16 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.00 Opozorilo na kulturni dogodek 9.30 Kam danes v Ljubljani 12.30 Predstavljamo vam 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi naših poslušalcev 14.30 Hello agaln 15.30 Dogodki in odmevi radia Slovenija 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.40 črna kronika 17.30 Oddaja o kulturi 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Hollywood - oddaja o filmu 19.00 Nocoj bo... 19.25 Vreme 20.00 Barometer, poslovni radio, sledi satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. Inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KOLOVRAT DOMAČIH USM*ed5y° 5f RT^LU mK - torek v Gorenjskem glasu fr«wlP022r^n,! Poslušate nas lahko na r frekvencah 95.0 FM in 88.9 FM stereo. Ja, •V«? J0 smo Praznovali tretjo obletnico Kolovrata". Hvala za čestitke. K sodelo- anclU Pa vabim vse narodnozabavne ansamble, ki bi se radi predstavili v ^aaji. in §e nagradno vprašanje: Koliko let že izhaja naj, naj časopis Gorenjski glas? J M T^ovore pošljite čimprej na naslov: f irz'č, Balos 4 - za "Kolovrat domačih Radio TRŽIČ KUPON Odgovor >v; ^agrajenka trgovine "Abrakadabra" pa je ŠOLAR VALERIJA, ^Jše 3, 4227 Selca. Čestitamo in srečno. Voditelj oddaje Marijan Murko TVS 1 8.00 Vremenska panorama 9.10 Včeraj, danes, jutri 9.15 Videoring 9.45 Aerobika, 2. oddaja 10.00 Otroški program; Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.15 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 10.40 Tedenski izbor; Na robu, ameriška nanizanka 11.25 Rabljeva freska, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 14.00 Odstiranja, ponovitev 15.30 Naša pesem: Mešani pevski zbor Svoboda, Šoštanj 16.00 Povečava: Goli, ponovitev 1. dela 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Aerobika, ponovitev 2. oddaje 18.50 Podarim dobim 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Planet In 21.30 Raziskovalec, ameriška dokumentarna serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.05 Murphv Brown, ameriška nanizanka 23.30 Omamne sanje, ameriški film 1.00 Resnična resničnost, ponovitev oddaje o računalništvu 1.30 Videoring 2.00 TV jutri, videostrani otroke in mladino 16.40 Historia Histiae, dokumentarna oddaja 17.10 Hrvaška danes 18.10 Kolo sreče 18.35 Govorimo o zdravju 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Show program 21.30 Dokumentarna oddaja: veliko srce 22.00 Pol ure kulture 22.30 Opazovalnice 23.00 Klub D.D. 23.20 Prophecv, dokumentarni film 1.10 Poročila HTV 2 18.00 Risanka 18.10 Županijska panorama 18.35 Divje srce 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.20 Zakon v LA 21.10 Kdo ie šef? 21.40 Prepovedane noči, ameriški film 23.15 Srca zahoda 0.05 Srca zahoda 0.05 Ekskluzivna priča, ameriški film 1.35 Noč košarke 2.00 Košarka TVS 2 9.00 Euronevvs 9.20 Tedenski izbor: Mostovi 9.50 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 10.15 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 10.50 En knap, reportaža 11.20 Vrtoglavi ptič, baletni film 11.55 Yehudl Menuhln, Portret violinsta in dirigenta 13.40 orum 13.50 Alica, evropski kulturni magazin 14.20 Zgodbe Iz školjke 14.50 Tedenski izbor: Šef pa tak, nemški film 16.20 Pokončni policaji, angleška nanizanka 16.50 V slogi le moč. avstralska nanizanka 17.20 Italijanska restavracija, italijanska nadaljevanka 18.10 Lahkih nog naokrog 18.55 Okolje in mi, oddaja o ekologiji 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Vojakinja Benjamin, ameriški film 21.50 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22.50 Po sledeh mavrice, dokumentarna oddaja 23.20 Euronevvs 2.00 Košarka NBA: Houston - Indiana, prenos TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.20 Vldeo stran! 9.00 Tv prodaja 9.20 Video strani 10.10 Risanke 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah show, ponovitev 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 44. dela 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vitez za volanom, ponovitev 15.00 Karma, ponovitev 16.00 Oprah show: Najstniki, ki nočejo Imeti spolnih odnosov, 15. del 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 55. dela 17.15 Drzni in lepi, 56. del 17.45 Rajska obala, nadaljevanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 10.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira,' nanizanka 20.30 Ned in Stacev, 9. del nanizanke 21.00 Petkov večerni film: Chariev Hannah 22.35 Karma, oddaja o mejnih vedah 23.35 Ulica ljubezni, 11. del nanizanke 0.05 TV prodaja 0.25 Videostrani POPTV 7.00 Jutranji program; M MTV, Tele 59, TV Robin 10.00 šanta Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H.. ponovitev 13.00 Ro-seanne, nanizanka 13.30 Kuharske mojstrovine, ponovitev 14.00 Operacija Eichmann, film 15.30 POP 30 16.00 Mulci, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravjel, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nanizanka 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Hudičevo seme, film 0.00 Lovec na glave, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik 10.15 Vldeo kolaž 16.00 TV prodajaA/ideostrani 16.30 Skrivnostni kraji, ponovitev 3. dela dokumentarne serije 17.30 Srečni Luka, 17. del risane serije 18.00 A. .ab.abcčih -črka D 19.00 TV dnevnik 19.15 TV prodaja/Videostranl 19.30 Burleska 20.00 Iskanje pravice, film 21.30 Glasba 21.30 To je ljubezen, 12. del 23.00 Tv prodaja 23.15 TV dnevnik 23.30 Video kolaž AVSTRIJA 1 6.05 Čebelica Maja 6.30 Kalimero 6.55 Smrkci 7.10 Am dam des 7.25 Ime mi je Drops 8.35 Dinozavri 9.10 Kalifornijska gimnaziia 9.35 A-team 11.55 čebelica Maja 12.20 Kalimero 12.45 Smrkci 13.00 Ime ml je Drops 13.50 Starta 14.15 Artefix 14.25 Donozavri 14.55 Naša mala kmetija 15.45 Vesoljska ladja Vovager 16.30 A-team 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Poslušaj, kdo tam razbija 19.00 Prijatelji, nanizanka 19.30 Čas v sliki 20.15 Urgenca 21.10 Smrtonosno orožje, ameriški akcijski film 22.55 čas v sliki 23.10 Tatovi teles, ameriška srhljlv-ka 0.35 Ko pokliče tujec, ameriška srhljivka 2.05 Grenka ljubezen, italijanski film 3.50 Tatovi trupel, ameriška srhljivka 5.15 Vesoljska ladja Vovager HTV 1 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.20 Marisol, serija 13.05 Santa Barbara, serija 13.50 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Izobraževalni program 15.15 Program za AVSTRIJA 2 9.05 Zakon puščave III, italijanski pustolovski film 10.35 Bogat in lep 11.20 Avstrija danes 12.00 čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Hudournik 14.45 Hudournik 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogat In lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Denick, nanizanka 21.20 Luč v temi 22.40 čas v sliki 23.10 Sodobni časi 23.40 Evrod-nevi, Neapelj 0.10 Fantje Iz Milana 1.00 Vldeonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 Top spot 19.03 EPP blok - 119.08 TV kažipot 19.10 Poročilo Gorenjske 405. 19.25 Iz arhiva: Jaslice 19.59 Danes na videostraneh 20.00 Top spot 20.03 EPP blok - 2 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (v živo) Gorenjec meseca -glasovanje 20.25 Kamera presenečenja, 62. oddaja 20.40 Odprti ekran - 2. del (v živo) - video trač, - video naj, naj 96... the best - nominacija, skrita kamera - okrogli smeh, družabna kronika, rezervirano za vas... (domači video) 21.10 Poročila Gorenjske 405 21.25 EPP blok - 3 21.30 Kozje dirke in razstva koz v Valburgi (Produkcija. Tone Mlaker) 23.16 klena z vami 23.56 Poročila Gorenjske 405 00.11 Z vami smo bili... nasvidenje 00.12 Odpovedni sprot programa TELE-TV Kranj 00.13 Vključujemo: nočni zabavni erotični program; Erotični film (Distribucija: ALTEKA d.o.o.) 1.43 Videostrani LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob Klasbeni podlagi Radia Žiri. VI-EOSTRANI TV Železniki na vldeo-kasnti ob 18., 19.15 In 21. url. Kontaktne oddaj« vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Šolski utrinki - poučno informativna oddaja učencev OŠ Železniki 20.00 Današnji gost v studiu - kontaktna oddaja v živo iz studia TZV... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant (Tjaša Grah) 18.40 Čebelica Maja 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Vvelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Vldeo strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.25 Glasbena skrinjica - ponovitev 19.40 Top spot 19.45 T V prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Mladinski program 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -druga jutranja kronika 7.20 Čestitka GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM RADIO I04.S J>|W 10»» I0M IVI i OGNJIŠČE hI. UMI m lu lil U 41 ; Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče, za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Ptula 23, p.p. 4, 1210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM - PREDLOGI ZA 3. 2. 1997: Popevke! 1. MELODIJA DOBRE VOLJE - ŠOK 2. ŠE BO LEPO - KATJA MIHELČIČ 3. ZVEZDICE BELE - VLADO KRESLIN Nz"vižc« 1. NA GRAŠKI GORI POJEMO - ans. SIMONA PLAZLA 2. ČEZ HRIB IN DOL - ans. ŠALEŠKI ODMEV 3. TI NE VES - ans. TONIJA HERVOLA Zmagovalne psemi prejšnjega tedna: 1. NA SLOVENSKI ZEMLJI - BORIS KOPITAR 2. NAGELJ JODL MIX - ans. NAGELJ VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišč« Glasujem za: Popevka: Narodnozauavna vlža: Ime in priimek: Naslov: PoŠta: presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, danes 9.20 Trpinčenje med otroki in mladostniki 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kvlz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi Ijudmi17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 16.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: vasovanje s podo-kničarjem Francem Pestotnikom 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 11.00 RGL na rajžo gre, Kranjska Gora, HTP Gorenjka 12.30 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.30 Oddaja za ljubitelje gora 14.30 Turistična inforamcija 15.00 Avtomar-ket svetuje 15.30 Dogodki in odmvei RAS 16.00 Smo v Kranjski Gori v Prisanku 16.20 Spoznajmop se + uganka za poslušalce 16.40 Črna kronika 17.00 Tečaj nemščine na RGL 17.30 Tomo Pire predstavlja 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Žmajčkov mozaik - kronika Ljubljane tega tedna 19.25 Vreme 20.00 Vse kar potrebujete, je ljubezen I. Zagajšek 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik z gosti 22.00 Coca - cola koncerti R TRŽIČ R OGNJIŠČE Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Najprej se bomo učili. Prav zato bomo petkovo popoldne začeli s ponovitvijo devete lekcije tečaja poslovne angleščine Vlctor's Venture ob 13:40. Studentske informacij« bodo na sporedu ob 14:00. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35. Ob 15:30 bo *na vrsti informativna oddaja Kratko In jedrnato, nato pa bo stekla beseda o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche VVelle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babllon ob 16:45. Vsekakor bomo poskrbeli še za kakšno drugo zanimivost, recimo za petkovo nagradno vprašanje. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik - občina Bied 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 20.00 Radio Študent na radiu Triglav 5.30 - 9.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja t komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz Sa pojdem oz. Božje poti 18.30 ečerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program SI R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne Informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 15.00 Dogodki danes • jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL Najbolj rockerji '96 Pri reviji Ročk Vibe so tudi letos pripravili Ročk referendum, v katerem so ljubitelji ročk glasbe izbrali najboljše skupine, plošče, koncerte... v letu 1996. V kategoriji skupina ali izvajalec so bili za najboljše v lanskem letu Izbrani fantje iz Metaillce, sledijo Sepultura in Girls Against Bovs. Najboljša slovenska skupina je Skvtovve, sledita Adi Smolar in Interceptor. Podobna razvrstitev velja za najboljše albume leta '96, najboljši je bil namreč album Metaillce "Load", In "Etc..' skupine Skvtovver. Zanimivo, da pri najboljšem domačem albumu sledijo žalski Interceptor "Fade", oba albuma ga sta izšla pri kranjski založ-I Panika. Najboljši videospot leta je jasno Metaliica v post-riženi varianti, s komadom "UntJI »t Sleeps". In še koncert ieta. Sex Pistols v Hali tivoli v Ljubljani. • I.K. KINO RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. drama thrill. ODKUPNINA ob 20. uri BLED znan. fant. film KOSEC 2 ob 20. url SKOFJA LOKA amer akcij, film BLISK SMRTI ob 18. In 20. url ŽIRI amer. kom. JACK ob 20 uri PREPOVEDANO ZA ODRASLE ROMANIN CVEK S LITERARNA DELAVNICA SASOM HRIBARJEM prvakom slovenske humoristične stranke * Koliko časa gagaš na Radiu Slovenija? Baje bo aprila sedem let. * V kateri vlogi tvojih varovancev se najbolje počutiš? Kot Bozo. Zdaj je star sedem let. Rodil se je takrat, ko se je začel Ga-Ga. * Tvoj vzornik? Michael Jordan. * Kaj misliš, ali se Slovenci znamo smejati iz srca? Iz srca ne, iz debelega črevesa pa zelo. * Kaj pa tebe najbolj razveseli? Krompirjev golaž z makaroni. * Na kaj si najbolj ponosen? Da sem se v osmem razredu osnovne šole pri košarki dotaknil obroča. * Če bi se še enkrat rodil, bi postal... Vprašanje, če bi se rodil kot človek. Če bi se, potem bi želel postati upravitelj pragozda na Kočevskem, drugače pa drevesni lubadar. * Si rad hodil v šolo? Zelo, zelo! Samo v šolo sem rad hodil, in to v osnovno šolo. * Si v šoli pogrešal kakšen predmet? Samo več telovadbe! * Kaj priporočaš Gorenjčkom za dobro voljo? Da intenzivno opazujejo soseda, kadar mu ne gre! S' mi REKLI SO REKLI SO REKLI Kranj - Spodobi se, da ta prostor vsake toliko časa posvetimo tudi resnim temam. Minulo soboto je Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj proslavljal 45-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so učencem kranjskih osnovnih šol, ki so najboljše pisali ali risali o varnem prometu, podelili posebna priznanja. Anja Krivec, OŠ Lucijan Seljak: "Nagrajena sem bila za spis, ki sem ga napisala že nekaj časa nazaj, zato se ne morem spomniti naslova. Vem le, da sem opisala stanje v prometu, kakor smo ga spoznali na posebni vožnji po Kranju." Eva Kotolenko, OŠ France Prešeren: "Mene so nagradili za risbo o gasilcih, ki gasijo ogenj. Risala sem s temper-ami. Z naše šole so se za nagrado potegovale tri risbe, nagrado pa sem dobila samo jaz. Vesela sem, da so me nagradili." Nežka Pretnar, OŠ Simon Jenko: "Zelo vesela sem prejete nagrade. Nagrajena sem bila za spis, kjer sem pisala o prometu na splošno. Spis sem I napisala že lani, v četrtem razredu, poleg mene pa je bila z naše šole nagrajena še moja sosšolka Martina." Martina Verlak, Oš Simon Jenko: "Tudi jaz sem nagrade zelo vesela. Moj spis govori o prometu, o hudih nesrečah, ki se dogajajo na cestah, o tem, kako hitro na kraj nesreče pridejo policisti in podobno." • S. Šubic, slike: T. Doki VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisati: Jasna Huškarič, Jan Potisk, Spela Stanonik, Tina Žnidaršič, Dejan Kešina, Franci Tičar, Luka Čadež, bara Mohorič, Tina Jereb. Z izletom nagrajujemo Tino Žnidaršič. Prazniki so za nami Ko sneg zamete vse poti, je na tržiškem koncu ob cesti, ki pelje na Zelenico, lepa izletniška točka tudi Podljubelj. Tu zimska pravljica v vsej svoji lepoti še vedno traja. Vse od božiča se drevesa šibijo pod snežno odejo in kaže, da se je še ne bodo kmalu rešila. Umetnine iz snega in ledu srečujemo na vsakem koraku. Ledene kristalne sveče se ponekod sklanjajo vse bliže k tlem. Iz dimnikov se vije siv dim proti modremu nebu. V zimskem gozdu je lepo, tudi če se svetloba vzhajajočega sonca prebija skozi megleno ozračje ali če z neba naletavajo snežinke. Zemlja tiho spi, učenci in delavci pa smo morali zopet na delo. Kraji, skozi katere se zjutraj peljem z avtobusom, niso več v blišču in sijaju lučk. Mesta so spet pusta, vsakdanja. Vseeno pa me spominja nekaj na to, da smo imeli praznike in počitnice. Povsod okoli mene se dvigajo kupi napluženega snega. Ceste so posute s soljo, pločniki pa še vedno skoraj neprehodni. Ostali so nam le Še spomini na preteklo leto in preživele praznike. Ko se sprehajam po vasi, ugotovim, da so okna nekaterih stanovanj spet prazna, brez utripajočih luči. Tudi pri nas doma smo že pospravili novoletne okraske in drevesce. Vendar še vedno radi pomislimo, kako lep je bil počitniški sprehod po novoletno osvetljenem in zasneženem mestu. • Tina Žnidaršič, 8. b r. OŠ Zali rovt, l>žič Zelo dober tihotapski dan. Ulovili: 3 kg zlata, 1 tono smodnika in 2 km pušk. Blago z ladjo peljali skozi Žirovski predor. V predoru smo se zaleteli v muho. Pripeljali smo se do našega otoka in blago naložili na tovornjak, ki smo ga kasneje po kamniti železnici prepeljali v plastičen rov. Tam sem ga zastražil. Napisal: Strašni gusar, ki ima počeno glavo in ime Poskakujoča pamet. • Luka Čadež, 5. r. OŠ Žiri Gusarski dnevnik Gusarsko leto: 2351 let za luno Mesec: 12. december Dan: 31. petek skozi soboto Kdo smo Luka - legenda in maskota smikša, zaščitni znak živilcev, traktor Brazd. Jana - sem vedno zagnana, nikoli zaspana, le v šoli se zgodi, da tudi Jana včasih zaspi. Blai - sem bil, Blaž sem, torej Blaž bom. Rad jem, zato živim, torej zdržim. Sandra - Sem bitje nežnejšega spola in zahajam v šolo na kolih - Gimnazija Čirče in študiram 2. letnik. Sem tempirana bomba. Kdor me sreča na hodniku, naj se me ne dotakne. Tanja - Sem 0,25-1 jogurt, od mene visijo slastne banane. Sem brez holesterola. Če me pogledaš v oči, vidiš spominčice. Poglej od blizu, tudi dišijo. Maja - Nisem suha kot smreka, pa tudi lahka ne kot peresce. Sem bela kot jogurt, moja lica so rožnata kot breskev. Prav sedaj sem izgubila glavo. Kdor jo najde, dobi nagrado. • Iz glasila srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju UNITED COLORS OF BENETTON. SKOFJA LOKA, KRANJ, BLED V Ragljini redni rubriki ob torkih na strani "Prepovedano za odrasle" vsakič zastavimo nagradno vprašanje. Tudi današnji drugi torek, v letu 1997 ni izjema. Za pravilne odgovore pripravimo (vsaj) dve nagradi - vprašanje lahko preberete v Gorenjskem glasu in slišite v Sobotni raglji. Najprej o odgovorih na nagradno vprašanje o gostji 5obotne raglje, ki smo jo predstavili z nekaterimi uglednimi priznanji za njene dosežke v letu 1996: športnica Slove-nije'96; Slovenka leta 1996 (tako po izboru revije Jana kot tednika Nedeljski); Bloudkova nagrajenka'96; Osebnost leta 1996; dobitnica Dannyjeve zvezde popularnosti '96 ... -očitno vprašanje tokrat ni bilo (pre)težko, saj ste nam poslali rekordnih 53 dopisnic z odgovorom BRIGITA BUKOVEC. Žreb je knjižni nagradi namenil DANETU KOTU iz Kranja, ki obiskuje 2. b razred OŠ Simon Jenko v Kranju; in MATEJI MULEJ Iz Dobravice pri Fodnartu, ki je dijakinja I. letnika Srednje gostinske šole Bled. Čestitamo obema. Novo nagradno vprašanje: V KATERI DRŽAVI JE GOSTOVALA SOBOTNA RAGUA ZADNJO LETOŠNJO JANUARSKO SOBOTO, 25. januarja 1997? Odgovore na nagradno vprašanje lahko oddate na pošto do naslednjega petka, 7. februarja 1997, na naslov: GORENJSKI GLAS - za Ragljo. poštni predal 124,4 001 Kranj. Za dva od pravilnih odgovorov smo spet pripravili dve knjižni nagradi, ki ju podelimo z žrebom. Na dopisnico z odgovorom ne pozabite pripisati svojega naslova in - OBVEZNO - tudi šolo ter razred, ki ju obiskujete. Odgovorov brez podatka o razredu in šoli, ki ju obiskuje pošiljatelj odgovora, pri žrebanjih v letu 1997 ne upoŠtevamol M VRTILJAKI/ 1 ROMANO Vsak torek od 18.10 do 19. ure na =&ADiO C=IAnj 31.3 Frt IMMfl Gremo skupaj! Želve velikanke, tudi Osamljeni Jure, živijo na otočju Galapagos v Tihem oceanu. Bravo, pr'jateljčki, pred zemljepisnimi kontrolkami se vam zagotovo ne bodo tresle hlače. No, pravilnih rešitev je bilo torej kar precej in spet smo morali žrebati. Na skupni izlet z radijskim Vrtiljakom in Gorenjskim glasom bo šel Jure Štanta iz Škofje Loke, Puštal 92. Jure na izletu ne bo osamljen, tako kot njegov ubogi soimenjak s tihomorskega otočja. Med taborniki Kranjski taborniki bodo sredi aprila letos praznovali 45. obletnico svoje organizacije, ki trenutno v štirih odredih združuje nekaj več kot 500 članov. Za uvod v slovesnost vam, dragi pr'jateljčki, skupaj z Romano zastavljamo nagradno vprašanje. Kako se reče najmlajšim tabornikom, starim do šest let, in kako malo večjim, starim od sedem do deset let? Naj vam izdamo samo toliko, da gre za "živalske" nazive. Odgovore pošljite do petka na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Vrtiljak. • H. J. Klub vražjih babnic Brenda, Elise in Annie so bile med študijem prijateljice. Kasneje so njihove poti ločile. Brenda se je poročila t veletrgovskim magnatom, Elisa je postala filmska zvezda, Annie pa gospodinja iz Upper East Sidea. Vse so pomagale možem zgraditi uspešne poslovne kariere. In vsako je mož brezobzirno zapustil zaradi mlajše, boli seksi gospodične. Utrjene v zakonskem trpljenju Brenda, Elisa in Annie združijo sile in zasnujejo načrt, kako bi se najlepše maščevale svojim "bivšim". Napovejo vojno, ki se odvija na najvišjih nivojih v poslovnih pisarnah in spalnicah Manhatnna. Film je posnet po literarni uspešnici Olivie Goldsmith, tudi film, Ki ga je zrežiral Hugh VVilson, privablja v kino številne gledalce. Samo v treh tednih je prinesel nepričakovanih 80 milijonov dolarjev. "Vražje babnice" so odigrale tri odlične igralke. Katere? Odgovore na nagradno vprašanje pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Goražde je bosansko mesto ob reki Drini. Vsi ste odgovorili pravilno, žreb pa je brezplačne kino vstopnice na' menil Mariji Žitnik iz Vodic, Krvavška 17, Bernardi PogaČar z Golnika, Tenetiše 5, Jani Zarnik iz Šenčurja, Pipanova 19/ in Alji Mikelj iz Žabnice, Zg. Bitnje 50. Čestitamo. POSLI IN FINANCE UREJA; Marija Volčjak BORZNI GRAFIKONI Predstavitev projekta SQ -KOLIKO JE VREDEN TOIAR i Pozitivno trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi se je nadaljevalo tudi v preteklem tednu. Posredniki so očitno"mnenja, da je to šele začetek večjih nakupov vrednostnih Papirjev tako domačih kot tujih investitorjev. Spremembe tečajev delnic so bile v tem tednu velike, SB1 pa je pridobil kar 156 indeksnih točk. V ponedeljek so posredniki največ trgovali z delnicami Leka, ki so se podražile za 4 odstotke in SKB banke, katerih tečaj se je okrepil za 3 odstotke. Delnice SKB banke so presegle 30-odstotno spremembo tečaja, zato bo trgovanje s temi delnicami zadriano do objave dogodkov v podjetju, ki so vplivali na spremembo tečaja. Po daljšem času so zabeležile Pozitivno gibanje tudi delnice poslovnega sistema Dadas. Izdajatelj delnic bo še v tem mesecu predlagal upnikom sPremembo terjatev v lastniške delete, s čimer bi družba Prihranila del dobičkov. Odsotnost trgovanja z delnicami SKB banke se je najbolj poznal v torek, ko se je borzni promet Praktično razpolovil. Povečan obseg nakupov delnic, zanimivih tudi za tuje vlagatelje, se je nadaljeval še z nekaterimi "novimi" delnicami: prednostnimi in rednimi Kovinotehne, Pinusa in pTC. Zasedal je tudi svet Banke Slovenije, ki je poleg že Znanega sklepa o tem, da dovoli SKB banki povečanje deleža tujcev iz 30 na 49 odstotkov, obravnaval delovno gradivo o ureditvi načinov in pogojev, pod katerimi bodo lahko tujci kupovali vrednostne papirje v Sloveniji. V sredo so bili borzni Posredniki ponovno v formi, saj so sklenili za 390 milijonov tolarjev prometa. Skoraj polovico prometa so sklenili z delnicami Leka, katerih tečaj se je povzpel na 28.795 tolarjev. Tudi v četrtek se je nadaljevalo poskočno nakupovanje delnic, °J> dobrem prometu v višini 460 milijonov tolarjev. Lekove delnice razreda A so se približale psihološki meji 30.000 tolarjev. Novice o zanimanju tujih investitorejv za nakup večjega števila delnic Probanke so vplivale na njihovo ceno. Podražile so se za dobrih 9 odstotkov. Pozitivna gibanja so se nadaljevala tudi v Petek, ko so borzni posredniki sklenili za 560 milijonov tolarjev Poslov, SB1 pa je pridobil kar 46,29 indeksne točke. • R. S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC LEKA RAZREDA A Ljubljana, 27. januarja - Predstavniki Združenja SQ so direktorici Urada za varstvo potrošnikov dr. Vidi Čadonič Špelič predstavili projekt SQ. V pogovoru so posebej poudarili, da so znaki SO nadstandardni, kupca pa opozarjajo na slovensko poreklo blaga in storitev, obenem pa ga tuid ščitijo. V zadnjih letih se že kaže večje poseganje proizvodih z oznako SQ. V pogovorih pa so Še posebej opozorili na prehrambene izdelke in v okviru letošnje 7. strokovno specializirane razstave Slovenski proizvod - slovenska kakovost v Kranju od 9. do 12. septembra naj bi razstavo slovenske prehrambene proizvodnje pripravil tudi Domus. • A. Ž. Jubilej sejma Zaščita Kranj, 27. januarja - Od 30. septembra do 3. oktobra letos bo v Kranju že 25. mednarodni strokovno specializirani sejem Zaščita. Predstavniki Gorenjskega sejma so obiskali Upravo RS za zaščito in reševanje in se z direktorjem uprave pogovorili o praznovanju 25-letnice te prireditve v Kranju. Povabili bodo ustanove iz zamejstva s področja zaščite in reševanja. Povabili bodo tudi slovenske firme, ki zastopajo tovrstne programe. Za jubilejni sejem pripravljajo poseben katalog o 25-letni poti. V okviru sejma pa bo tudi nekaj mednarodnih posvetov. Gorenjski sejem se je odločil, da se bo s to prireditvijo vključil v svetovno združenje sejemskih prireditev. • A. Ž. 32000 30000 28000 26000 24000 22000 20000 18000 T~T IT I " 1 1 LEKA j....... ........ ....i...... 4- jt\ j j ......j...... .......1........ — ■■-■•(....... <\—• 1 t ........i........ i i j j .--i-i......4— t ■ i *.1J7 8.1.97 10.1.97 14.1.97 16.1.97 20.1.97 22.1.97 24.1.97 Delnice Krke na borzi Kranj, 27. jan. - Ljubljanska borza je na odprti trg C uvrstila delnice družbe Krka iz Novega mesta, trgovanje z njimi se bo začelo v ponedeljek, 10. februarja. Uprava Ljubljanske borze je sklep o uvrstitvi rednih delnic družbe Krka iz Novega mesta na odprti trg C (OTC) sprejela 24. januarja. V sodni register vpisan osnovni kapital Krke znaša 14.170.448.000 tolarjev. Sestavlja ga 3.542.612 navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo 4 tisoč tolarjev. V centralni register klirinško depotne hiše so bile vknjižene 6. januarja letos in s tem izdane v dematerializirani obliki. Delnice se tako prenašajo v skladu s pravili KDD. Delnice imajo na borzi oznako KRKG, trgovanje se bo začelo 10. februarja, do 19. decembra 1998 je omejeno le trgovanje z delnicami z oznako B, ki imajo 16,81-odstotni delež. Krka že pripravlja dokumentacijo, da bodo njene delnice uvrščene v borzno kotacijo A. DNEVNI PROMET Z REDNIMI DELNICAMI TERM ČATEŽ V TISOČIH TOLARJEV Motor 1.8il6V 115 KM Posodobljeni motorji in menjalnik, \-ecja ekonomičnost, znižanje emisij izpušnih plinov in lirupnosti MondeoGIA Samo 34.495 DEM Motor 1.8i lbV 115 KM, AliS zavorni sistem, zračna blazina za voznika in sopotniku. StTVO volan, centralno zakle/hinje. električni jnmiik stekel l\>sehnaponudba: klimatska naprava brezplačno! CREDnANSTAU URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVF.NUOj SUMMIT MOTORS UKBIJANA d.0.0 SUPINA (779 -W:AVTOHIŠA KAPOSI (1523-340),JAAKAVTO(1312 028),SERVISBIZILI(50-'. SKUPINA 063: AVTO CEUE (31-919). AVTO AHTIK (461 193), AVTO EDO (824 298), SERVIS KAVČIČ (754 091), SERVIS KRBAVAC (885 ?1 B); SKUPINA 064: AVTOHIŠA KAPOSI (241; , SERVIS TRZIN (721 720), SKUPINA 062: AVTO ŠERBINEK (411 ■ 721), AVTO ŠERBINEK PTUJ ^SERVIS FRUC (718-566). SERVIS TRIIAR (332-71 1^M0WS9 0S9),PSCPAIČ NOVO MESTO (21 SKUPINA 065: CMMTRADE (21 185), AVTOSERVIS GORENS"ČEK (85 123), SKUPINA066: NOVA (392 345),SKUPINA068: PSC 23),SERVIS GR02NIK (44-701),PSCSTEPAN (52 407),SKUPINA 069: S.0.S.C0MPANY (23 507),AVTORAJH (81 560). Kranj, 27.01.97 NAKimn/moDAiNi NAKUPNI/fROD.MNl|NAKUPNlTOOOAjTfl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 nt A BANKA (Trtic, Jesenice) 89.90 90,90 12,65 12,98 9,12 9,40 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora 181-039 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 90,10 90,80 12,70 1290 9,15 9,40 EROS(Stari Mayr), Kranj 90,15 90,50 12,77 12,85 9,15 9J5 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,00 91J0 1139 12,96 8,75 9,72 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 90,00 90,30 12,78 1235 9,25 HKS Vigred Medvode 89,60 90,80 1150 1290 8,90 9,40 HIDA-tržniea Ljubljana 90,25 90,40 12,80 1Z33 9,25 9,30 HRAM ROŽICE Mengeš 90,15 90,45 12,78 1288 9,20 9r33 HJRIKA Jesenice 90,00 90,45 12,75 12JŠS 9,15 9r35 INVEST Skofja Loka 90,15 90,33 12,78 1283 9,23 9,33 LEMA. Kranj 90,00 90,40 12,76 12JH 9,20 9,35 MADAi Nova Gorica, Šempeter 065/21-120 065/32-377 MIK&StaKc« 90,00 90,50 12,78 12J88 9,20 9,40 NEPOS (Šk. Loka. Trata) 90,15 90,35 12,78 1284 9,26 9,34 NOVA LB Kam r*. Medvode, Šk. Loka 90, 10 90,90 12,68 OL05 9,13 9,54 PBS d d. (na vseh poštah 88,20 90,60 11,00 12,80 8,40 9,04 PRIMUS Medvode 90,1$ 90,50 12,77 1ZS5 9,15 9r35 ROBSON Mengeš 90,10 90,45 12,77 12,87 9,20 9,35 SHP-Stov. hran. Inpos. Kranj 89,80 90,30 12,78 12,84 9,25 M? SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Lokaj 89,15 91,15 12,65 1295 9,08 9r33 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 89,00 • 12,39 8,75 SLOVENIJATURIST Jesenice 90,00 90,45 12,75 1284 9,20 9,34 SZKB Blag. mesto ŽM 89,40 91,10 12,38 12,95 8,35 *T7 ŠUM Kranj 211-339 TALONŽijml*.Titt, SkXflka.Zfl. «r# 90,00 90,49 12,75 1236 9,20 9,39 TENTOURS Domžale 90,20 90,80 12,75 1290 9,25 9,50 TROPtCAL Kamnik • Bakovnlk 9000 90,30 12,78 VL34 132 UKB Šk. Loka 90,20 91,00 12,70 12,94 9,15 W8 WILFAN JES9«C£ttperia(^UW0N •62-696 VVU.f AN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 VVILFAN Trtic 53-116 POVPREČmiTČAJ 89,84 90,61 12,63 1288 9,10 9r38 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakup blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihovo telefonske številke, nt katerih lahko gabite podrobnejše Informacije o menjalniških tečajih. Ali modemi VASJA REPINC, DIA PoStna ul. 3 4000 KRANJ tel.: 064/224-696 NOVO!!! TIPSKI PROJEKTI ARHITEKTURE VSEH VRST OBJEKTOV. ■ IZDELOVANJE NAČRTOV STANOVANJSKIH, POČITNIŠKIH IN POSLOVNIH OBJEKTOV LEGALIZACIJE OBJEKTOV NAČRTI NOTRANJE OPREME LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 vas vabi v tečaj • Knjigovodstvo za majhna podjetja; (osnovni ali nadaljevalni) • Tečaji računalništva; • Tečaj za voditelje čolnov; • Tečaj za radiotelefoniste z omejenim pooblastilom; ali v tečaje za krajši čas • Slikanje na keramiko in porcelan; • Slikanje na svilo • Osnove risanja • Šivanje in krojenje in novost • Izdelava pustnih mask • jadranje - od križarjenja do regat S 715 265 interieri Mi Moderni Interieri, trgovsko podjetje s pohištvom in stanovanjsko opremo, p.o., Ljubljana, Parmova 53 zbira ponude za PRODAJO na Jesenicah, Skladiščne ul. 5 (nasproti železniške postaje) stavbe, namenjene poslovni dejavnosti, zgrajene v dveh nadstropjih z mansardo - koristne površine 857 m2, s komunalno opremljenim zemljiščem ter parkiriščem v izmeri 1699 m2. Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh po objaiv na naslov: Mi moderni interieri, Parmova 53, Ljubljana. Informacije po telefonu 061/313-421. KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Obvestila iz kmetijske svetovalne službe Obnova starih sadovnjakov Sorica - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in kmetijsko gozdarska zadruga vabita kmetovalce v četrtek ob devetih dopoldne v zadružni dom v Sorici na predavanje o obnovi starih sadovnjakov. Na predavanju bodo govorili o tem, kako je s pravilnim obrezovanjem,«pomlajevanjem in gnojenjem mogoče izboljšati rodnost starega drevja, kako saditi drevje in katere sorte bi bile primerno za to področje. Predavala bo dipl. ing. Olga Oblak iz gorenjske kmetijske svetovalne službe. Trženje kmetijskih pridelkov Bukovica - Jutri, v sredo, ob devetih dopoldne bo v zadružnem domu na Bukovici predavanje o trženju kmetijskih pridelkov v razmerah velikih tržnih presežkov. Predavala bo dipl. ing. Olga Oblak. Kako kaže s krompirjem Šenčur - Dipl.ing. Tadej Sluga in mag. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije bosta v četrtek ob 10. uri v Domu krajanov v Šenčurju predavala o novostih pri pridelovanju krompirja, priporočenih sortah, težavah pri prodaji in o tem, kako kaže s pridelovanjem v prihodnje. Vpliv krmljenja na mleko Šenčur - Kmetijsko svetovalna služba vabi na predavanja o vplivu prehrane krav molznic na količino in kakovost mleka. Predavanje bo v petek ob 10. uri v Domu krajanov v Šenčurju, predaval pa bo dipl. ing. Franci Pavlin iz gorenjske kmetijske svetovalne službe. Če primanjkuje voluminozne krme... Žiri - Jutri, v sredo, ob 14.15 bo v dvorani DPD Svoboda v Žireh predavanje z naslovom Prehrana krav v pogojih pomanjkanja voluminozne krme. Lani so namreč kmetije zaradi junijske suše pridelale manj voluminozne krme kot običajno, zato bo pridelano krmo treba pametno razporediti Čez vse zimsko obdobje. Predaval bo prof. dr. Andrej Orešnik, redni profesor na Biotehniški fakulteti, oddelek za zootehniko. Problematika somatskih celic Poljane - Škofjeloška zadruga in kmetijska svetovalna služba vabita kmetovalce na predavanje priznanega strokovnjaka Jožeta Rodeta, dr. vet. med., iz kranjske enote Veterinarskega zavoda Slovenije o problematiski somatskih celic in prikritih vnetij vimen. Predavanje bo v četrtek ob pol devetih dopoldne v zadružnem domu v Poljanah. Aktualna vprašanja o kmetijski zakonodaji Blejska Dobrava - V kulturno gasilskem domu na Blejski Dobravi bo v četrtek ob pol desetih dopoldne predavanje dipl. ing. agr. Mojce Medje o aktualnih.vprašanjih v kmetijski zakonodaji, predvsem o prometu s kmetijskimi zemljišči, dedovanju kmečkih gospodarstvih, zaščitenih kmetijah, statusu kmeta, agrarnih skupnostih, omejitvah pri gnojenju.... Pridelovanje in prodaja zdravilnih zelišč Križe - Kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželskih žena Svit Tržič pripravljata v petek ob pol štirih popoldne v sejni sobi tržiške zadruge v Križah predavanje o pridelovanju in prodaji zdravilnih zelišč. Predaval bo dr. Rode iz hmeljarskega inštituta v Žalcu. • CZ. Društvo kmečkih žena Kranj Na dopust v Medijske Toplice Kranj - Društvo kmečkih žena Kranj (s svojimi odbori-v Kranju, Naklem in Cerkljah) pripravlja skupaj s kmetijsko svetovalno službo za svoje članice od 14. do 16. februarja "vikend paket" v Medijskih Toplicah v Izlakah. Cena "paketa" je 12.000 tolarjev. Prijave in vplačila sprejemajo kmetijska svetovalka Lidija Pogačar (tel. št. 242 - 736) ter na blagajnah cerkljanske kmetijske zadruge v Cerkljah in v Šenčurju. Zadnji rok za prijave je 31. januar • CX'. Srečanje slovenskih kmetij in Radia Slovenija Podobni po navadah, različni po dejavnosti V okviru 37. tradicionalnega Srečanja slovenskih kmetij in Radia Slovenije so kmetje izpod Storžiča v soboto in v nedeljo gostili 35 prekmurskih kmetov. Trstenik • Kmetje, člani kmetijskih zadrug Črenšovci in Hotiza - Polana so si v soboto najprej ogledali Pavletovo in Prekovo kmetijo v Goricah ter Fende-tovo v Žabljah, zvečer pa so se zbrali v domu na Trsteniku, kjer bi morala biti okrogla miza o razmerah v slovenskem kmetijskem zadružništvu. Od vsega je bila, zal, le miza, gostov iz Ljubljane, ki bi lahko kaj povedali ali obljubili, pa ni bilo, menda zato ne, ker so preveč zaposleni s sestavljanjem vlade in z vprašanji, kdo bo novi kmetijski minister. Naj bo tako ali kaj drugače: namesto pogovora o zadružništvu je bila prijetna prireditev, na kateri so domačini in gostje iz Prekmurja povedali, s čim se ukvarjajo, kako kmetujejo in s kakšnimi problemi se ubadajo. Ugotovili so, da so si podobni po kmetijskih navadah, a precej različni po kmetijski usmeritvi oz. dejavnosti. Domačin Peter Stare, najzaslužnejši za srečanje kmetov in za to, da se je radijska oddaja "ustavila" na Trsteniku, je razkril, kako se je porodila zamisel o srečanju podstoržiš-kih kmetov s prekmurskimi. "To oddajo zelo rad poslušam, še posebej mi ugaja zato, ker se vedno srečajo kmetje z različnih koncev Slovenije. Ob tem mi je šinilo v glavo, le zakaj se ne bi enkrat srečali še kmetje z našega konca. Poklical sem voditelja oddaje Ferija Kučana... In danes smo tukaj." Predsednik krajevne skupnosti Trstenik Jože Lombar je povedal, da je v vaseh pod Storžičem le nekaj večjih kmetij, vse ostale pa so manjše. Večinoma se ukvarjajo s prirejo mleka in mesa, v Čadovljah pqskušajo tudi s sadjarstvom, kmečki turizem, za katerega so dobre možnosti, pa se je za zdaj "prijel" le na Markunovi kmetiji v Babnem vrtu. Viktor Frelih, direktor kmetijske zadruge Naklo, je povedal, da zadruga obsega področje 33 vasi, da ima 165 članov in da se njeni člani večinoma ukvarjajo s pridelavo mleka. Sto deset kmetov je lani oddalo v mlekarno nekaj manj kot 4,7 milijona litrov mleka ali povprečno 4.700 litrov od vsake krave, povprečna mlečnost pa je bila skupaj z doma prodanim in porabljenim mlekom še nekoliko višja. Trsteniški humorist Marjan Naglic je doživljal kmetijske spremembe z drugačnimi očmi in je dejal: "Nekdaj umetnega gnoja še niso poznali, uporabljali so le tisto, kar so "nasrali". Na kmetijah bil je velik red, za vsak primer odprt bil je le "sekret"... " In s čim se ukvarjajo gostje, kmetje iz Prekmurja? Kmetijski zadrugi Črenšovci in Hotiza • Polana sta dve izmed petih zadrug, ki so nastale iz kmetijske zadruge Lendava. Obe imata po petdeset članov. Kmetje se večinoma ukvarjajo s pridelovanjem sladkorne pese, pšenice, koruze, oljnic in vrtnin, deloma pa tudi z govedorejo in prašičerejo. Osnovna goveja čreda se krči, ubadajo se že s pomanjkanjem telet. Misli, ki so se v so-boto zvečer ob vinski kapljici iz Lendavskih goric razodevale med pod-storžiškimi in prekmurskimi kmeti, so v nedeljo dobile lepšo obliko in "udarno moč" v oddaji, ki jo je neposredno prenašal Radio Slovenija. V oddaji so se tudi spraševali, ali je kmetijstvo za državo res tako malo pomembno, da predsednik vlade doslej še ni predlagal kandidata za kmetijskega ministra. • C. Zaplotnik Turistična agencija Vas je prenehala poslovati Večinski lastniki so ji odrekli podporo Država obljublja, da bo še naprej zagotavljala del denarja za promocijo turizma na kmetija)1'« kmetje pa agencije tudi ne bodo pogrešali, saj so si že doslej večino gostov priskrbeli sami*05 aVtOkampe c trnnvinCt fla Ljubljana - Agencija, ki je skoraj šest let skrbela za uveljavitev in trženje turističnih kmetij in podeželja, je s 1. januarjem zaprla vrata, ker so se večinski lastniki, to je podjetja zadružnega poslovnega sistema, odločili, da ne bodo več pokrivali njene izgube. V minulih šestih letih je namreč le približno polovico stroškov pokrivala s prihodki iz rednega poslovanja, nekaj denarja je za sofinanciranje različnih nalog zagotovila država, medtem ko so razliko prispevali večinski lastniki, ki so se skupaj z upravo prizadevali za to, da bi del manjkajočega denarja prispevali tudi lastniki turističnih kmetij. Več kot 150 kmetijam, s M - KŽK KMETIJSTVO TRGOVINA ŠENČUR VSE NA ENEM MESTU POPRAVILA IN IZREDNA IZBIRA REZERVNIH DELOV ZA TRAKTORJE: TORPEDO, IMT, URSUS, ZETOR, ŠTORE, UTB • za krompirjeve kombajne in izruvače • za SIP priključne stroje • za ostale stroje - gume, akumulatorje, ležaje, semeringe, motorna olja UGODNO! TRGOVINA ŠENČUR, del. čas: od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, tel. 064/411-025, 064/411-263 katerimi so poslovno sodelovali, so predlagali, da bi dva odstotka prihodka od vsakega gosta namenile za uveljavitev in trženje kmečkega turizma. Ker so se kmetije tedaj tudi same pospešeno razvijale in so velike vlagale, se za to niso odločile. Lani se je agencija poskušala preusmeriti v klasično turistično agencijo, vendar preusmeritev v manj kot enem letu in ob veliki konkurenci ni uspela. "Stari" gostje se sami vračajo na kmetije In zakaj agencija, ki je imela dobro "štartno osnovo", podporo močnega poslovnega sistema in države ter "ekskluzi-vo" pri trženju turističnih kmetij in podeželja, ni zmogla poslovati pozitivno? O tem so mnenja precej različna. V agenciji pravijo, da so za negativni rezultat krive predvsem značilnosti oz. posebnosti trženja ponudbe turističnih kmetij in podeželja. Odnos med gosti in lastniki turističnih kmetij in penzionov na podeželju je tako oseben, da so se "stari gostje" vračali na kmetije sami, brez posredovanja agencije, ki je morala za to vsako leto poiskati nove goste. Številni gostje so se za rezervacije na turističnih kmetijah odločali kar na osnovi kataloga turističnih kmetij, ki ga je izdala prav agencija Vas. Cene na kmetijah so bile dokaj nizke, tem primerne so bile tudi provizije... Obseg dela je bil preskromen "Mnoge je novica o prenehanju poslovanja agencije Vas pravi mag. Milan Krišelj z Visokega pri Šenčurju, ki kot predsednik komisije za razvoj turizma na podeželju pri Turistični zvezi Slovenije in lastnik turistične kmetije Pri Šuštarju v Hotemažah zelo dobro pozna probleme turizma na podeželju in še posebej turizma na kmetijah. "Ustanovitev agencije je bila za kmetije, ki so se ukvarjale s turizmom, vsekakor koristna. Agencija je s podporo države veliko naredila za promocijo kmečkega turizma, pomagala je tudi pri uveljavljanju enotne cenovne politike, obseg njenega poslovanja (kmetijam je zagotovila okoli tisoč gostov na leto) pa je bil veliko preskromen, da bi lahko živela samo od tega. Agencija tudi ob 50-odstotni proviziji ne bi mogla poslovati pozitivno, ampak bi se morala usmeriti tudi v dejavnosti, ki so zapisane v osnovni pogodbi o ustanovitvi. V njej piše, da se bo agencija ukvarjala tudi z trgovino - u. drobno, z izdajanjem turist'1«j nih publikacij in časnikov, 1« organizacijo prodajnih razstav" seminarjev ... Agencija vs^K teh dejavnosti v preteklosti n opravljala, vidno je bilo nje" delovanje na promocijske^ področju, saj je vsako le' izdala ličen katalog PoČitmf na kmetih, v katerem pa f žal, pod oznako kmečki t«^ izem predstavljala tudi vse * penzionov, gostiln in drug1! lokakov, ki ne zaslužijo mes' v katalogu," pravi mag. M"^ Krišelj in priznava, da piu turistične kmetije morale jjB glede na vlaganja pristati WH to, da bi določen delež % vsakega gosta prispevale promocijsko in prodajne javnosti agencije. Bo nastala nova (zasebna) agencija? In kakšne bodo posle^L ukinitve turistične agenCig Vas? Za turistične kmetije.,J so si že doslej same zagotoV približno 90 odstotkov gos^ to ne bo posebno hud uda^ še posebej ne, ker so h kmetijskem ministrstvu Že 0 ljubili, da bodo še nap''; sofinancirali promocijo tuj^ ma na kmetijah.. "Prepf1^ sem, da se bo našla agenev bržkone zasebna, ki se usmerila na področje k01^ ega turizma in ki bo, raz^ menjena promocijskega ^ svetovalnega dela, m°f tudi ekonomsko uspeš?3j( pravi mag. Milan Krišelj ^ poudarja, da se turizem slovenskih kmetijah lepo ^ vija, problem je le v teflJjjp j/uoiuiuujo u£i/iiv,ijv yaa u\j agi/iiv*ija unvaijaia iuui z »«j«, pivuiv.ni jv. iv t . presenetila, tiste, ki pobliže opravljanjem recepcijske strokovno in statusno že up K poznamo razmere, niti ne," službe za zasebne sobe in z vajeti. • C. Zaplotnik KOLESA DRSALKE Velika Izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN • popravilo koles, rezervni deli in oprema Drsalke, brušenje in opreme za hokej Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9. -12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tet. 245-007 lsASO UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d. Državno prvenstvo smučarskih tekačev na Pokljuki ANDREJA MALI EN MATEJ SOKLIČ ZMAGALA Sobotno in nedeljsko tekmovanje je bil prvi del državnega tekaškega prvenstva. Tokrat so jekmovah na krajših progah. 9. februarja bo prvenstvo v maratonu, 22. in 23. marca pa Prvenstvo v štafeti in klasiki na 15 in 30 kilometrov. F Kranj, 28. januarja - Tekaški smučarski klub Triglav je odlično izvedel dvodnevno tekmovanje na Rudnem polju na Pokljuki. V soboto je bila na sporedu klasika, v nedeljo pa zasledovalni tek v prosti tehniki- Kranjčani so hvaležni za Pomoč vadbenemu cetru Slovenske vojske in donatorjem Merkurju, Swatyju iz Maribora, Cometu iz Zreč, Mobitelu, MB iz Nakla, MNZ in Uko Kropa. Tudi po tekmovalni Plati je bil Merkur uspešen. Zmaga sicer ni ostala v Kran- ju, zato pa je bila Urška Dolinar druga in tretja, Gašper Grašič dvakrat tretji, Klemen Lausegar in Maja Benedičič druga, Rok Šolar tretji, Nuša Žibert pa je bila četrta. Dobro so tekli še Aleksandra Lanišek, Kristina in Martina Mohorič, Lea Zupan, Martin Romih, Jera Rakovec in Andrej Ropret. V klasiki na 10 kilometrov je med člani generalno Matej Soklič za dobre tri sekunde premagal Jožeta Kavalarja (oba Planica) in lanskega prvaka Marka Dolenca, za njimi pa so se uvrstili Ivan Maric, Vasja Rup-nik in Aleš Novak. Med dekleti je svojo premoč dokazala Kamničanka Andreja Mali, ki teče za Dol, in prehitela Petro Maidič (Dol) in favorit i njo Natašo Lačen, ki ji nika-kor ne gre in razmišlja o slovesu od teka. Samo v konkurenci juniork je zmagala Malijeva pred Dolinarjevo iz Nekdanji tekač Borut Nunar Pokljuki ni uspela zmagati Kranja, med juniorji pa Rupnik (Logatec) pred Novakom (Planica) in Grašičem (Kranj). V nedeljo je bila zasledovalna tekma, kjer so bile med fanti razlike majhne. Kavalar je silovito napadal Sokliča in ga skoraj ujel, vendar je imel in Nataša Lačen, ki tokrat na zmagovalec Matej Soklič - Foto: J. Košnjek Kdo na prvenstvo Zmagovalec obeh tekem med moškimi Matej Soklič )t povedal, da Je solidno tekel in da bi bil vesel, če bi mu uspel kakšen dober tek tudi na tekmi svetovnega pokala. Prepričan je, da zasluži potovanje ne svetovno prvenstvo v Trondheim, kjer bi bil lahko med 40 najboljšimi, vendar ne ve, kdo bo šel in zakaj, saj trdnejših meril ni. Soklič je med tistimi, ki jih vodstvo reprezentance graja zaradi zmerjanja vodstva. Trener reprezentance Jure Velepec pa vztraja, da bi šli na svetovno prvenstvo dve dekleti in moška štafeta, sicer pa zanj veljajo samo uspehi na mednarodnih tekmah. Soklič še dovolj moči. Pri dekletih pa je Lačnova odstopila in Malijeva je zanesljivo zmagala. V zasledovalni tekmi na 15 kilometrov v prosti tehniki so bili generalno med fanti najboljši Soklič, Kavalar, Dolenc, Maric, Rupnik in Petkov-šek, med dekleti generalno pa Mali pred Erlichovo, Jakševo in Kranjčanko Dolinarjevo. Med juniorji so bili najboljši Rupnik, Novak in Grašič, med starejšimi mladinci Zagoršek (Planica) pred Jakšo (Logatec) in Šolarjem (Kranj), med mlajšimi mladinci Ambrožič (Logatec) pred Lausegarjem (Kranj), med mlajšimi mladinkami Pod-vizova iz Olimpije pred Kranjčanko Benedičičevo, med starejšimi mladinkami Petra Majdič (Dol) in med juniorka-mi Malijeva. Ekipno je zmagala Olimpija pred Logatcem in Kranjem. • J.Košnjek USPEŠNI NA SVETOVNIH POKALIH Kranj, 28. januarja - Tn °dlične slovenske plavalke AJenk* in Nataša Kejžar ter Tanja Blatnik pa tudi trener Ciril Globočnik, ki so uspešno nastopali na svetovnem pokalu * hnskem Espoo, so doma. Plavalke so v Espoo dosegle dva državna rekorda in odplavale tri osebne rekorde. Metka »parovec je iz Espooo odpoto- vala v ^S3.rk,1,;iiet Tanja Švedski "Malmoe i 'etovnega p '.tudi uspešna. » Blatnik je poudarila, ;a Je zelo zadovoljna, da se Prvič v svoji karieri vrača s m svetovnega pokala z Jnedaljo in je s časom in Jvmitvijo na 800 m prosto več fot zadovoljna. Prav tako ')• 5j{* vesela uspeha v disciplini m prosto, v kateri je ^stavila osebni rekord, manj PM nastopom na 400 m prosto, r1 )e bil njen zadnji nastop in je 16 čutila posledice utrujenosti. Alenka Kejžar je bila zado-^01Jna z uvrstitvami, ne pa s g*, ki jih je dosegla. Na to ^movanje je namreč odšla s J^akovanji, da postavi kak zanimanja. Kitajke imajo zaradi znanih afer iz preteklosti stalne doping kontrole, ko pa je prvo mesto osvojila Nataša je tudi njo dosegla kontrola. Izredno Snei' .P°leg te8a Pa ie Post" fcneV dva državna rekorda. j\le^a.Pa vzela celo svoji sestri niCl. za kar se ji bo slednja Tanja Blatnik ter sestri Nataša in Alenka Kejžar - Foto: T. Doki najverjetneje maščevala in jo enkrat tudi premagala. Ciril Globočnik (trener) pa je poudaril, da je izredno zadovoljen s formo vseh štirih plavalk. "Tekme svetovnega pokala se vrstijo v razmaku nekaj dni in to je za plavalce izredno naporno. Naše plavalke se dobro držijo in da se nekoliko odpo-čijejo, ne bomo šli na tekme v Glasgovv (Velika Britanija) in Gelsenkirchen (Nemčija), ampak se bomo pripravljali za nastop v Imperiji (Italija 4. in 5. februarja) in finale v Parizu (Francija - 8. in 9. februarja). Veseli me, da smo nekoliko bolj opazni kot v preteklih letih in poleg Kitajk deležni velikega zadovoljen sem tudi z nastopom Metke Sparovec, ki je postavila fantastičen rezultat na 100 m prosto (0:55.08) in kaže na to, da je bila preteklo leto v manjši krizi. Tekma v Espoo je bila težka, kajti če smo hoteli premagati Kitajke, so morale naše tekmovalke odplavati državni rekord. Sedaj bo treba tekmovalke le še psihološko pripraviti za nadaljnja tekmovanja, saj se na obsegu treninga v tem kratkem Času ne da kaj dosti storiti. Žal še vedno ni urejeno s Plavalno zvezo Slovenije financiranje nastopa na svetovnih pokalih in kar bojim se, kako bo z zadnjima dvema tekmama tako v Italijo kot v Franciji. To bo treba v prihodnjem tednu rešiti, kajti tekmovanje se približuje koncu, klubi pa nimajo sredstev za ta namen," je pou daril Ciril Globočnik. Plavalke in trener se zahval jujejo podjetju Urban, ki jim je omogočil stalni stik z domovino in mediji. * Jože Marinček TEKME TUDI V KRANJU Kranj, 28. januarja - Z dograditvijo plavalnega bazena so se Plavalnemu klubu Triglav izpolnile želje, da tudi v domačem bazenu v Kranju organizirajo tekmo za državno prvenstvo. Tako so se prijavili za organizacijo treh tekem, ki jim jih je Plavalna zveza Slovenije tudi zaupala. Prva tekma bo že od 31. januarja do 2. februarja, namenjena pa bo deklicam in dečkom, ki bodo nastopili na zimskem moštvenem in posamičnem prvenstvu Slovenije. • J. Marinček ŠPORTNO PLEZANJI SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO Šentvid, 28. januarja - V četrtek, 23. januarja, je bilo na umetni plezalni steni* škofijske gimnazije v Šentvidu zelo živahno. Na srednješolskem prvenstvu v športnem plezanju se e pomerilo kar 24 deklet in 54 fantov iz petindvajsetih srednjh Jol. Tekmovanje je imelo tudi mednarodni značaj, saj so nastopili tudi srednješolci iz Italije in Hrvaške. Tekmovali so v dveh kategorijah in sicer letnik 80-81 in 78-79. To je pravzaprav posebnost, saj se ti kategoriji na državnem prvenstvu nikdar ne srečata, ker so vse kategorije zamaknjene za eno leto. Na startu so bili prav vsi najboljši tekmovalci in tudi številni taki, ki sicer ne tekmujejo. * Tudi pravila tekmovanja so na tem. prvenstvu nekoliko drugačna od tistih na državnem prvenstvu. V dopoldanskem delu so vsi tekmovalci nastopali na isti smeri, tekmovalke pa na svoji. Nastopali so ločeno po kategorijah, v finale pa se je uvrstilo najboljših šest deklet gledano absolutno in osem fantov. Tako smo v popoldanskem finalu videli štiri dekleta iz mlajše in le dve iz starejše kategorije. Podobno je bilo tudi pri fantih, saj so se v finale uvrstili le trije iz starejše kategorije. Tekmovanje je štelo tudi za prvenstvo šol. Vsaki šoli sta šteli dve najboljši uvrstitvi iz vsake kategorije, posebej za dekleta in posebej za fante. Nekoliko presenetljivo je pri dekletih (80-81) zmagala Saša Truden iz Srednje ekonomske šole Kranj, pred favorizirano Katarino Štremfelj (Gimnazija Kranj), kar pa kljub vsemu ni ogrozilo prvega mesta gimnazijk iz Kranja, saj je v starejši kategoriji premočno zmagala Lenča Gradišar (Gimnazije« Kranj). Presenečenja pa ni dovolil Matej Sova prav tako dij:tk Gimnazije Kranj, medtem ko je v mlajši kategorji prvo mesto zasedel Primož Žitnik iz Gimnazije Skofja Loka. Rezultati posamezno: dekleta letnik 80-81: 1. Saša Truden (Sr. ekonom. Kranj), 2. Katarina Štemfelj (Gimnazija Kranj), 3. Blaža Klemenčič (Gimnazija Skofja Loka), dekleta letnk 78-79: 1. Lenča Gradišar (Gimnazija Kranj), 2. Katja Šturm (Sr. grad. ekonom L}\ 3. Maja Šuštar (R. Maistra Kamnik); fanjte 80-81: 1. Primož Žitnik (Gimnazija Skofja Loka), 2. Aleš Pelko (Sr. agroživil. Ljubljana), 3. Uroš Grilc (Sr. eko-adm Kranj). Rezultati ekipno: dekleta: 1. Gimnazija Kranj, 2. Srednja grad. - ekon. Ljubljana, 3. Gimnazija Skofja Loka, fantje: L Center sr. šol Velenje, 2. Gimnazija Skofja Loka, 3. Škofijska gimnazija Šentvid. • A. S. VATERPOLO KATASTROFA PORTOROŽA Kranj, 28. januarja - Nadaljevalo se je državno vaterpolsko prvenstvo. Koper je v Kranju premagal Kokro s 14:7. Nobena ekipa ni nastopila v popolni postavi. Pri Kopru sta manjkala Štrkalj in Goljuf, pri Kokri pa ni bilo Klemena Podvršckj, Jureta Pančurja in Črta Malavšiča. Odločilna za zmago Kopra je bila večja izkušenost, Kokra pa je preveč grešila v napadu, v obrambi pa se je poznala odsotnost Malavašiča. Triglav pa je katastrofalno s 24 :1 premagal Tomas Portorož. Goste so prišli v Kranj le s sedmimi igralci, pri Triglavu pa so zabijali gole vsi, razen Klemena Štromajerja m vratarjev Igorja Belofastova in Matjaža Homovca. Kranjski trener Igor Štirn je dal priložnost mlajšim, ki sta jo Jurte Nastran in Sandi Mertelj dobro izkoristila, Galič, Bukovec in Balderman pa niso igrali. V drugih dveh srečanjih je Mogota Ljubljana z 8 : 7 premagala Probanko Leasing, Triestina pa z enakim izidom Tivoli. Triglav ima 22 točk, Mogota Ljubljana 16, Probanka Leasing 15, Koper 15, Kokra 7 itd. Trener kadetske reprezentance Slovenije Vojko Podvršček je določil 13 igralcev za mednarodni turnir v Carigradu. Kadeti bodo avgusta sodelovali na evropskem prvenstvu. V Carigradu bodo igrali z reprezentancami Romunije, Turčije, Bolgarije. Ukrajine in Gruzije. V reprezentanci so tudi Kranjčani Vreček, Puhar, Malavašič, Gantar, Suhadolnik in Likozar. • J. Marinček KEGLJANJE PRVAKA URBANC IN JERALOVA Kranj, januarja - Na finalu gorenjskega kegljaškega prvenstva so nastopili vsi najboljši iz kvalifikacij in pet najboljših z lanskega prvenstva. Po pričakovanju so bili najboljši tekmovalci tn tekmovalke Iskraemeca in Triglava iz Kranja, kegljali pa so na kegljiščih v Škofji Loki in v Kranju. Na državno prvenstvo gredo med ženskami štiri najboljše, med moškimi pa deset najboljših. Med moškimi je vrstni red naslednji: Urbane 1938, Oman 1905. Štrukelj 1866, Juvančič 1824, Oman 1822 (vsi Iskraeme-co), Semrl (Log Steinel) 1782, Hafner (Log Steinel), Jezeršek (Commerce Jesenice) itd. Med ženskami pa Jerala 2534, Belcijan 2509 in Fleischman 2489 (vse Triglav) in Zaje (Ljubelj) 2486. • J. Pogačnik ATLETIKA KRANJSKE ATLETINJE NA DUNAJU Kranj - Četverica najboljših kranjskih atletinj je pod vodstvom trenerja Dobrivoja Vučkoviča v soboto in v nedeljo sodelovala na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu na Dunaju. Marcela Umnik je v skoku v daljino zmagala s 601 centimetrom, Rrigita Langerholc pa je na prvem tekmovanju po ozdravitvi lažje poškodbe tekla na 400 metrov nekoliko bolj zadržano, a je bila kljub temu s časom 55,09 sekunde prva. Jana Zupančič se je v troskoku uvrstila na tretje mesto (11,81), njena klubska kolegica Tina Čarman daljino četrta z rezultatom 5,48 metra. Ob koncu tedna bodo najmlajše atletinje in atleti kranjskega Triglava nastopili na pionirskem dvoranskem državnem prvenstvu v Celju. • CZ. KEGLJANJE ODLIČNA IGRA KRANJČANOV TRIGLAV: BALMICO SLOVENJ GRADEC 7:1 (2513:2428) Kranj - Varovanke trenerja Vinka Šimnovca so tokrat zaigrale odlično in bile skozi celotno srečanje v vodstvu. Po prvem nastopu je bila prednost 57 kegljev, po nastopu drugega para pa že 85 kegljev in s tem je bila zmaga zagotovljena. Zelo dobro ie igrala Silvana Belcijan in bila najboljša posameznica na srečanju s 436-imi podrtimi keglji. Po daljšem času je v vrstah Triglava zaigrala reprezentantka Andreja Ribič in pokazala dobro pripravljenost. Razveseljivo je, da so prav vse Kranjčanke presegle rezultat 400 kegljev. Triglav : Ribič 419, Jerala 406, Fleischman 403, Cof 415, Nardoni 434 in Belcijan 436. • Nenad Antonič Kranj, 28. januarja • V nadaljevanju 1. SKL za moške so državni prvaki iz Kranja z vrhunsko igro cele ekipe katastrofalno porazili goste iz Medvod. Rezultat: ISKRAEMECO : HIDRO 8:0 in v kegljih 5730 (ekipni rekord kegljišča): 5143 ISKRAEMECO: Urbane 1006 (rekord kegljišča), Vane Oman 947, Štrukelj 985, Marko Oman 953, Juvančič 925, Beber 914. V prvem paru je Boris Urbane z vrhunsko igro _ podrl že 1006 kegljev v 191. lučajih in za 4 keglje popravil svoj rekord kegljišča v Kranju, nato pa v stilu Sergeja Bubke končal nastop. Tudi celotno moštvo je za samo 1 kegelj Eopravilo ekipni rekord kranjs-ih stez. Lestvica: 1. ISKRAEMECO 18 točk, 2. Konstruktor 16 točk, 3. Norik - Tablesol 14 točk. V. Oman Tržič, 28. januarja - Po dvomesečnem premoru so tudi drugoligaši nadaljevali z boji na kegljaških stezah. Rezultati: KOČEVJE : EP COMMERCE 7:1 (5206:4945). Jeseničani se na težkem kegljišču v Kočevju niso najbolje znašli, zadovoljil je le Srečko Jezeršek z 881 rJodrtimi keglji. LJUBELJ : GORICA TEKSTINA 7:1 (5247:5081). Tržičani so v zelo dobri predstavi zanesljivo premagali neposrednega konkurenta za vrh. Najboljši posameznik na tekmi je bil domačin Štefan Ahačič z 908 podrtimi keglji. ADRIA CONVENT : LOG STEINEL 2:6 (5058:5142). Igralci Log Steinela so se s težkega gostovanja vrnili z dvema točkama in se spet vključili v igro za prvaka lige. V naslednjem krogu v soboto, 1. februrarja, igrajo Gorenjci takole: v Tržiču Ljubelj : Adria Convent, na Jesenicah pa EP Commerce : Log Steinel. MLADINCI TRIGLAVA DRUGI Celje - Po štirih dvodnevnih tekmah ekipnega državnega prvenstva v kegljanju so si mladi kegljavci kranjskega Triglava skupno priigrali zasluženo drugo mesto. Zaključno tekmovanje, ki je nedavno potekalo v Celju, je minilo v znamenju boja za prvo mesto med Triglavani in kegljavci Bresta iz Cerknice. Kegljavci Triglava so prvi dan tekmovanja sicer prepolovili dotedanji zaostanek za Cerkničani, vendar jim naslednji dan v nedeljo, kljub podpori navijačev, sreča ni bila naklonjena. Med dvajsetimi ekipami so na koncu dosegli odlično drugo mesto, za letošnjimi prvaki pa zaostali za 74 kegljev. Vrstni red: 1. Brest Cerknica 10.001, 2. Triglav Kranj I 9927 (Primož in Matija Dežman, Tomaž Žvanut, Gorazd Kavčič), 3. Impol Slovenska Bistrica 9903,... 16. Triglav Kranj II. • Gorazd K. PODARIM DOBIM REZULTATI 24. januar Porsche Slovenija Volksvvagen Passat 075903 TRIGLAV ZMAGOVAL Planica, 28. januarja • V organizaciji SK Triglava je bilo v Planici na 92-metrski skakalnici letošnje državno prvenstvo v smučarskih skokih za mladince do 16 let. Istočasno sta bili organizirani državni prvenstvi v nordijski kombinaciji za mladince do 16 let in v absolutni kategoriji. Kranjčani so osvojili šest medalj (3 - 1 -2), Trifbc Tržič (0-2-0) in Velenje (0-0-1). S prednostjo 14 točk je slavil Robi Kranjec, ta čas nas najboljši mladinec poleg Primoža Peterke, ki pa po odločitvi vodstva reperezentance ne potuje na mladinsko svetovno prvenstvo v Kanado? V nordijski Kombinaciji sta slavila pri šestnajstletnikih Marko Šimic in v absolutni kategoriji z najboljšim časom teka Igor Cuznar oba iz -^^—^ A , a »tt7 kranjskega Triglava, katerega glavni pokrovitelj je SKB banka iz P(j|\AZ L/O C ANK ODBOJKA ZMAGA MIN0LTE V DERBIJU Bled, 28. januarja - Odbojkarice Špecerije Bled so brez večji] težav ugnale novinke v 1A. DOL - ljubljanske "študentke". Le-f so resneje ogrozile domače odbojkarice le v drugem nizu, ko L Blejke po visokem vodstvu nerazumljivo popustile Specerija BW : Kaepa ŠOU Vital Frupi 3:1 (5, - 13, 1, T). V vodstvu je ekifl Kemiplas Koper z desetimi točkami, Specerija Bled pa je s šestini na 4. mestu. V moški konkurenci 1B. DOL so gledalci 1 gorenjskem derbiju videli obračun vodilne ekipe Minolte BI* in drugouvrščenega Termo Lubnika. Ker pri domači ekif poškodovani Bajdak tekme spremlja s klopi, je bila tekma tokfl še posebej izenačena. Prvi niz, ki je trajal kar 42 minut, so dobij gostje, nato pa so domači odbojkarji strnih svoje vrste in nfej dovolili presenečenja. Žal pa so tudi tokrat z nekaj nerazumljivih odločitvami v škodo obeh ekip derbi zopet pokvarili sodnic Tretja gorenjska ekipa - Žirovnica pa je vse bližje 2. DOL. Trn tokrat proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi so dom iztržili le niz in le stežka se bodo ubranili izpada iz 1B. D0[ Rezultati 6. kroga nadaljevanja - Minolta Bled : Termo Lubnik 1 (-16, 5, 11, 7), Žirovnica - Ljutomer 1:3 (-9,11, -15, -5), Črnuč«] Granit Preskrba 0:3, Žužemberk : Hoteli Simonov zaliv 0:3. VrsW red: Minolta Bled 12, Termo Lubnik in Granit Preskrba 8, Hotfj Simonov zaliv in Žužemberk 6, Ljutomer 4, Črnuče in Žirovnica! točk. • B. Maček KOŠARKA 5 x 50 g zlata Fa in Persil 763723 117676 004979 252167 856177 Iskra Commerce Trgovina 10 x IV Iskra 2l-Twin 589320 298598 274920 885428 843067 439818 109018 945682 092352 814088 PODARIM DOBIM 10x 100.000,00 SIT 742356 085123 006392 482939 438773 494874 521169 869609 029490 711977 ortna loterija d d Cigaletova 15, Ljubljana Tel.:061 133 93 66 Zadnji dan za izplačilo dobitkov je 27.3.1997. ŠPORTNI Rezultati žrebanja h* kroga 26. L 1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE Rezultati: mladinci 16 let solo: 1. Robi Kranjec (Triglav) 269,5, 2. Grega Lang (Trifbc Tržič) 255,5, 3. Miha Rihtar (Triglav) 249,5, 4. Blaž Bilban (Dolomiti 229,5,5. Marko Šimic 229,6. Bine Norčič 206, 8. Gašper Čavlovič, 9. Uroš Peterka (vsi Triglav). Mladinci 16 let NK: 1. Marko Šimic, 2. Andrej Jezeršek, 3. Luka Mohorič (vsi Triglav), 4. Luka Jošt, 5. Urban Zupan, 6. Mitja Žnidaršič (vsi Trifbc Tržič), člani NK: 1. Igor Cuznar (Triglav), 2. Roman Perko (Trifix Tržič), 3. Roland Kaligardo (Velenje), 4. Gorazd Robnik (Mislinja), 5. Jure Kosmač (Alpina Žiri) J. B. KRANJEC ZMAGAL Reit im VVinkel, 28. januarja - Kranjčani so se odlično odrezali na tradicionalnem tekmovanju v smučarskih skokih na pokalu Lowenbrau. Poželi so dve zmagi, najodmevnejša je zmaga Robija Kranjca, ki je premagla vse nemške in avstrijske potnike na mladinsko svetovno prvenstvo v Kanadi. Rezultati: dečki 14 let: 1. Gašper Čavlovič, 2. Primož Zupan Urh (oba Triglav). Mladinci 16 let: 1. Robi Kranjec, 2. Miha Rihtar, 4. Uroš Peterka, 5. Bine Norčič, 7. Luka Mohorič, 11. Milan Živic (vsi Triglav). Mladinci 17 let: 4. Primož Delavec, 9. Robert Janežič, 19. Andrej Cuznar, 30. Sašo Bodlaj (vsi Triglav). KOSMAČ DRŽAVNI PRVAK Žiri, 28. januarja • V Žireh je bila tretja tekma za pokal Slovenije v kategoriji mladincev do 18 let. Prva tri mesta so si .,. y razdelili šestnajstletniki. Z dvema najdaljšima skokoma je zmagla VTA ID Al TĆI TTPITIMPI 17 PRETITI VHP A Miha Rihtar iz Triglava. Istočasno so tekmovalci nastopili še na Ji U^IillVl lŽJ iRLiUU T UJM* državnem prvenstvu v nordijski Kranj, 18. januarja - V športni dvorani na Planini je Šppfrednost že 20 to# Domači koš pa sta pridno polnili Felčeva in Ženova. Premoč obročema pa sta izkoriščali Šarenčeva in Topalovičeva. Drugi d* so Ježičanke začele s trojko Spalevičeve, vendar so v nadaljevani slabše igrale v obrambi. Tako so Ločanke v drugem delu doseg1 kar 36 točk. Predvsem v zadnjih osmih minutah je bila tekJjj povsem izenačena, delni izid pa 20:19 za gostje. Priložnost za nov; uvrstitev med četverico najboljših slovenskih ženskih košarkarsPJ ekip pa bodo Ločanke vsekakor poiskale v srečanjih z drugih ekipami. • Dare Rupar ROKOMET Vrednost prodanih srečk: 28,617,000,00 SIT. Skupna vrednost dobitkov: 14,308,500,00 SIT. 17.759 4,675,570,00 SIT 3,578,702,00 SIT 12,049,00 SIT 282,00 SIT Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani s centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: .29.3.. 1997. NAGRADNA IGRA Imetniki srečk s tremi izžrebanimi številkami v sončkih prejmejo nagrade Radio Shack Otroška igraća Radio Shack Otroški radio rekorder Radio Shack srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 15/1, p.p. 211,1001 Ljubljana. Nagrado vam bomo poslali po posti, lahko pa jo osebnoprevzamete pri nas. Zadnji dan za prevzem nagrad je: 29.3.1997 Žrebanje ..5.... kroga bo v nedeljo, .9*.1997 ob .11. uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo še isti dan ob 20. uri na POP TV. Informacije o žrebanju dobite na avtomatskem telefonskem odzivniku 061 9738 Športna loterija d.d. kombinaciji, kjer je slavil domačin Jure Kosmač. Rezultati: 1. Miha Rihar 220,81,70 in 72,5 m, 2. Robi Kranjec 219,4 t 69,5 in 71 m, 3. Gregor Lang 213,8 t 70 in 70 m, 4. Boštjan Brzin (oba Trifbc Tržič), 5. Primož Delavec, 6. Marko Šimic (oba Triglav). Državno prvenstvo NK: 1. Jure Kosmač, 2. Davorin Stanonik, 3. Jernej Pisk, 4. Simon Šturm (vsi alpina), Jezeršek (Triglav). • J. B. ZMAGA R0PRETU Glenca, 28. januarja - SSK Stol iz Žirovnice je pnpravil na Glenci državno prvenstvo za dečke do 10 let in pokalno do 11 let. Nastopilo je točno 100 tekmovalcev, ki so se pomerili na 22-metrski skakalnici. Pokrovitelj tekmovanja je bila Pliva Cedevita Šport, d.o.o. Rezultati: do 10 let: 1. Domen Ropret (Trifbc Tržič), 2. Matevž Špar-ovec (Triglav), 3. Sašo Trpin (Stol), 4. Črt Košir (Trifix Tržič), 5. Miha Jošt (Triglav) 6, Marko Štrubelj (Račna). Pokal 11 let: 1. Oranič Mitja (Trifbc Tržič), 2. Luka Tršar (Logatec), 3. Peter Žibert (Triglav), 4. Domen Roperet (Trifbc Tržič), 5. Zvonko Kor-dež (Triglav). ZMAGAL MLINAR IZ ALPINE Račna, 28. januarja - V Račni se je 49 tekmovalcev pomerilo' na K-50 m za točke pokala. Najboljši so bili Gorenjci. Rezultati: 1. Gašper Mlinar (Alpina), 2. Jan Tomazin, 3. Tomaž Kos (oba Tržič Trifbc), 4. Matic Zelnik, 6. Blaž Jelene (oba Triglav). V pokalu Slovenije premočno vodi Triglav iz Kranja z 3230 točkami, 2. Ilirija Center 1561 točk, 3. Trifix Tržič 1337 točk, 4. Alpina Žiri 625 točk, 5. Velenje 437 točk, 6. Stol Žirovnica 434 točk. • Janez Bešter ALPSKO SMUČANJE MLADI NA SORICI Soriška planina, 28. januarja - Smučarski klub Alpetouj Škofje Loke je v soboto na Soriški planini organiziral teP zahodne regije v slalomu za starejše in mlajše dečke in deklic. ■ lepem in sončnem vremenu se je med vratci pomerilo 1 tekmovalcev iz gorenjskih in primorskih klubov. TRG), 5. Juš Gmajnar (BLE), 6. Boštjan Grošelj (RV ezultate z ostalih tekem najmlajših bomo objavili v petek j J.ŽnVdarš^J LOKOSTRELSTVO MEDVED V LAS VEGASU Ljubljana, 27. januarja - Samo Medved se je v petek odpravil JjJjj Vegas, kjer bo od 31. januarja do 2. februarja eden naJ mi dvoranskih turnirjev na svetu. S Samom Medvedom se na tu^ odpravljajo tudi Gašper Simšič, Matjaž Kamnar, Janko Stroj**' j KL Moste) ter Alojz Pavlovič in Pavli Savšek (KL ViK Zagorje). Za Medveda bo to že tretji nastop na tem turnirju,10 {<; si želi izboljšati lansko uvrstitev od 8. do 16. mesta, saj je vyn obdobju sredi intenzivnega treninga z obilico kondicijskih P^P1^: novo tekmovalno sezono, katere vrhunec bo avgusta na svetog prvenstvu v Victoriji v Kanadi. Med potjo po Ameriki bo ■ podjetja HOYT v Salt Lake Citvju, ki ga opremlja z loki, tja se Hj slovenski lokostrelci odpravili po turnirju v Las Vegasu. Obiskuj bodo tudi olimpijski center v San Diegu, kjer bosta Medved in k« I kolega Gašper Simšič opravila tudi trenerski seminar. Medveo^ Eotovanje omogočili: Henkel Zlatorog iz Maribora, 'OkrepČe*8 -uka, KL Moste ter uradni zastopnik firme HOYT USA in E**i Sloveniji Jože Ravnjak z Raven na Koroškem, ki je Medveda op j z novimi puščicami. • M. Vo. škofjeloško planinstvo praznuje 90-letnico delovanja PLANINCI NISO DOMA LE POD VISOKIMI VRŠACI Med 207 društvi v Planinski zvezi Slovenije je tudi PD Skofja Loka eno tistih, ki ima korenine v začetkih našega planinstva. so Skofja Loka, 24. januarja Pred devetimi desetletji ustanovili Selško podružnico SPD za škofjeloški okraj, iz katere je po dveh preimenovanjih izšlo Planinsko društvo Skofja Loka. Da so v njem številni prizadevni člani, je potrdila podelitev društvenih Priznanj in častnih znakov PZS med slovesno proslavo ob jubileju. Odslej ima društvo z okrog 1500 člani tudi nov prapor. Slovesnost so pripravili na dan, ko je pred 90 leti 17 ustanoviteljev osnovalo Selško Podružnico SPD za škofjeloški okraj. Kolikšen pomen pripisujejo temu dogodku in jubileju Planinskega društva Skofja Loka, je potrdila množica obiskovalcev na odprtju planinske razstave in proslavi na Loškem gradu. Poleg uglednih politikov je slavljence obiskal tudi predsednik PZS Andrej Brvar, ki )e svoje voščilo utemeljil z več razlogi. PD Skofja Loka je namreč med 207 društvi v Sloveniji "eno tistih, ki ima korenine v začetkih našega Zlati častni znak PZS je dobil dolgoletni gorski reševalec Zvone Korenjak. planinstva. Danes je med m< nejšimi po številu člansn med moč- eisimi po stevnu članstva, oskrbovanju koč in poti, organizaciji izletov in še čem. Društveni razvoj je predstavil predsednik Jože Stanonik. Predniki sedanjih planincev so v dvajsetih letih preimenovali podružnico v Selško-Škofjeloš-ko in pozneje v Škofjeloško. ALPINIZEM Leta 1925 so zgradili kočo na Ratitovcu, leta 1932 pa kočo na Lubniku, ki sta bili med vojno požgani. Po vojni so škofjeloški planinci osnovali svoje društvo in si kot glavne naloge zadali povečanje članstva, obnovo poti in postavitev nove koče na Lubniku. Že leta 1949 so imeli 459 članov, desetletje zatem 840, leta 1961 pa so prvič presegli številko 1000; največ, 1608 članov je bilo v letu 1981, lani pa so jih imeli 1495, med njimi več kot tretjino mladih. Tudi druge cilje so dosegli in presegli. Leta 1953 so odprli nov dom na Lubniku, kjer je že naslednje leto zazvonil telefon, leta 1958 pa je v njem zasvetila tudi električna razsvetljava. Prav letos praznujejo 20-letni-co odprtja koče na Blegošu, ki so jo že po petih letih povečali do sedanje velikosti, v zadnjih dveh letin pa so na novi strehi postavili sončne kolektorje. Seveda niso le delali, ampak so hodili tudi po gorah. Samo lani se je na 84 izletih zbralo 2234 udeležencev, ob 1000-letnici Škofje Loke sp že tisoči planincev prehodili Loško planinsko pot, že 22. leto pa deluje tudi FITNESS CENTER POPAJ AEROBIKA - CARDIO FITNESS BODYBUILDING - STEP AEROBIKA ŠPORTNA PREHRANA - OBLAČILA FITNESS CENTER POPAJ SMLEDNIŠKA 136, ČIRCE TEL.:328 134 klub Lubnikarjev. Uspešni so planinski krožki v osnovnih šolah, odsek za varstvo narave deluje od 1962. leta, Gorska reševalna služba pa od 1978. leta. Alpinistični odsek je deloval v letih 1966 - 1988; potem se je oblikoval v samostojen plezalni klub. Kulturno izročilo že 24 let bogati s planinsko pesmijo kvartet Spev. Med proslavo so škofjeloški planinci razvili nov društveni prapor, ki jih bo povezoval pri bodočem delu. Ža zasluge v preteklosti pa so nagradili več Članov; posebni priznanji PD sta prejela lubniški gospodar Jože Filipič in predsednik Jože Stanonik, plakete PD Skofja Loka pa Jože Filipič, Jože Nastran, Marinka Pavičevič, Martin Petan, Ciril Pleško, Marjan Porenta, Pavle Šegula in Branko Šubic. Bronaste častne znake PZS bodo nosili Viktor Dulc, Marta Porenta, Francka Pokron in Stane Pin-tar, srebrne znake Ivanka Dolenc, Zofija Kafol, Marica Filipič, Franci Goršek in Breda Pleško, zlati znak pa Zvone Korenjak. S. Saje ALPINISTIČNI RAZGLEDI - 59 nri*i^esto ^tevil^° Alpinističnih razgledov je tudi ta revija srečno Pnsia do svojega konca za preteklo leto. Tako je Bine Mlač v 55. v stavku o pionirjih alpinizma predstavil Melchiorja Anderegga, v IC1 znanega pod vzdevkom "kralj vodnikov". Objavil pa je tudi Pogovor z Matjažem VViegelejem, sedanjim načelnikom Komisije ^alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije. Pripravil pa je še 10. Prispevek iz sveta ledeniških razpok, v katerem piše še o nekaterih "Ujenjih glede taktike hoje in plezanja v gorah. Drugi avtorji pa so prispevali naslednje: Slavko Rožič iz Tržiča ZDfiF1^ nekaj spominov s potepanja po Y*>semitski »dolini v Primo* Ttic xz Celja je nanizal nekaj utrinkov s trekinga. vreme P xz Ljubljane je opisal pohod mladih v slabem Tolm ^a tucn memi tako ljube bohinjske planine. Blaž Stres iz odln t? Je Prispeval nekaj svojih spominov. Zanimivi pa so Že im P0loP»sov P° visokih Alpah in nizki Lombardiji, ki jih je •Jj Jeta 1909 objavil znani slovenski planinski pisatelj Janko los* °bsežen Je tudi seznam smrtnih nesreč v gorah v letih "■6 in 1987, ki ga pripravlja France Malešič iz Kamnika. Ciril Velkovrh Novo iz Tržiča OD SMUČANJA DO PLESA IN SANKANJA Ttžič, 28. januarja - Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja vabi v tečaj za učitelja alpskega smučanja I (vodnik) in II (vaditelj). Pogoji so starost najmanj 14 let, članstvo v smučarski organizaciji in končana osnovna šola. Informacije daje in prijave sprejema Zdravko Križaj, Pot na Zali Rovt 14, Tržič, telefon 55-432 do 5. februarja. Tržiški plesalci akrobatskega ročk and rolla so sodelovali na turnirju, ki ga je pripravil klub Bolero iz Ljubljane. Med starejšimi pionirji sta bila Juue Markič in Melanija Kogoj tretja in Žiga Dolhar in Karmen Markič peta, med mlajšimi pionirji pa sta bila David Rezar in Jasmina Geč druga in Uroš in Špela Mandeljc četrta, Miha in Špela Roblek pa sta bila med začetniki druga. Bila sta najmlajši par na turnirju. V skupini članov C sta bila Borut Raztresen in Alenka Šercer osma. Na občinskem šolskem rokometnem prvenstvu starejših dečkov, ki ga je pripravil vedno bolje delujoči Rokometni klub Tržič (vodi ga priznani trener Andrej Kavčič), je zmagala Bistrica, ki ima po oceni Kavčiča precej možnosti za nastop na finalnem turnirju. Križani so bili drugi (izid srečanja Bistrica : Križe je bil 23 : 18), Zali rovt pa tretji. Vse tekme je sodil sodnik Marjan Kramar iz Žiganje vasi. Športni klub Tenis Leše pa je pripravil sankaško tekmo na progi Popovo - Badice. Z navadnimi sanmi je tekmovalo kar 57 sankačev. Zmagali so Erik Meglic (otroci do 10 let), Marko Bohinjec (otroci nad 10 let), Emi Bohinjec (ženske), Simon Kernik (moški do 40 let) in Lado Bohinjec (moški nad 40 let). • J.Kikel ŠAH OSNOVNOŠOLSKO PRVENSTVO Šenčur, 28. januarja • Na osnovni šoli v Šenčurju je bilo v soboto gorenjsko šahovsko prvenstvo za osnovnošolce. V kategorijah do 9, 11, 13 in 15 let je nastopilo 97 igralcev in igralk. Prvenstvo je veljalo tudi kot kvalifikacije za državno prvenstvo osnovnošolcev, ki bo od 15. do 17. februarja v Kranju. Novi gorenjski prvaki in prvakinje so postali: Aleš Zaletelj (fantje do 15 let, OŠ Lucijana Seljaka, Kranj), Uroš Šifrer (F13, OŠ Simon Jenko, Kranj), Anže Orel (Fll, OŠ Peter Kavčič, Skofja Loka), Žiga Mrak (F9, Predoslje), Vesna Panič (dekleta do 15 let, OŠ Lucijana Seljaka, Kranj), Karmen Orel (D13, OŠ Petra Kavčiča, Skofja Loka), Zora Denša (Dll, OŠ Prežihov Voranc, Jesenice), Miša Hrenič (D9, OŠ Prežihov Voranc, Jesenice). Rezultati: fantje do 15 let (19 igralcev): 1. Aleš Zaletelj (8, Lucijan Seljak), 2. Jaka Čebašek (7.5, Stane Žagar}, 3. Marko Gašperšič (7, Lucijan Seljak); fantje do 13 let (16 igralcev): 1. Uroš Šifrer (8, Simon Jenko), 2. Miha Bulovec (7.5, Šenčur), 3. Danijel Vojmov (7, Lucijan Seljak); fantje do 11 let (19 igralcev): 1. Anže Orel (8, Peter Kavčič, Sk. Loka), 2. Staš Hrenič (6.5., Prežihov Voranc Jesenice), 3. Boštjan Pric (6, Jakob Aljaž); fantje do 9 let (10 igralcev): 1. Žiga Mrak (9, Predoslje), 2. Drago Stojič (7, Stane Žagar), 3. Žiga Osolin (7, Jakob Aljaž); dekleta do 15 let (10 igralk): 1. Vesna Panič (9, Lucijan Seljak), 2. Duška Malinovič (7. Prežihov Voranc, Jesenice), 3. Jasmina Alimi (5.5., Matija Čop); dekleta do 13 let (10 igralk): 1. Karmen Orel (9, Peter Kavčič Šk. Loka), 2. Saša Drobnak (7, Prežihov Voranc, Jesenice), 3. Ivana Stojkovič (6, Jakob Aljaž); dekleta do 11 let (6 igralk): 1. Zora Denša (10, Prežihov Voranc, Jesenice), 2. Mirela Bešič (6.5., Jakob Aljaž), 3. Petra Denša (6, Prežihov Voranc, Jesenice); dekleta do 9 let (7 igralk): 1. Miša Hrenič (6), 2. Štela Malic (5), 3. Špela Krivec (4) vse Prežihov Voranc, Jesenice. Naslednje tekmovanje bo ekipno prvenstvo gorenjskih osnovnih šol v soboto, 1. februarja 1997, ob 19. uri na osnovni šoli Simona Jenka v Kranju. • Aleš Drinovec POKALNO PRVENSTVO Radovljica, 28. januarja - Šahovska zveza Gorenjske prireja Eokalno šahovsko prvenstvo Gorenjske, ki bo obenem tudi valifikacija za udeležbo na državnem prvenstvu. Žrebanje bo opravljeno jutri ob 17.30 v Lescah (med gorenjskim članskim prvenstvom). Pokalno prvenstvo naj bi se začelo v začetku februarja, vse pa bo natančneje določeno na sestanku. Vse informacije daie predsednik tekmovalne komisije Šahovske zveze Gorenjske Emil Muri, telefon 211-532, Medobčinska zveza slepih in slabovidnih, Kranj, Staneta Žagarja 27. SMUČARSKI TEKI TEKAŠKO PRVENSTVO OBČINE NAKLO Naklo, 28. januarja - V soboto, 1. februarja, bo v Spodnjih Dupljah prvo prvenstvo občine Naklo v smučarskih tekih. Pokrovitelj tekmovanja, ki se bo začelo ob 14. uri, bo župan Ivan Štular. Tekmovanje pripravlja organizacijski odbor, v katerem so Mirko Rakovec, Jernej Jeglič, Jože Mohorič in Janez Benegalija, v okolici Dupelj, Nakla in Podbrezij pa so že urejene tekaške proge za trening pred prvenstvom. Pravico tekmovanja imajo vsi krajani, ki bodo imeli tega dne stalno prebivališče v občini Naklo, prijave pa bodo sprejemali na startu med 13. in 13,45, mogoče pa se je prijaviti tudi neposredno organizacijskemu odboru. Proge bodo dolge 2,5 in 5 kilometrov. Tekači bodo razdeljeni vil kategorij. Ce v vsaki ne bo treh tekačev, se bodo mlajše skupine priključile starejšim, veteranke in veterani pa članicam in članom. • J.K. KEGLJANJE NA LEDU BERČIČ IN ČUFARJEVA PRVA Jesenice, 28. januarja - Na jeseniškem drsališču je bilo državno prvenstvo kegljavcev na ledu v zbijanju in bližanju. Prvaki so postali Borut Berčič (Pizzeria Venezia Jesenice) med člani, Mojca Čufar z Bleda med članicami in Iztok Lešnik iz Maribora med mladinci. Ekipno je bila prva ekipa Pizzerije Venezia v postavi Rudi Šapek starejši in mlajši, Valentin Jeklar in Roman Leban. • J.Rabič V preteklem letu sem bil trdno odločen, da skupaj z Markom Prezljem izpeljeva dolgo načrtovan vzpon na Gyachung Kang v Tibetu. Zaradi visokih cen, ki jih Kitajci zaračunavajo Za še nepreplezane mejne vrhove, je bila seveda glavna in pričakovana ovira - denar. Odprava )e bila v letnem planu Komisije za alpinizem Pri Planinski zvezi, pa tudi to ni pomagalo, »olj kot se je bližala jesen, bolj je postajalo jasno, da s plezanjem v Tibetu ne bo nič. Ze sem se sprijaznil z dejstvom, da bo leto minilo °rez obiska Himalaje, ko se je ponudila nepričakovana priložnost. Odprava treh vrhov je v zadnjem trenutku izgubila dva svoja člana, ki sta se resneje poškodovala. 9rganizirana je bila zato, da bi mladi dobivali skušnje v Himalaji, kar je bil razlog, da so Potrebovali še kakega izkušenega himalajca. Z Markom sva bila dobrodošla zamenjava, saj sva bila fizično dobro pripravljena prav zaradi svojih načrtov v Tibetu. Gore zahodnega Nepala so mi zadišale ie tgkoj po vrnitvi pokojnega Staneta Belaka -Sraufa iz ogledne odprave v ta, zelo redko °biskan predel Himalaje. Šraufje bil tudi tisti, k* je zasnoval odpravo v približno takšni obliki, kot je kasneje odšla na pot. Turistično Povsem neobljuden del Himalaje je bil zame aovolj močan magnet, da nisem dolgo pre- OBRAZI ZAHODNEGA NEPALA PIŠE: ANDREJ ŠTREMFEU mišljeval o ponujeni priložnosti. Trije vrhovi med šest in sedem tisoč metri, z deviškimi in zelo visokimi stenami, plezanje po navezah v alpskem stilu, vse to so bili samo še dodatni razlogi, da odločitev za sodelovanje na tej odpravi ni bila težka. Sledili so trije tedni intenzivnih priprav na odhod, predvsem v organizacijskem smislu. Vsak član odprave je moral prispevati kar zajeten kupček zelencev, ki ga je moral zbrati sam, kakor je vedel iri znal. Nekaj sredstev mi je uspelo zbrati že na račun odprave v Tibet, vendar je bilo treba te redke sponzorje obvestiti o spremembi načrta. Poleg tega mi je manjkal cel kup pomembne opreme, ki jo je sicer lahko dobiti ob zajetni denarnici, sicer pa porabiš veliko časa in energije, preden zbereš vse tisto, kar potrebuješ. K sreči imajo za moje alpinistično . udejstvovanje veliko razumevanja na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki, kjer sem zaposlen, tako da mi je bilo vsaj s temi težavami prizaneseno. Za velike cilje v Himalaji, je treba živeti in si jih želeti. V sebi jih moraš nositi kar nekaj časa, razmišljati o njih, predvsem pa te morajo povsem prevzeti. Zahtevnejši kot je cilj, več časa potrebuješ za to zorenje. V dolgih letih Mogočna JV stena Apija, osrednji cilj "Odprave treh vrhov". (Joto: A. Stremfelj) sem spoznal, da je to eden od pomembnejših pogojev za uspeh in da prinaša tudi največjo možno varnost. Kadar si nek cilj zelo želiš, se nanj dobro fizično in psihično pripraviš, takrat je tudi verjetnost nesreče veliko manjša. Tveganje na vsaki taki odpravi pa prav gotovo je. Zatiskati oči pred tem dejstvom bi bilo nojevsko tiščanje glave v pesek. Pred odhodom sem bil prepričan, da sem kljub kratkemu času od odločitve do odhoda, zadostil vsem naštetim zahtevam, ki si jih postavljam predvsem sam v hotenju, da bi bilo moje tvegano početje čim bolj varno. Skupina Apija leži na skrajnem severozahodu Nepala, povsem blizu zahodne tromeje med Indijo, Kitajsko in Nepalom. Gore so za Himalajo razmeroma nizke, saj edino Api, kot najvišji, presega višino sedmih tisočakov. Značilno za skupino pa je, da je tudi vznožje gora relativno nizko, saj je bazni tabor na 3600m. Tako so stene pravih himalajskih dimenzij, Visoke 2000m in več. Naša odprava je bila namenjena na južno stran Apija (7132m), kjer je poleg omenjenega sedemtiso-čaka možen dostop še do dveh pomembnih šesttisočakov; Nampe (6755m) in Bobaya (6808m), od katerih je bil slednji še nepreple-zan. PREJEU SMO Od Preje v Poljanah do drazgoške bitke Po vsem zapisanem v Gorenjskem glasu 20. dec. 1996, 14. in 21. januarja letos, je nujno, da se kot pisec treh knjig, štirih brošur in vrste razprav o decembrski vstaji in dražgoški bitki, oglasim vsaj z nekaj odstavki. Pravzaprav s pojasnili. Najprej o Preji v Poljanah, ki je potekala 12. decembra. Ker ji nisem prisostvoval, lahko rečem nekaj besed le na osnovi tistega, kar je bilo v Gorenjskem glasu zapisano 20. decembra. Tu izvzemam škofa dr. Grmiča, katerega prispevek je bil očitno svetla točka. Moderator, publicist Miha Naglic je Prejo opisal na kar lahkoten način, čeprav je med vrsticami razbrati, da je manjkalo takih zgodovinarjev • strokovnjakov, kot sta npr. dr. Tone Ferenc ali prof. Ivan Križnar. Očitno bi razgovor potekal drugače, na drugačni ravni, kot je. To potrjuje M. Naglic sam z besedami o "razgretem ozračju", predvsem pa z onim, kjer pravi, da mu je "pogovor komaj uspevalo usmerjati". Kot je videti, tudi nihče ni niti z besedo omenil, da so napisane o tem najmanj tri knjige (o teh malo kasneje), ter vrsto brošur, razprav in dokumentov. Zanimiv je bil po svoje zgodovinar Joie Dežman, ki je omenil tudi, da "v dražgoš-ko zgodbo (je)treba vplesti vse vidike, tudi propad snemanja filma, nedvomno pa so Dražgoše zasluženo velik ljudski dogodek." S tem se povsem strinjam in bo v novi knjigi o tej tematiki, ki jo 129 pišem en sklop posvečen tudi filmu, o čemer imam zbrano (skoraj) vso dokumentacijo. Prebrali smo tudi Dežmanov UPOR, kjer v istem poročilu med drugim na osnovi dokumentov ugotavlja: "... Naj ne bo pozabljeno, da so vstaja in boji v Dražgošah tako razbes-neli nacistično Nemčijo, da je pripeljala inženirsko enoto, ki je sistematično minirala vse stavbe v Dražgošah. Tako so Draigoše neizbrisen spomenik nacističnega barbarstva..." K poročilu o prireditvi v Dražgošah z dne 14. januarja, kjer zvemo, da je govornik dr. Matjaž Kmecl rekel tudi, da "so SS-ovci tudi spodaj pobili 40 Luksemburžanov", ker da so se uprli tako, da niso hoteli napadati partizanov. O tem je pisal že Jože Dežman in tega ne bi bilo treba ponavljati, če govornik teh podatkov ne bi črpal prav iz mojih knjig, druge in tretje, ki sta izšli 1971, oz. 1975. leta. Samokritično naj povem, da to ni bila kaka moja izmišljotina. Podatke o tem mi je tedaj neposredno posredoval ing. Stane Šinkovec, ki se tudi ukvarja s pisanjem zgodovine. V Dachauu se je srečal s tudi luksemburškimi taboriščniki, tistimi, ki so bili med okupacijo stacionirani v Škof-ji Loki. Šinkovec je na osnovi pripovedovanja Luksembur-Žana Alberta Theysa, nekdanjega policista, s katerim sta se srečala 1965. leta na zasedanju mednarodnega komiteja za Dachau v Muenchnu. Iz tega zapisa navajam le tole: "Pri napadu v Dražgošah je moralo sodelovati okoli 250 Luksemburžanov, ki pa so se uprli že prvi dan. Zaradi tega jih je policijsko poveljstvo, kakor vse kaže, pobilo kar okoli 40 itd" Nočem zagovarjati Kme-clovega govora, za katerega -mimogrede - je bilo rečeno, da je bil imeniten, hočem le povedati, da je podatke o Luksemburžanih črpal prav gotovo iz mojih knjig. Toda, medtem je dr. Tone Ferenc (in drugi) dognal (dokumentacija), da to ne drži, da so Luksemburžani to nekako pomešali, dodajali ali nekaj takega, kajti vse od začetka decembra 1941 jih njihovo policijsko poveljstvo ni več -zaradi nezaupanja - uporabljalo pri napadih na partizane. Tako jih vidimo 12. decembra 1941, kako z vedrimi obrazi odvažajo padle policiste iz Rovta. Takih in podobnih popravkov je še več, odkril in v različnih publikacijah pa jih je sproti objavljal dr. Tone Ferenc. In tudi sam. Prav zaradi tega se zdaj tudi oglašam in sporočam, da bom vsa svoja dela v zvezi s temi dogajanji podvrgel (več sem jih že) strokovni kritičnosti. In prav zaradi tega pišem tudi novo, v drugačnem stilu pisano knjigo. Vendar pa naj takoj dodam, da bistvo in potek vseh zimskih dogajanj z Draigošami vred v nobeni knjigi ni skrivljeno ali napak. Treba pa je vedeti, da naše znanje - pisce in zgodovinarje mislim - narašča, da še vedno odkrivamo nove dokumente. Tako je tudi s prvotnimi podatki v knjigah napak napisano, da je v Dražgošah padlo na stotine Nemcev, kar je bil odraz časa in še ne odkritih okupatorjevih dokumentov. Prostor tu ne dopušča širšega opisa. Sicer pa je o tem nekaj zapisal tudi Jože Dežman. Naj tu omenim samo pripovedovanje njegovega strica, heroja Tončka. Njego- va navedba me je nekako odvezala "molčečnosti", katji s Tončkom smo se vsaj vojaško izobraženi - večkrat spor-ekli okoli njegovega zatrjevanja, da je "pobil najmanj 500 Nemcev". A ko sem (smo mu dokazovali - nekoč tudi v Beogradu, bila sva oba majorja - da niti nabojev ni mogel imeti 500, je vedno vzrojil. No, herojem tako rambovsko naklepanje res ni in ni bilo potrebno, kajti Tonček je bil res junak. O tem in podobnem bo tudi prinesla nova knjiga. Vojna in vojne so res najhujše, strašno nepotrebno zlo. A dejstvo je, da se dogajajo in to neprestano in z vsemi strahotami in hudimi posledicami. To med drugim dokazuje tudi zapis Cilke Prevc iz Dražgoš, ki je tedaj štela rosnih 14 let in je poleg drugih grozot izgubila tudi več svojcev. Vse trpljenje je bilo resnično in nepopisno, a njen zapis ni le čustven, temveč se preveša tudi v sovraštvo do partizanov. Sovraštvo pa preprečuje razumsko presojo. Ne verjamem, da je prebrala kako mojo knjigo ali vsaj brošuro, sicer kljub nenaklonjenosti ne bi zapisala tudi, da "Revolucija je zahtevala žrtve in Dražgošani so bili za to načrtno izbrani". Kakšna spolitizirana misel! Naj pri tem omenim dokazano dejstvo, da so dražgoški odposlanci sporazumno s partizanskim štabom, sami obvestili selškega komisarja - župana Benedika - Mlinarja o prisotnosti partizanov, a skrivno so Nemce o tem obveščali tudi drugi, o čemer pišem v zadnjih dveh knjigah. In kaj jim je zagotovil župan: "... Č tem (glede plakatov z grožnjami) bodite brez skrbi. To bom ie jaz uredil... to velja le za tiste, ki prihoda gosarjev ne bi Javili... ko bodo Nemci vas zasedli, bodite brez skrbi!" Ni prostora za širšo razpravljanje, opozarjam Vas le, da skrbno preberete (v šoli, če je še?) Rainerjev VVANDZEI-TUNG - STENSKI ČASOPIS, kjer ste vi, Dražgošani sami obtoženci, kjer je toliko nepopisno grdih laži, kolikor stavkov je, predvsem pa so v opreki z Županovimi zagotovili. Že tako sem dolg, a za konec moram zapisati še tisto, ker sem omenil (tudi) v zadnji brošuri; je tudi del odgovora Prevčevi: "Če je bila dražgoška bitka za Slovence veliko osvobodilno dejanje, ko je šlo za preživetje na uničenje obsojenega naroda, je bilo okupatorjevo divjanje, skupno z bojem, za Draigošane nepopisna tragedija. Vaščani so bili (z vasjo vred) nedolžne irtve. Globoko človeško je, če preživele domačine ob spominu na te usodne dni še vedno pretrese do solz! Ž njimi pa tudi nas! Vojne so pač nekaj najbolj krutega!" Ivan Jan, Kranj Bo država gradila na zakupljeni zemlji? V vašem časopisu ste dne 20. 12. 1996 objavili članek z naslovom "Bo država gradila na zakupljeni zemlji?" v katerem opisujete problem izgradnje Varstveno delovnega centra za invalide v Kranju. Želimo, da objavite naslednji odgovor: Mestna občina Kranj je v mesecu novembru 1996 prejela v vednost dopisa staršev in varovancev Varstveno delovnega centra Kranj in SOŽITJA Društva za pomoč duševno prizadetim Kranj, ki sta se nanašala na problem izgradnje novega Varstvene delovnega centra pri Osnovni šoli Helene Puhar v Kranja Oba dopisa sta bila naslovijo na na Svet Mestne občini Kranj in ne na župana ozir orna na občinsko upravo. Do pa bi bili člani Sveta Mestni občine Kranj v celoti seznan jeni z nastalo situacijo, je bilo s strani župana podano pojasnilo k obema dopisoma, i pojasnilu je jasno zapis0 potek dogovarjanj z Ministrstvom za delo, družino i" socialne zadeve Republiki Slovenije. Tako kot vsi priz&; deti, si tudi a občina Kranj Želi, da bi bil čim prej zgrajen nov Varstveno delovni centeti ki bi omogočal normalni pogoje za delo varovance^ Že v pojasnilu Svetu Mestni občine Kranj je zapisano, $ je bil predlagan zakup zemljišča iz dveh razlogov, in sictf zato, ker bi na ta naČtt Ministrstvo za delo, družin0 in socialne zadeve (ki je v juliju 1996 objavilo razpis ia izvajalca del, ne da bi imelo gradbeno dovoljenje) lahko pričelo z deli že v letu 199», in zato, kerm bi se na omenjen način pridobila dodatna ft nančna sredstva za reševanj* problemov na invalidskih pO' dročjih. zakupnina bi se v celoti namenita za invalide » Mestni občini Kranj, pr& tako bi bila namenjena trn1 Varstveno delovnemu centru-Mestna občina Kranj je f Ministrstvom za delo, drul\ no in socialne zadeve prK pravljena dokončno uredit1 nastalo situacijo, saj ne na; sprotuje nameravani gradnjl> niti je ne ovira. Da pa bi si Mestna občina Kranj že paleti lotila reševanja prostorskega problema sedanjega Varstveno delovnega centrf na Stritarjevi cesti Pa "/ domišljav trditev, temv^ Nadaljevanje na 35. str«1" Nikogar ne meno obsojati Ko sem prišla k Zinki, meje sprejela že na vratih. Križ božji, Je rekla, zakaj mi pa nisi pozvonila, da bi te prišla iskat z dvigalom. Skomignila sem z rameni, ker ji nisem želela razlagati, da se dvigala na smrt bojim. Da frem raje v deseto nadstropje peš kot pa s tisto isto. Brr! Mogoče bi me imela celo za trapasto! Z Zinko sva se nato usedle za mizo. Povem vam, da mi je bilo sedeti v njeni kuhinji v užitek. Imela je prav tako kredenco kot moja mama, preden nas je popadlo, da smo staro pohištvo vrgli ven in ga zamenjali z novim. Tega danes (s to pametjo, kot jo imam) gotovo ne bi naredila. Z Zinko sva že po dobri uri ugotovili, da imava veliko skupnega. Tisto glavno je bilo pisanje. Na mizo je privlekla na kupe zvezkov, porumenelih listov in drugega papirja. "Vse to sem že napisala!" je rekla ponosno in me pogledala. Prikimala sem in imelo me je, da bi vpričo nje začela brskati po njenih zapisih in pasti radovednost. Pa se mi je zdelo, da bi to izgledalo preveč domače. Počakala sem, da se je sama odločila, kaj mi bo ponudila v branje. "Najprej objavi moje PISMO, potem se bova naprej pogovarjali, je rekla in mi pomolila pod nos z drobno, enakomerno pisavo popisane liste. Ali je vse to res, kar piše, sem bila radovedna. Zinka je prikimala, tako na pol. In zato boste danes najprej prebrali Zinkino pismo, ki ga je pisala svojemu fantu. Naslednjič pa vam bom povedala še ostalo, kar mi je zaupala. Zinkino pismo Sedim na postelji, v roki držim vrv in jo gledam. Pred nekaj minutami sem plezala po lestvi in jo poskušala oviti okrog trama na podstrešju. Ni šlo. Bila sem premajhna, da bi ga lahko dosegla. Potem sem poskušala drugače: vrv sem zvila tako kot delajo kavboji. Nič. Vse skupaj je zgrmelo na tla. Hudič, pa tako sem želela umreti! Vsega sem imela zadosti. Tebe, Mance in sebe. In klevet. Od pamtiveka trdijo, da so ženske čveke, toda tebi ne sežejo niti do pasu. Niti do riti! Kaj mi je bilo treba, da sem se zaljubila vate? Imela sem Manco. Mir. Faks. Nikoli nama ni bilo dolgčas. Potem si potrkal na najina vrata in prinesel zmedo, grožnje in prepire. Si to naredil namenoma?!Kar vštulil si se. Jaz, koza trapasta, sem nasedla na tvoje oči! Kje sem USODE * Piše: Milena Miklavčič imela pamet, da sem v njih videla ljubezen, srečo, upanje, zvestobo do groba? Zaradi te navlake sem umiral vsaj trikrat na dan! Še zmeraj slišim tvoj glas, ki me zaskrbljeno sprašuje, če me kaj zebe, če me boli želodec, če sem dovolj oblečena, če me tiščijo kavbojke, če mi godi tvoja roka na mojih prsih, če... ... Zakaj me nisi raje vprašal, če ima ženska veja v moji rodbini močno menstruacijo. Potem bi že prvi dan vedela, da si hinavski prasec. Tako pa... J a, priznam, stopila sem se. Kot led, ki ga vržeš v krop. Še nekaj bolj trapastega ti bom napisala: v trenutku sem bila zaljubljena do ušes. Pozabila sem na vso previdnost. Moški! Pa tako sem jih sovražila, ker so zmeraj samo jemali. ... Pridi sem, si me vabil in mi ponujal svoje naročje. Zaprla sem oči in zlezla taj, kamor si mi pokazal. V mehkobo sanj, kjer sem ti pripovedovala neumnosti. Tipa si me zmeraj znova in znova popeljal v svet pravljic. Šepetal si mi o ljubezni, sreči, vdanosti in lepoti skupnega življenja na vse vekov veke. Amen. Zakaj me ni sedmi čut nikoli posvaril pred tabo? Da bi mi vsaj namignil, kakšna baraba si?! Tudi danes ti nočem lagati. Mogoče zato ne, ker še zmeraj čutim prste, ki so potovali po hrbtu in šteli mravljince. Ti so gomazeli pod kožo in si želeli, da se roka ne bi nikoli ustavita. Kaj spet blebetam? Pišem ti predvsem zato, ker ti tiste Storije z Viktorjem ne bi bilo treba raznašati naokoli Kako si mogel biti tako podel? Zaupala sem ti skrivnost, ti pa... Viktor me je samo gledal. Dotaknil se me je le nekajkrat. Kriva je bila mama, ker mu je dovolila. Ti pa si raztrobil vse tiste neumnosti! Če res hočeš izvedeti resnico, tu jo imaš! Viktor se je zmeraj obrnil proti oknu in ga kazal mimoidočim. Toda to se je bolj poredko dogajalo, ker je bilo naše stanovanje obrnjeno proti kamnolomu, tam pa ponavadi ni bilo nikogar. Ubogemu revežu se je zaradi tebe zmešalo. Mama me je tokrat dokončno postavila pred vrata. Lažnjiva candra mi je rekla! Zapeljevala si mojega Viktorja, sedaj ga hočeš še uničiti! (Viktor je bil njen drugi mož - moja opomba). Pomisli, mišek moj, da se je zgodovina ponovila: stali sva med vrati. Mama v predsobi, jaz na pragu. Tako kot prvič. Potem so se vrata s treskom zaloputnila. Za zmeraj. Pred štirinajstimi dnevi so me poklicali iz Begunj. Ker se je znašel tam. Priznal je, da je grešil, ker me je poželel, ko sem imela komaj dese let. Psihiater mije nakladal same neumnosti. O spolnem nasilju. Baje je od takrat tudi moje ljubezensko življenje ogroženo. Ipd. Ipd. Teoretično je imel psihiater prav. Je ogroženo, toda ne zaradi Viktorja, temveč zaradi tvojega dolgega jezika. Posvinjal si nekaj, kar sem ti zaupala. Ker sem bila tako prekleto neumna, da sem verjela v tvojo ljubezen! Verjela!!! O, moj ljubi bog! Toda to še ni vse. Zakaj si moral biti ljubosumen še na Manco? Zaradi česa, lepo te prosim, zaradi česa, se ti je zdelo, da sva... Ta beseda mi še zmeraj ne gre z jezika. Ubila bi te, če bi te le lahko! Kaj potem, če sva bili tisti večer pijani. Ti si nama prinašal pijačo in presneto dobro veš, da sva pili zato, ker sva diplomirali. Mar ni normalno, da se tak dogodek zalije? To, da je Manca (in tudi jaz, če že ravno hočeš) diplomirala pri tridesetih, še ne pomeni, da se morava obnašati kot dve stari devici. Pili sva in se sem in tja od sreče objeli. Se s tabo ne bi, če bi bil zraven? Manca je rada pretiravala. To si že večkrat doživel pri njej in trapasto se mi zdi, da te moram kar naprej spominjati. Če ji je padlo na pamet, da se bo slekla in potem gola plesala, je bil njen problem. Meni je bila taka všeč. Še zmeraj je imela lepo postavo. Plesala je kot angel. Sem plesala z njo? Nisem. Sem se je dotikala? Nisem. Sem sedela na stolu in jo gledala? Sem. In še ploskala sem ji. In muziko sva imeli navtto do konca. Rekla sem ti že, da je bila pijana, zato je potem tudi telebnila na moja kolena. Kar našla se je na njih. Viktor bi me takrat lahko posilil, če bi hotel. Mar bi (po pravici povej) kaj takega prisodil Manci?! Poljubila me je enostavno zato, ker ji je to v tistem trenutku padlo na pamet. Njen jezik me je le pobožal po ustnicah in niti za hip ni poskušal poiskati poti, katerih si se nekoč lastil. Objela sem jo okrog pasu, drugače bi padli na tla. Kje je ležala moja roka v trenutku, ko si stopil skozi vrata, ne vem več. Ti je bilo treba planiti k njej in jo tako svinjsko oklofutati? Ubogo Manco si dotolkel kot psa. Da si jo obrcal, ko je že enkrat ležala na tleh, ti nikoli ne odpustim. Se ti ni nič smilila?Kje pa! Ti si trdil svoje in bilo ti je malo mar, če sva ti ugovarjali. Se jokali pod tvojimi udarci. Nobene pravice nisi imel. Nobene! Nikoli nisem verjela, da lahko naredi bolečina tako razdejanje. Nikoli me nisi v resnici ljubil-Drugače bi mi zaupal. Mar sem se ti kdaj lagala? So bili poljubi namišljeni? Moje roke, ki so te božale in se te dotikale... so bile laž? Nikoli nisem zdržala več kot dan ali dva brez tebe. Je bilo tudi hrepenenje prevara? Bil si več kot hudoben, ko si trdil, da sem te izrabila. Za zaveso, ki naj bi skrivala razmerje l Manco. Idiot! Nazadnje že nisi več vedel, ka] govoriš in si pomešal tisto, kar si vedel o Viktorju s tem, kar si si izmislil o razmerju med Manco m menoj. Češ, ženska, ki se onegavi s svojim očimom je zmožna vsega! Prekleti pokvarjenec! Manco smo včeraj pokopali. Ni več zdržala tega, kar si ji zakuhal, kjerkoli se je pojavila, povsod so se začeli spogledovati in stikati glave. Mogoče si je včasih le domišljala, da je tako. Ne vem. Jokala je-Kar naprej je tičala v sobi in se skrivala. Nisem to, kar govorijo, je ponavljala. Neskončno dolgo je strmela skozi okno proti hribom, od koaer je bila doma. Kaj če pridejo čvekarije na ušesa mami in očetu? Preklela me bosta do smrth je šepetala in šklepetala z zobmi. Poznal si ju. Nikoli prej nisi pred večerjo moM-Takrat, ko smo ju obiskali, pa si. Več ti ne bom rekla, ker si dovoj pameten, da vel kako sta si razdelila svet na dobro in na slabo-, Mance ne bom nikoli več videla. Le njeni gobelin* me bodo spominjali nanjo. In na najino prija' teljstvo. Čudovito je bilo. Tebi je uspelo, da si ga umazal z vsem drekom, 1 ti je prišel pod roke. Sedajle, ko to bereš, se lahko sme ješ in skačeŠ do stropa, toda zapomni si nekaj: ti si kriv, da si le Manca prerezala žile. Ti in nihče drug! Tudi to, kar si naredil meni, boli. Zelo boli. Kot o* rezal srce na koščke, počasi, brez milosti. Hotela sem umreti. Toda ne zaradi Mance. Zato, ker te kljub vsemu še zmeraj ljubim. hrepenim po tebi. Po tvojih poljubih, objemu, toplini. Želim si m Bolj kot vse na svetu. To, vidiš, se mi zdi neodpustljivo. J -Ogabno. Zato sem mislila, da bi bilo najbolje, cC naredim to, kar je naredila že Manca. Ni šlo. Enostavno nisem mogla. Na neki način P" mi je Mančina smrt vendarle pomagala. Ponudobila me je. Zato ti tudi pišem -Da ti povem resnico Z ljubeznijo, tvoja Zinka (nadaljevanje prihodnjič) Nadaljevanje s 34. strani dejstvo, saj so ie dolgo poznani nemogoči delovni pogoji varovancev centra. Mestna občina Kranj Župan Vitomir Gros, dipl. inž. po pooblastilu Janez Lesar Ženski pevski zbor "Milko Skoberne" Vaš zakaj vodi do našega zakaj Javno voščilo ženskemu pevskemu zboru, pod katerega se je v petkovi številki Gorenjskega glasa podpisala Irena Gluhar, je bilo popestreno tudi z "dobronamerno" kritiko, češ zakaj program v angleščini. Hvala. V resnici bo zbor pri oblikovanju programov v prihodnje upošteval vašo umestno pripombo. Mladi uspešni slovenski skladatelj Ambrož Čopi (in to ne na Podlagi vaše reakcije) celo ie ustvarja skladbo, ki jo bo Zbor krstno izvedel na tekmovalnem nastopu "Naša pesem" aprila v Mariboru. Predlani je zbor vloiil precej energije in truda, da je poskrbel za praizvedbo mini kan-tate "Rojstvo kralja", ki smo jo v celoti prevedli v slovenščino in jo v takšni obliki tudi odpeli na številnih koncertih. V Čast nam je bilo, da smo bili Povabljeni na tako rekoč celodnevni nastop ob iivih Jaslicah v Postojnski jami, za nameček pa je zbor s solisti Posnel tudi kaseto z omenjeno vsebino. Ob vsem tem pa smo Zaman pričakovali, da bi vsaj delček od številnih izrečenih Pohval odmeval tudi v katerem ođčasopisov. Prav tako so deievale pohvale po lanskem majskem in zadnjem boiič-nem koncertu v jeseniškem liuti"liSČU' ^a saJ menda ]uaJe kar vsi po vrsti ne izrekajo zgolj vljudnostnih fraz?! Zbor se trudi, da bi s sodelavci uspel pripraviti koncerte, ki bi s programom, sceno in reiijo poslušalcu in gledalcu ponudili celosten "dogodek". Resnici na ljubo: zborovsko petje za uho povprečnega poslušalca ni prav posebej vabljivo in je vsak poslušalec zelo dragocen. Naš zbor se je prav zato ob zadnjem sklopu koncertov odločil za manj običajen izbor skladb - to so skladbe iz raznih musiclov. In zlasti slednje so bile pri poslušalcih najbolje sprejete. Lani sem se udeleiil zborovskega simpozija v Avstraliji in še leto prej v Ljubljani. Obakrat je bilo na voljo toliko zanimive literature in zato novih izzivov, da se jim kar nisem mogel odreči. Pa smo zato res morda s prevelikimi očmi pogledali v svet? Obljubljamo, da se bomo vrnili tudi na domača tla, predvsem pa, da bomo negovali kakovost (ki nam jo priznava tudi kolegica v prispevku), obenem pa obljubljamo, da bo tudi majski letni koncert pester kulturni dogodek, kamor iskreno vabimo tudi gospo Ireno Gluhar. Nenazadnje je veliko laije pisati o dogodku, ki si mu tudi sam priča. V nasprotnem primeru pa se bri utegne znajti v časopisnih vrsticah tudi opis dogodka, ki ga niti prisotni ne bi znali opisati oz. prepoznati. In nenazadnje: vsaj tisti, ki sami stojimo v pevskih vrstah ali pa pred njimi, naj bi znali ceniti delo drug drugega, povedati in sprejeti hvalo in grajo. Hvala vam za oboje, vendar iskreno rečeno, bolj veseli bi bili, če bi nam jo povedali po drugi poti. Pa brez zamere oz. naj bo vsaj kultura kulturna! S spoštovanjem! Jesenice, 13. januarja 1997 dirigent ženskega pevskega zbora "Milko Skoberne41 Jesenice, Primož Kerštanj Opfekg MotMeC\ (i064 - 212-535JJ Okulistični pregledi Kontakne leče GLASOV KAŽIPOT > svoje člane na naslednja izleta: 4. februarja bo nakupovalni izlet v Portugruaro in Palmanovo, 11. februarja pa na pustovanje v Vidergo. Zimska tura na Kofce in Veliki vrh Kranj - Planinska sekcija podjetij Iskra Iz Kranja organizira na pustno soboto, to je 8. februarja, lepo zimsko turo na Kofce in Veliki vrh. Zbor bo ob 6.30 uri pred hotelom Creina v Kranju, odkoder se boste z osebnimi avtomobili odpeljali do Pcdijubelja. Prijavite se lahko pri ge. Volgi Pajk v tajništvu Iskra ERO, tel.: 221-321 int. 2644 in na Laborah pri g. Matiji Grandovcu, M.: 27-30-93 najkasneje do četrtka, 6. februarja. Pri prijavi navedite, ali ste udeležence pripravljeni peljati s svojim avtom. premierno uprizorili Trubarjev monolog, ki ga je napisai dr. Matjaž Kmecl. Trubarja igra Polde Bibič. Primož Trubar morda ni največji, brez dvoma pa sodi med največje slovenske disidente vseh časov. Zato ni čudno, da vedno znova (p)ostaja temelj odličnih umetniških izpovedi. Lutkovna matineja skofja Loka - Na Loškem odru bo v okviru sobotne matineje v soboto, 1. februarja, ob 10. uri lutkovna predstava Medvedka na obisku avtoric Metke Dulmin in Bernarde Gašperčič. Gostuje Lutkarija čarr. Prireditve Ifr začetkom ob 16. uri v Okrepčevalnici Seljak v Preddvoru. Ob zvokih harmonike Petra in Tomaža boste lahko tudi zaplesali. _ Razstave Predavanje o Norveški Radovljica • V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Tomaž Mihelič ob diapozitivih predstavil popotovanje po Norveški. Predstavitev Serugove knjige Boh. Bistrica - V Domu Joža Ažmana bo danes, v torek, ob 19. uri svetovni popotnik Zvone šeruga z računalniško vodeno projekcijo in skoraj tisoč diapozitivi predstavil svojo novo knjigo ter enoletno potovanje s petletno hčerko Kap okoli sveta. Jutri, v sredo, bo predstavitev v Linhartovi dvorani v Radovljici, v četrtek, 30. januarja, pa v hotelu Astoria na Bledu, vedno ob 19. uri. Vstopnina je 600 tolarjev. Avtorjeve potopisne knjige bo mogoče kupiti s trideset do petdesetndstotnim popustom. Predavanje o Islandiji Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bo danes, v torek, ob 19. uri Barbara Jakše ob diapozitivih predstavila popotovanje po Islandiji. Muzejska predstavitev Ljubljana • V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bo jutri, v sredo, ob 11. uri muzejska predstavitev na temo Bili smo v Španiji s predvajanjem filma'Tuga Klasinca In Janeza Kranjca o udeležbi Slovencev v španski državljanski vojni v produkciji RTV Ljubljana. Klub študentov Kranj Kranj • Klub študentov Kranj v okviru študentskih večerov pod imenom Študent'n futr v klubu Ragtime ta teden pripravlja naslednji program: danes, v torek, bodo ob 20. uri projekcije filmov študentov AGRFT, jutri, v sredo, bo ob 20. uri predavanje Sonce v Kaliforniji, v četrtek, 30. januarja, pa bo ob 22. uri koncert skupin Codogast In Revenge. Uri pravljic skofja Loka • Danes, v torek, bo ob 17. uri v Knjižnici Skofja Loka ura pravljic. Železniki - V Izposojevališču v Železnikih bo ura pravljic jutri, v sredo, prav tako ob 17. uri. Predpustno družabno srečanje Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na predpustno družabno srečanje, ki bo v soboto, 1. februarja, z Predavanja M Mana Toma Križnarja skofja Loka • V Hotelu Transturist bo jutri, v sredo, ob 18. uri s pomočjo diaprojekclje Tomo Križnar predstavil svojo knjigo Mana. Okrogla miza o fotografiji skofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo v četrtek, 30. januarja ob 17.30 okrogla miza o fotografiji z naslovom Foto cumulus. . Obvestila 1> iepica sreče Železniki - Dramski krožek OŠ Železniki vabi na predstavo Andreja Rozmana Roze čepica sreče. Uprizorili jo bodo v petek, 31. januarja, ob 17. url v kulturnem domu v Železnikih. Premiera prestavljena Visoko - Zaradi bolezni v ansamblu je Gledališče Tateater Visoko premiera, ki bi morala biti minulo soboto, prestavilo na petek, 31. januarja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Visokem. Vodvilsko komedijo v treh dejanjih Maček v žaklju Georgesa Fevdeauja bodo ponovili še v soboto, 1. februarja, ob 19. uri na Visokem, v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri pa v Trbojah. Premiera Trubarja Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v sredo, 29. januarja, ob 19. 30 Razstava v Mali galeriji Kranj • V Mali galeriji Likovnega društva Kranj bodo jutri, v sredo, 29. januarja, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Damijana Stepančiča iz Kranja. Razstava slik Bled • V hotelu Astoria bodo jutri, v sredo, ob V8. uri odprli razstavo Likovne sekcije VIR radovljica, ki deluje pod vodstvom univ. prof. akad. slikarja Rudolfa Gaberca. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program. Razstava akvarelov Skofja Loka • V Galeriji Fara bodo v petek, 31. januarja, ob 19. uri odprli razstavo akvarelov akademskega slikarja in grafika Adela Sevouna iz Anhovega. Umetnika, po rodu iz Iraka, diplomiral pa je leta 1982 v Sarajevu, bo predstavil umetnostni zgodovinar Janez Me-sesnel. Izdelovanje makramejev in tapiserij Naklo • Društvo upokojencev Naklo vabi vse, ki jih zanima izdelovanje makramejev in tapiserij, da pridejo v četrtek, 30. januarja, ob 17. uri v Dom kulture v Naklem. S seboj lahko prinesete material za delo. Krvodajalska akcija Kranj • Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo v Kranju krvodajalska akcija potekala od 3. do 7. in od 10. do 14. februarja. Koncerti Dobrodelni božični koncert Skofja Loka • Prosvetno društvo Sotočje vabi na dobrodelni božini koncert, ki bo v nedeljo, 2. februarja, ob 18.45 uri (po večerni maši) v Župnijski cerkvi sv. Jakoba v škofji Loki. Nastopil bo Cerkveni pevski zbor Cecilija Kobal. Izleti Društvo upokojencev Naklo vabi Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi GLASBENA LESTVICA ZLRTI ZU0KI a Kosovelova 29, 1410 Zagorje, tel.: (0601) 71-300, 46-618 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče na Koroškem radiu KUPON ŠT. 2 1. Franc Flere s pevko Katjo: BILA SEM PREMLADA 2. Ans. Slovenski muzikantje in Strašna Jožeta: UMETNIKA NA SNEGU 3. Cita Gaiič s citrami: LA GOLONORINA 4 ans. Can in noč: LJUBEZEN NA VURBERKU 5. ans. Braneta Klavžarja: JAZ SEM PA DRVAR Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje NAGRADE SO PREJELI: 3. Berta Bertoncelj, Selca 119, 4227 Selca (1 kaseta) 2. Anica Svab, Sele 61 e, 2380 Slovenj Gradec (2 kaseti) 1. Štefka Volk, Jezerska cesta 56 a, 4000 Kranj (3 kasete) Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. NIKO KAVČIČ Hkrati z dogovori urednikov sem odslej urejal prevzem posameznih delov arhivskih dnevniških zapisov od sina Gojka Kavčiča. Celoten arhiv dnevniških zapisov je obsegal nad 1300 strani rokopisnih originalnih dnevnikov, razdeljenih po šestnajstih letih. Prenos arhivskih blokov je trajal najmanj štirinajst dni. Še prej sem se z dobrim prijateljem Francem Omanom, direktorjem tovarne IBI, dogovoril, da mi je sam osebno v treh sobotah dvakrat prekopiral vse originalne rokopise. Šele potem smo lahko začeli s stvarnimi razpravami. Original smo shranili v depo, kopije pa v obdelavo. Nastopil je nov velik tehnični problem. Da bi bila organizacija dela, poleg tega da je morala biti v popolnosti zavarovana, tudi racionalna, se je moral nekdo posvetiti izključno branju rokopisa. To pa je bilo prvi hip dokaj zamotano. V to pomembno tehnično delo sem vključil svojo ieno Dašo. Priučila se je točnemu branju rokopisa in ga sproti vnašala v pisalni stroj. Sistematično, blok za blokom je bil rokopis v celoti v treh mesecih pripravljen na ! Ptsarniških polah za branje. Nadaljnji postopki tehnične obdelave so bili zamudni, dnevno sva morala z ieno primerjati še original oziroma kopijo rokopisa z natipkanim prepisom. Na dan sva tako pregledala 20 do 30 strani. Odločili smo se, da v knjigi ne sme biti nobena beseda prezrta ali spremenjena. Prav tako, da se ne sme ničesar dodati. Pravico popravka je imel samo lektor. Po tej kontroli so šla prepisana besedila v ponovno fotokopiranje. Če odštejem direktorja Franca Omana, ki nam je besedila kopiral, smo imeli glavno opravilo na skrbi samo štirje. Drugo fazo priprav sta prevzela urednika v računalniško obdelavo. V tem je bila naša velika prednost, da smo izvedbo načrta lahko obdriali v največji potrebni diskretnosti. Tudi glede pravnega razmerja med dediči in urednikoma Dnevnika je bilo storjeno vse potrebno. Podpisana sta bila dva dokumenta. Prvi govori in potrjuje, da sta Igor Bavčar in Janez Janša od Angelce, Staneta in Gojka Kavčiča sprejela v obdelavo šestnajst spominskih zapisov pokojnega Staneta Kavčiča z obveznostjo, da jih po dogovoru in obveznosti v pogodbi čimprej priredita za knjiino objavo. Drugi dokument zavezuje v dvanajstih členih iste pogodbenike v Pogodbi o zastopanju avtorskih pravic, medsebojnih pravic in doli-nosti podpisnikov. Kavčičeva druiina je pravno Pomoč iskala pri odvetniku Miroslavu Čerarju. Tako je bil Dnevnik po svoji notranji vsebini za mlada urednika s posebnim poudarkom na OdKavčičaprek Bav^amJame v osamosvojitev (odlomki iz knjige Pot v osamosvojitev) čas, v katerem se dejanja lotevata, poseben politični izziv. Sprejela sta fa z navdušenjem in zagnano, 'okazala sta velik interes za razvozlavanje dogajanj v minulih desetletjih. (To dokazuje posebej daljše besedilo z naslovom Projekt Strun-jan, ki ga je sestavil Janez Janša, potem ko Je prebral nekaj prvih letnikov Dnevnika. To je tudi zanimivo branje še za današnji čas.) Zdaj smo lahko posamezna dogajanja še posebej razčlenjevali in se seznanjali z iivimi primeri v tedanji politični shemi. Ob poglabljanju v pretekla politična razmerja sta urednika bogatila svoje zgodovinsko znanje in tako očitno pridobivala izrazito prednost pred prijatelji svoje generacijske skupine. Tudi ni odveč izkušnja, ki sta jo pridobivala s samo metodo zavarovanja. To sta morala sprejeti pri vstopu v projekt pa tja do njegove končne izvedbe. Ta strogo zaprta metoda skupnega dela je tudi pogojevala podlago za pristne prijateljske in zaupne medsebojne odnose. Zanimivo je, da med nami visoka tehnika telefonske komunikacije sploh ni delovala. To sploh ni bilo potrebno. Sestajali smo se vsak dan, tako kot so to navajeni v druiini. Da bi pospešili in še bolj sistematično prijeli za deli, sta urednika svoja računalnika z vsem potrebnim gradivom zloiila v avto in se odpeljala za več dni v Bohinj. Tam sta v miru in daleč od zvedavih oči opravila, kar je bilo potrebno. Nekaj skupnih bohinjskih večerov, zlasti v jeseni so bili posebna priloinost za številne nove, koristne, poglobljene pogovore. Da se v Jugoslaviji naglo bližajo velike spremembe ni bila več nobena skrivnost, saj smo slabosti vladajočega socialističnega - samoupravnega sistema analizirali ie z različnih strani. Tako z ideološkega in še posebej z nevarnega ekonoms-kofinančnega vidika, nad katerim so kot Damoklejev meč visele mednarodne doliniške obveznosti. Drugo neposredno nevarnost je resno pomenil napad Srbov na ustavo iz leta 1974. V to pa se je ie navezoval Memorandum srbskih pisateljev z njihovimi osvajalnimi ambicijami. Ob takih vsebinskih razmišljanjih smo imeli pred seboj in v pogovorih jutrišnjo usodo in položaj Slovenije. Pri razpletanju takih misli o prihodnosti sem jima dejal in še nekajkrat ponovil, naj se pripravita, in sicer, da bo Bavčar prevzel ministrstvo za notranje zadeve, Janša pa ministrstvo za vojsko. Pogovori s tako vsebino so potekali oktobra 1987. Ideje niso bile iluzije, saj so se napovedi uresničile. Bolj kot stremljenje po osebnih karierah je bila v teh vizijah poudarjena zavest, da smo resno razmišljali o prihodnji Sloveniji ie kot o parlamentarni demokratični skupnosti, kjer bo treba svojo novo druibeno vlogo šele iskati na javnih volitvah. Škoda, da je praksa znova pokazala, kako teiko je krotiti mamljivost oblasti. Med intenzivnim delom, najprej ga je zahtevala profesionalna obveznost tako Igorja kot Janeza, je bila angažiranost obeh, poleg Dnevnika, še dodatno pri publicistiki. Še zlasti Janeza, ki je bil pogosto prisotne na kolumnih v Mladini. Ta del njunega javnega udejstvovanja, kjer sta nastopala z dnevno vsebinsko problematiko, je bila potrebna pregradna stena za tisto najbolj teiav-no skladno ureditev pri Dnevniku. Naše medsebojno sodelovanje je bilo tudi po vseh duhovnih in praktičnih reakcijah usklajeno, tako da smo iz tako vzajemnega sodelovanja morali priti do uspešnega cilja. Za tako vodeno delovno in duhovno soiitje sva tudi z ieno po vseh svojih močeh rada prispevala svoj delei.Ob tako ilahtnem razpoloienju pa se je pritihotapil dogodek, ki mi je zaprl sapo. Za trenutek me je popolnoma zmedel. Igor Bavčar, Bojan Korsika, Igor Omerza in jaz smo sedeli v lovski sobi hiše v Grosupljem, kjer je stanoval Janez Janša. Bila je sobota. Pozno zvečer v pozni jeseni 1987. Pogovor je stekel o vsebini spremne besede urednikov. Žal mi je podrobna vsebina, ta je povzročila nenaden kratek stik med menoj in Janezom Janšo, ušla iz spomina. Šlo je za neko trditev v zvezi z belogardizmom, povezano z vlogo Staneta Kavčiča. Ta pa je med menoj in Janezom Janšo ustvarila nelagodnost. Imel sem vtis, da tudi na prisotne. Vendar menim, dane s tistim prizadetim občutkom, kot sem ga doiivl-jal jaz. Ko je prišlo med nama do kratkega razčiščevanja, sem Janeza nenadoma vprašal: "Kaj, Janez ali si ti za belogardizem?" Po precej mučnem vtisu in kratkem predahu so drugi priskočili na pomoč in navidezno zgladili nesporazum. Delo smo sicer potem konstruktivno pripeljali do kdnea. Vseeno pa je bil to zame pravi tuš, po katerem sem v nedeljo zjutraj sedel v avto in se odpeljal naravnost v Gabrško goro. Na mojih partizanskih stezah sem še in še premleval sinočnji pripetljaj. Na vse načine sem se mučil, kako bi v sebi zatrl nepričakovani dvom. Znebiti sem se hotel tega črva in še naprej delati, tako da medsebojna sloga zaradi neljubega dogodka ne bi bila prizadeta. Preveč je bilo skupnih točk, da bi zaradi take "malenkosti" ostali sredi poti. Očitno se je, dogodek usedel globoko v zavest, na površini pa so stvari in odnosi tekli v starem stilu plodno naprej. Danes ne vem, kdo je bil tu večji mojster. Kavčičeva knjiga le naprodaj Naročila sprejemajo tudi na Založbi Dan, kije knjigo izdala. Knjiga Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev je ie naprodaj v vseh večjih slovenskih knjigarnah. Knjigo, ki je v bistvu opis iivljenja in dela škofjeloške druiine Kavčič in njenih članov ter pripoved o vznemirljivih dogodkih, ki so jih doživljali njeni člani, je izdala Založba DAN, kjer sprejemajo tudi naroČila: Naslov: Podjetje DAN, Ljubljana, Vojkova 78, telefon (061) 168-44-56 ali (061) 168-26-16. Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL : 064/223 111 Naretllo so eb|ave spregemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod bridom Gorenjskega glasat Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. 6 AVTOŠOLA B in B - tel. 22-55-22 TEČAJ CPP SE ZAČNE VSAK PONEDELJEK DOPOLDNE OB 9.00 IN POPOLDNE OB 18.00 - BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU. LICENCA ZA PREVOZNIKE, B in B, Kranj NAKUPOVALNI IZLETI Madžarska • Lenti 8.2., Trst 25.2., Palmanova 5.2., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 AVTOBUSNI PREVOZI Muenchen 1. 2., Gorica - Palmanova 8. 2. DRINO VEC, 731-050, METEOR do.o. 422-781 Kuim (Avstrija) - smučarski poleti 8.2.; zbiramo prijave za prireditev Planica '97; Italija Cilka tel.: 411 -510 tovarna čokolade, Portuguaro, Palmanova 20.2., Lenti 22.2., Munchen - razprodaja 1.2. HOTEL RIBNO Bled Tel: 741-321 Vsak večer odlična živa glasba v nočnem klubu. Vabimo Vas na GALA PUSTNI PLES 8. februarja 1997. TEČAJI NEMŠČINE pri verificirani tečaji za odrasle: 1. stopnja: sred., 8.00; prof. METI KONSTANTIN s.d. sre- 190°: sob- 1600> * »topnja: pori., 19.00; tor., /-f. nfat/tji qqo r 8.00; pet., 16.00, 3. stopnja: tor. 19.00; pet, 18.30, i£jt!^s&ici čmc i a wnirA 4- »topnja: čet., 19.00; sob., 8.30, UČENCI: od 1. do 8. I odlubmk 253, SKOFJA LOKA razreda, DIJAKI: začetniki; utrjevanje šolske snovi PARTIZANSKI DOM NA VODIŠKI PLANINI NA JELOVICI je odprt vsak konec tedna. Možno je tudi turno smučanje. Obveščamo šole in vrtce, da zbiramo prijave za šolo v naravi za maj, junij, september in oktober. Tel.: 715-293 DAEWOO TICO 185 DEM mesečno Znižane cene ostalih modelov NEXIA, ESPEROI Zelo ugoden kredit - leasingl Tehnocar, tel.: 634-463, 634-056 GARAŽNA KjRATAdaijinsko upravljanje - motorni pogon - izolirana, kasetni motiv imitacija lesa. LYNX - CANADA Vrata vseh dimenzij po zelo ugodni ceni. tel.: 061/825-272 AMD Cerklje PUSTNI SEJEM V PORTOROŽU OD 31.1. DO 7. 2.1997 organizira tečaj CPP z začetkom v ponedeljek, 3.2.1997, ob 17. uri v prostorih društva. Inf. vsak torek od 16. do 18. ure po tel.: 421-380 VABIMO VSE ZAINTERESIRANE S PONUDBO PUSTNIH ARTIKLOV. PRIČAKUJEMO PRIJAVE ZA MASKE IN KOSTUME NA TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ, tel.: 066/73-070 in 066/747-015 DO 31.1.1997. NAJBOLJŠE MASKE ČAKAJO PRIJETNE NAGRADE. AVTOMURKA LESCE Tovarniško zniženje cen. Clio in Megane letnik 1996 dodatni popusti. Avtomobili Renault Informacije: ZELO UGODNO AVTOMURKA Lesce, telefon: 064/718-100 ; Samo 39.- DEM; avtobus, odhodi: Radovljica-Tržič-Kranj-Skofja Loka; s kuponom Gorenjskega glasa 5 % ceneje; informacije in prijave: ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA na Bledu, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču KARNEVAL V BENETKAH 8. FEBRUARJA Glavni trg 6,4000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701 faks: 064/223-534 Prodaja In rezervacija vstopnic poteka v gledališki blagajni (vhod z Slavnega trga) vsak delavnik od 10.00 do 12.00 ure. ob sobotah od 9.00 do 10.00 ure, ter uro pred začetkom predstav, telefonska Številka blagajne 064/222-681. Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred začetkom predstave! Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, komedija TOREK, 28. 1. 97 ob 19.30 uri, gostovanje na Jesenicah ČETRTEK, 30. 1. 97, ob 19.30 uri, za IZVEN in konto Jean Genet: SLUŽKINJI PETEK, 31. 1. 97, ob 19.30 uri, za abonma RUMENI, IZVEN in konto Pokroviteljstvo uprizoritve: SAVA, gumarska in kemična industrija, d.d., Kranj Tone Partljič: GOSPA POSLANČEVA, komedija Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja SOBOTA, 1. 2. 97, ob 19.30 uri, za abonma SOBOTA 1 in konto PONEDELJEK, 3.2.97, ob 19.00 uri, za abonma DIJAŠKI, IZVEN in konto Matjaž Kmecl: TRUBAR igra: Polde Bibič PREMIERA v SREDO, 29. 1. 97, ob 19.30 uri za IZVEN in konto Z letopisom GORENJSKA 96/97 do nagrade Kdor natančno bere, tudi najde odgovor Sredi lanskega decembra smo s sodelovanjem Pošte Slovenije, do.o., vsem naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa poslali prilogo "Letopis GORENJSKA 96/97", pravcato knjigo na 288 straneh. GORENJSKA 96/97 le do naslednjega petka, 31. januarja, ie v kolportalni prodaji po 2.100 tolarjev ta izvod. Edini gorenjski letopis lahko kupite na vseh poštah po Gorenjskem in na vseh prodajnih mestih, kjer prodajajo Gorenjski glas. če je letopisa ?onekod U zmanjkalo - pokličite nas v uredništvo, tele/on 064/ 223 ♦ 111, in Vam pošljemo Izvod, bkrat tretje nagradno vprašanje, na katerega odgovor lahko najdete v letopisu GORENJSKA 96/97: v poglavju "Osnovne šole na Gorenjskem*4 so v letopisu naštete vse redne osnovne Šole na Gorenjskem, vključno s številom učenk tn učencev ter podatki o ravnateljicah in ravnateljih iol Naštejte vsaj trt gorenjske osnovne Sole, v katerih se šola več kot tisoč učenk in učencev! Odgovore pofjite na noš naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. tU, 4 001 Kranj. Odgovore sprejemamo do torka, 4. februarja 1997. Kaj pa nagrade? Osem jih je pripravljenih tudi tokrat: z irebom bomo dva, ki bosta pravilno odgovorita, povabili na Glasov izlet (po izbiri); za tri nagrajence smo pripravili tri Glasove majice, podarili pa bomo se tri letopise. Na prvo nagradno vprašanje, povezano z natančnim branjem letopisa Gorenjska 96/97, smo prejeli kar 853 odgovorov. Prav vsi so bili pravilni: 183 let je bita stara smreka, ki so jo lani avgusta zaradi lubadarja morali posekati na KadivČevi parceli v Hrastjah pri Kranju. Žreb je nagrade namenil naslednjim osminu MIRO VAUPOTIC, Prvoborcu 5, Jesenic«; JANA 8RADESKO, SevHe Selca; KRISTINA MENCINGER, Cest« na Ravne 4, Bohinjska Bistrica; IIELA KODRAN, Benedikova 5, Kranj; ZOFIJA KUBEU, VodBka c 44, Vodke; NADA ZUPAN, Breg 44, Žirovnica; MATILDA BOGATAJ, Tabor 2, Gorenja vas; IVANA ZUPANČIČ, Boh. Bela 91, Boh. Bela. Drugo nagradno vprašanje ni bilo pretežko, kajti v letopisu je bih treba najti vsaj 5 (pet) gorenjskih gospodarskih družb in samostojnih poajetnikov, ki zaradi svojih dobrin poslovnih rezultatov sodijo med "Odlične na Gorenjskem". Na vseh 689 dopisnicah je bilo napisanih vsaj po pet odličnih ■ nekateri ste jih napisali Še veliko vei, toliko, kolikor se je dalo stlačiti na velikost dopisnice. Nagrade prejmejo: TROJ AR ANCI, Ojstri Vrh 1, Železniki; PAVLA BURN1K, ŽtrovsIrJ Vrh 69, Žirij MILOŠ BASA, C. Revolucije 9, Jesenke: DUŠAN KRALJ, Aljaževa cesta 15, Bledi MATJAŽ GUZEU, Sv. Duh 160, Skorja Loka; SLAVKO VALJAVEC, Pod gozdom 4, Tržič; DARJA SORC, Log - Lepencc 11, Boh. Bistrica; FRANCKA KODRIC, Tonunceva 50, Kranj. HOTEL JELOVICA BLED Vabimo vas na VESELO PUSTNO RAJANJE v soboto, 8. februarja Najizvirnejše maske bomo nagradili 1. nagrada 100.000 SIT 2. nagrada storitve v hotelu v vrednosti 50.000 SIT 3. nagrada storitve v hotelu v vrednosti 20.000 SIT Igra ansambel ABRAKADABRA Vabimo vas tudi v kjer si boste lahko nabrali novih moči. Savna, parna kopel, masaže, šolanj, kopeli, fitness studio Rezervacije in informacije po telefonu: 064/7960 ali telefaxu: 064/741 550. gostilna LOVEC GORICE vabi na TEDEN DOMAČIH KOLIN od 29. 1.do9. 2. 97 Rezervacije po tel. 461-030 SflVNfl • SOLflRIJ BBDO^ h 064/ 221133 TELOVADBA ZA NOSEČNICE ENERGIJSKI NAPITKI Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna PRI SLAVKI v Podbrezjah ZAPRTA do 10. 2. 97. Prosimo za razumevanje In se priporočamo za nadaljnji obisk! Prešerno na Prešernov dan Ker je ta dan tudi pustna sobota V suboto, 8. februarja, bomo pripravili Glasove pustne izlete, vsi bodo z začetkom pozno dopoldan, s popoldanskim prostim terminom za rekreacijo v zdraviliških bazenih s termalno vodo, po okusni večerji pa pustne zabave s tekmovanji za najboljše pustne maske. Le še nekaj prostora je za Glasova pustna Izleta v Toplice Dobrna in v Dolenjske Toplice. Za Dobrno bo odhod z Bleda /postanki:Kranj-Škofja Loka-Komenda-Moste-Kamnik/, po Tuhinjski dolini; avtobus za Dolenjske Toplice bo rajžo začel v Kranjski Gori /postanki: Jesenice-Žirovnica-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Medvode/. Za Glasove pustne izlete bomo pripravili sladko pustno presenečenje, za katerega bo poskrbela PEKARNA KRANJ, dd ! Vse dodatne informacije In prijave za katerikoli Glasov izlet tudi v letu 1997: po telefonu 064/ 223 - 444 /Gorenjski glas, mali oglasi/ ali 064/ 223 - 111 /tajništvo Gorenjskega glasa/. Poleg osebnih podatkov je pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vas naslov in telefpnska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov posebej priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi Želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri prijavi ne bo potrebno plačati nikakršnega prispevka k stroškom izleta niti vnaprej nobene akontacije - verjamemo, da so prijave zanesljive. Tudi v letu 1997 veseljem pričakujemo Vaš klic in prijavo za Glasov izlet. Vendar: pohitite s prijavo, če nameravate pustovati v Dobrni ali v Dolenjskih Toplicah, kajti število sedežev v avtobusu je omejeno. Pokrovitelja Glasovih pustnih izletov sta: ARMfAJ ŠTORE 402, 2000 ur prodam, lahko z nakladačem. »725-656 1757 Pralni stroj Gorenje obnovljen, prodma. «332-350, 325-917 1772 KOLESA Prodam moško Rogovo KOLO na 5 prestav. »312-259 1«° GLASBILA Prodam HARMONIKO FRAJTO-NARICO znamke Delicia BSA. 055-450 1332 Prodam EL. KLAVIR - SYNTHESI-ZER z zvočniki. «324-457 1«79 GR. MATERIAL LESTVE IZ LESA VSEH VRST IN DOLŽIN DOBITE: Zbilje 2? «061-611-078 940 Prodam odtočne CEVI iz žlebov iz pocinkane pločevine, rabljeno. «246-747_1677 Kvaliteten neobžagan les za ostrešje prodam. «622-480 i684 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. OBVESTILA _____1 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in pa Madžarsko vsak teden. ©491-44« RESTAVRACIJA NAMA - Gostinstvo "Mlinaric" Kapucinski trg 4, Skofja Loka, tel.: 620-566 zelo ugodno nudimo MALICE in KOSILA ter ves ostali ALAKART. Na razpolago imamo tudi veiik prostor za zaključene skupine, ohcetijj) podobno. Del. čas: 7. do 22. ure, vikendi 7. do 24. ure VABLJENI« MALI OGLASI IS 223-444~ APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/637-200, GSM 041/662-552, 064/226-751_2 STERILIZATOR, popolnoma nov, ugodno prodam. «331-896 1627 PEČ za etažno centralno kurjavo ugodno prodam. Rakovec, Šempe-terska 1 A Kranj_i«5 Prodam alarmno centralo in plater A 3. «66-783_1637 Prodam PEČ za kopalnico na drva malo rabljeno. «661-086_ims Prodam trajnožarečo PEČ Emo central 23 in črpalko Grundfos. «451-497 164D Prodam novo PEČ Stadler z bojler-jem 50.000 Kcal, ugodno. «738-155 1841 Prodam novo skobelno glavo 41 cm slkular vrtalka. «738-155_1642 Prodam novo termoakumulacijsko PEČ. «326-270, po 18. url 1649 Prodam elektro gradbeno omarico. «720-026_1650 Ugodno prodam prenosljivo PEČ na petrolej z gorivom. «721-916 ieei OLJNI GORILEC - rabljen prodam. «245-478 1689 Poceni prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, malo rabljen. «225-733 W4e Prodam nov 5 I BOJLER Gorenje zgornja vezava s pipo. «622-666, PO 16. Uri 1752 Agrarna skupnost Zvirče vabi na občni zbor člane in upravičence do skupnega premoženja, v sredo,-5.2.1997, ob 16. uri vZvirčah, št. 19. LOKALI V Kranju prodamo novo, poslovi stanovanjsko hišo v dveh etaž*.' takoj vseljivo za 220.000 0W AGENT Kranj 223-485, 0609/6^ 493 IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino za osnovne, srednjo šole v Tržiču in v Kranju. «56-095 411 Matematiko, fiziko instruiram. «431-131 1433 Prirejamo ŠOLO VEDEŽEVANJA iz ciganskih in tarot kart. Za karte smo poskrbeli mi. Po končanem šolanju dobite potrdilo in skripto. Naročite se lahko na «061-1404-310 vsak dan od 10-18. ure, kjer dobite tudi vse dodatne informacije 16/s Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole ter fakultete. 0332-613 1691_ KUPIM ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarje-va 7, Kranj, «221-037 in 211-927 1 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, «211-248, ali «471- 534_1347 Kupim termoakumulacijsko PEČ 2 -2,5 KW. «801-126_1636 Kupim rabljeno SLAMOREZNICO. «491-529_1675 Kupim VRČE za mleko 40 I. «422- 647 1774 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO. «064-64-412 37161 PRODAMO v Gozdu Martuljl} tursist. objekt, 11 sob v pritličju nadstropju, ter 20 ležišč v podstresP objekt stoji ob glavni cesti, las™ parkirni prostor, parcela 475 tt\2>. račun vzamemo tudi stanovanje ^ Jesenicah z doplačilom. K 3 KEP1" 221-353, tel in fax 221-785 t ODDAMO na Bledu v bližini cca m2 proizvodno skladiščnih prosto^ v dveh etažah, cena 7 DEM/m2. ^ KERN, 221-353, 221-785 UP PRODAMO v bližini Kranja odll vpeljan gostinski objekt (pizz^1; bistro in igralnica) s teraso. ■ KERN. 221-353, 221-785 Oddamo v centru Kranja 110.J, posl. prostorov na odlični l°kaC^U kranju, CK, telefon, primerno za »L agencijske storitve. K 3 KERN, 353, 221-785 ODDAMO POSLOVNE PROSTj v centru Kranja In centru Strazlslj —J MANDAT «22-44-77 ODDAMO OTOĆE oddamo cca. m2 proizvodno skladiščnega tora, ODDAMO KRANJ oklica oOjJj mo v najem trgovski lokal (živila). A m2, 8 DEM/m2, ODDAMO SWf LOKA oddamo v najem trgovi^ živili, 215 m2, 7 DEM/m2, možna I druga dejavnost. DOM NEPR™. NINE, 22-33-00. 0609/650-123 ' PRODAMO JESENICE center t slovni prostor, 127 m2 v pr"""' 2500 DEM/m2. DOM NEPR' NINE, 22-33-00, 0609/650-123 ODDAMO GOSTINSKI l-OKAL kategorije v okolici Šk. Lp*^ odkupom inventarja. Lokal ir vejše izgradnje z vsemi prikljuCj^ lastnim parkiriščem. Samo re^, ponudbe! PIN NEPREMlCN"^ 622-318, 623-117 ODDAMO PREDDVOR BELA in ZALOG v najem trgovino z živili, 5 DEM/m2, ODDAMO PREDDVOR picerijo na izredni lokaciji, najemnine brez odkupa inventarja, ODDAMO TRŽIČ 50 m2 poslovnih površin za PRODAJNO SERVISNO dejavnost, 500 DEM/mes in odkup inventarja 16.000 DEM (avdio-video, servis računalniške opreme itd.), ODDAMO KRANJ OKOLICA (6 km): 2x300 m2 Boslovno proizvodnih površin 10 EM/m2 in 400 m2 skladišča 5 DEM/I712. ODDAMO SKOFJA LOKA center 12 m2 v pritličju, 350 DEM/ fnes, 3 mes.predpl. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 PRODAMO KRANJ POSLOVNO HISO v centru in poslovno stanovanjsko hišo ob vpadnici, PRODAMO MEDVODE okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči, PRODAMO PREDDVOR Kokra dobro ohranjeno lovsko vilo ob potoku, 800 m2 uporabne površine, na parceli 1200 fn2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 970 V Zvirčah pri Tržiču prodamo novo HIŠO, cca. 450 m2 uporabne površine, primerna za poslovno dejavnost, podkletena + dve etaži za 450 000 DEM: AGENT Kranj «223-485 ali 0609-643-493 143 AVTO-MOTO Cerklje odda v najem ogrevan prostor v Izmeri 71 m2 za mirno dejavnost, Inf. vsak torek po tel.: 421-380 ODDAMO v centru KRANJU trgovino cca 80 m2, manjše pisarne in skladišča, pri Radovljici proizvodno balo 400 m2. PRODAMO v Kranju vpeljan gostinski lokal cca. 300 m2 in Pisarne. NAJAMEMO v Radovljici 70 fn2 za trgovino. APRON 331-292; 331-366_it« V Kranju, v Tavčarjevi ul. prodamo 45 m2 poslovnega prostora primernega za advokaturo ali podobno dejavnost za 85.000 DEM. AGENT Kranj, 223-5J5 ali 0609/643-493_1728 ODDAMO na Bledu 220 m2 v dveh JHažah, primerno za fitnes ali podobno- K 3 KERN, 221-353, tel. in fax £21-785_174^ ODDAMO v Kranju živilsko trgovino v obratovanju z odkupom inventarja. M KERN, 221-353, tel in fax 222- !85 1742 34 OBLAČILA MAŠKERADNE KOSTIME zelo ori-9'falne, lahko naročite po «061/ 5^656_645 mort^"1 novo žensko BUNDO uure barve št. 40. «312-259 1721 PRIREDITVE DUO KARI NA Igra na porokah, zabavah In v lokalih. «225-724 iesi Trio igra za ohceti, obletnice, v pokalih. «731-015 1783 ^>TR. OPREMA r£l?d,am OTOŠKO POSTEUICO s Posteljnino. «460-058 1669 OSTALO Prodam GOBELIN "Zadnja večerja". »242-686__,847 sPh& K0TEL za žganjekuho 120 I «58 7 posod0' rocna 'zdelava. pUroSmG««za kmečki voz okovano, P^oam. «061/823-119 1782 PRIDELKI JABoSM»Vec sort neškropljenih 1439 ^ ,r> suho SADJE. «451-504 Bodočo c!4-?^™ AJDARED, cena —Zi80 SIT. «802-706 1643 PTOdam°oied!lni "n drobni KROMPIR Veže ara SP- Bitnje 21, «311-964 60rsrf v^6^!?^"6 JABOLKA po ^SIT. Vrbnje 3, «710-529 1696 POSESTI mnLr^scan Proc|arno HIŠO popolnoma novo, 420 m2 parcele, z neozde-don^. mansardo, vseljivo po KrSS^SK' 2 Vsemi Pr|ključki. AGENT !l!anM&223-485 in 0609-643-493127 vs«i?° pri Bledu Prodamo neizdelano vseljivo HIŠO, 450 m2 uporabne mirn ne" na 1650 m2 lepe parcele, dr ■*? okolica, primnerno za večje anav! sk,° stanovanje ali izgradnjo ^artmajev ali kakšno mirno poslov-kam6,avnost' rnožnost dostopa s ArscKi-?"'- cena po dogovoru. 643 aJQKrani ®223-485 in 0609- —^J93 131 stari?*0'ci .Kranja kupimo manjšo oSSi4° H,š0- Potrebno adaptacije, zernT2^0 ob cesti- na vsaj 500 m2 Do* • ali starejše gospodarsko Agpmt'S.- Cena Po dogovoru. 643.NL Kranj «223-485 ali 0609- DELOVNI ČAS: M VSAK DAN OD 8.30 DO 22.00 Ej NEDELJA, PRAZNIKI OD 11.00 DO 22.00 E3 DOSTAVA JEDI NA DOM TRŽIČ: 53 888 V Gorenji Vasi prodamo VIKEND dimenzije 6 X 4, v dveh etažah na 136 m2 zemljišča, z vso dokumetacijo, še nedokončno izdelan, na lepi lokaciji, za 30 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609-643-493_145 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO OD 500 DO 1000 M2. POSING d.o.o. «224-210 in 222-076_152 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 450.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_355 V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_356 PRODAMO BLED-RIBNO 20 let staro hišo z delavnico v pritličju na parceli 1.800 m2, cena 250.000 DEM, starejša hiša v centru na parceli 280 m2, cena 125.000 DEM, hiša meščanskega videza na parceli 1200 m2, cena 330.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 449_ PRODAMO JESENICE gornji del hiše z vso opremo v centru mesta starejšo hišo na parceli 1000 m2, cena 70.000 DEM. K3 KERN. 221-353, tel in fax 221-785_450 PRODAMO PŠENIČNA POLICA kmečko hišo in gospod, poslopje, parcela 1574 m2, OREHEK polovico hiše, z garažo, drvavnico, cena 115.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 221-785_451 PRODAMO KRANJ podkleteno, enonadstropno hišo s parcelo 600 m2, v Bitnjah na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221- 785_452 Prodamo RADOVLJICA hišo dvojček z lastnim vhodom, cena 160.000 DEM, BLEJSKA DOBRAVA obnovljeno dvostanovanjsko hišo parcela 587 m2, cena 178.000 DEM, SEBENJE pritličje nove hiše z vrtom in lastnim vhodom, cena 130.000 DEM, TRŽIČ po znižani ceni starejšo hišo v mestu, primerno za bivanje, cena 70.000 DEM, v ŽIGANJI VASI hiša v 3. gr. fazi, cena 130.000 DEM, ZALOG pri Cerkljah montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN, 221- 353, fax 221-785_453 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO SAMOSTOJNO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE Z VRTOM. POSING d.o.o. «224-210, 222- 076_511 Prodamo ZAZIDLJIVE PARCELE v Žirovnici, Križah pri Tržiču In Preba-čevem. MANDAT «22-44-77 666 V€D€Ž€VflJ€ - TRROT 090J26_5^il PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO: na parceli 450 m2 del dvojčka, 160 m2 bivalne površine, garaža in vrt; PRODAMO KRANJ LABORE: manjšo obnovljeno hišo z garažo na parceli 510 m2, 170.000 DEM; PRODAMO KRANJ Drulovka vrstno hišo v IV. gr. fazi, 160.000DEM in dokončano dvostanovanjsko hišo; PRODAMO KRANJ Center poslovno stanovanjsko hišo; PRODAMO KRANJ atrijsko vrstno hišo z vrtom na lepi lokaciji, 2 garaži, 361 m2, uporabne površine. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123_962 PRODAMO PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE: hiša v izgradnji na zredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_963 PRODAMO SKOFJA LOKA prodamo lepo, cca 700 m2, zazidljivo parcelo, 90 DEM/m2, PRODAMO KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; PRODAMO pod DOBR-ČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom 1000 m2 z montažnim objektom in lok. dov, 50.000 DEM in 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM; PRODAMO .OTOČE industijsko parcelo ob cesti 6000 m2, 30 DEM/m2, SKOFJA LOKA Center zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko gradnjo, 700m 2, 150 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 966 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, KUPIMO GORENJSKA večje parcele za gradnjo vrstnih, montažnih hiš. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_967 Prodamo STAREJŠO HIŠO, HOSTA SKOFJA LOKA, voda, elek., hišna št. je v hiši. Starost hiše je cca 100 let. Parcela meri 1800 m2, možna nadomestna gradnja, prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 1000 PRODAMO HIŠE-vrstno v Drulovki, samostojno v Bistrici pri Tržiču, okolici Preddvora in polovico hiše (ZELO UGODNO) v Žireh. Posestvo med Kranjem In šk. Loko. MANDAT «22-44-77_ms PRODAMO BLED ZASIP: dvostano-vanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_»o PRODAMO KRANJ BITNJE: dvos-tanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, možna preureditev v večstanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 981 KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem: kupimo vikend ali zazidljivo parcelo, KUPIMO KRANJ z okolico do 15 m2, starejšo hišo z vrtom, KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 965 V Podbrezjah, občina Naklo, prodamo 13707 m2 zemljišča na obronku vasi, sončna lega. Pripravljeni načrti za spremembo namembnosti zemljišča v zazidljivo parcelo. Cena 25 DEM/m2. Tel.: 064/311-417,0609/626-810 PARDELE PRODAMO Zg. Duplje, zazidljivo parcelo cca 450 m2 prodamo, 100 DEM/m2. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 1799 HIŠE PRODAMO: UGODNO KRANJ Primskovo: pritlično hišo potrebno obnove (60 let) na parceli 300 m2 takoj prodamo, 140.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 1800 NOV POSLOVNI CENTER KRANJ - BIVŠI TEKSTILINDUS V celoti ali po delih prodamo poslovno stavbo bivšega TEKSTILINDUSA (6.000 m2). z namenom pridobitve novega kranjskega poslovno trgovskega centra. Predvidene dejavnosti: trgovine, saloni, pisarne, šport in rekreacija, gostinstvo, diskoteka, in ostalo... CENA: 780DEM/H12 TOPINVEST, nepremičnine Kranj tel.:064 311-780 ali 0609 626-810 PRODAMO parcele: v bližni Begunj več parcel velikosti od 500-800 m2. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221- 785_1743 POSLOVNI STIKI Delnice Union, Laško, Etol, Petrol, Sava, Krka, Radenska, Istra benz, Kolinska - serij B,C, G kupim. Gotovina takoj! Pridem tudi na dom. «061/133-05-37_ises Odkupujemo delnice PETROLA, KRKE In Pivovarne Union. «061/ 571-286,061/1611-652 1676 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali NADOMESTNO GRADNJO 500 m2, Preddvor, okolica. «451-255 1629 V Kranju in Tržiču prodamo več stanovanjskih hiš. BAV.d.o.o., Kor-oška c. 5, Tržič, «52-233 1702 Kupimo več hiš, vikendov in parcel različnih cenovnih razredov. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 1703 V Podljubelju prodamo parcelo 930 m2 z lokacijsko dokumentacijo. B.A.V., d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233_1704 Na relaciji od Kranja do Radovljice kupimo ZAZIDLJIVO PARCELO. NOVOGRADNJO ali STARO HIŠO. APRON 331-292_1726 V Medvodah in v Lescah prodamo na lepih lokacijah, komfortno dvostanovanjsko novejšo hišo, možnost obrti. APRON 331-292_1727 Ribno pri Bledu prodamo 600 m2 zazidljive parcele na mirni lokaciji za 60.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_1729 NA DRULOVKI vrstno hišo v gradnji, spodaj že končana, 160.000 DEM, NA DRULOVKI na krajni lokaciji prodamo atrijsko hišo, 400 m2 sveta; K 3 KERN, 221 -353, tel in fax 221 -785 1740 Odkupujemo delnice Save po ugodni cent. Tel.: 061/13-13-325 Odkupujemo delnice SAVE Kranj, B in G oznake in ostale. «310-537 1766_ POZNANSTVA Zanimiv moški pri 45-ih letnih si išče dobro dekle za prijateljska srečanja. Šifra: RDEČA ROŽICA_1352 RAZNO PRODAM Prodam DELOVNO MIZO. prevozno, opremljena z elektroaparatom in primožem. «327-179 1663 Prodam GARAŽNA VRATA, izolirana, železna, trokrilna, 280 x 220 cm. «327-179 1664 STAN. OPREMA Prodam KUHINJSKO TUŠ PIPO (3 cevke), cena 10.000 SIT. «226-351 ŠPORT Prodam SMUČI 150 cm, 196 cm komplet, pancarje št. 38, 39, poceni. «622-532_1639 Prodam SMUČI ELAN 185 cm z vezmi in puhovko za 14 let. 066-752 1645_ Komisijska prodaja smuči, pancar-jev, drsalk. RUBIN Kokrica, «245-478 1690 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! «061-813-553 73 ŠIVANJE po naročilu in popravila. «326-839 173 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT anten. «738-333 ali 0609-628-616 193 Obdelava mansard (predelnih sten, stropa - v KNAUF sistemu), ter Armstrong stropov. «064/491-425 ali 224-373 222 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ««324-698 od 9-17 h. čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 234 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi izdelavo In montažo žaluzij, lamelnih In plise zaves, rolet, rolojev in screenov. Pri plačilu v gotovini nudimo popust oz. plačilo na obroke. «061/651-247_403 PRODAJA IN POLAGANJE KAKO-VOSTNIH KERAMIČNIH PLOŠČIC VSEH VRST ZA VSE PROSTORE VAŠEGA DOMA VAM NUDI LE-KERO, tel. 245-125, 245-124 491 PRODAJA IN POLAGANJE LAMI-NATNEGA, LAMELNEGA IN KLASIČNEGA PARKETA PO ZELO UGODNIH CENAH. PLAČILNI POGOJI: GOTOVINSKI POPUST IN UGODNI KREDITNI POGOJI POKLIČITE! LEKERO - KOKRICA, «245-125, 245-124, del.čas. 7-20. ure 678 Žaluzije, rolete, lamelne zavese,plise naoknice, komarniki ter screen senčila. Izdelava, montaža, popravila. Pestra Izbira barv. Možnost plačila na obroke. «061/13 22 001 ali 061/ 662-270_623 NOVO - AMERIŠKI MLINČEK ZA MLETJE ODPADKOV pri pomivalnem koritu. Vezan direktno na odtok. Nič več neprijetnih vonjev in legla bakterij v kuhinji. Pokličite «325-815, 224-477 ero RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje tudi na domu. «331-199_1284 VODOVODNE INSTALACIJE VSEH VRST (ADAPTACIJE, NOVOGRADNJE TER RAZNA MANJŠA POPRAVILA), IZDELUJEM S SVOJIM MATERIALOM BREZ DAVKA, KVALITETNO IN ZA SOLIDNO CENO. MOŽNOST ZIDAVE IN PEČAR. «211-128 1297 U ljudska univerza Skofja loka TEČAJI TUJIH JEZIKOV V ŠKOFJI LOKI s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport NEMŠKI JEZIK ZAČETEK I. stopnja in II. stopnja (*) 10.02. III. stopnja f) in IV. stopnja (*) 11.02. V. stopnja (s poslovno nemščino) 24.02. Obnovitveni (za upokojence) (*) 04.03. ANGLEŠKI JEZIK I. stopnja 24.02. II. stopnja O 11.02. III. stopnja O 13.02. IV. stopnja O 25.02. V. stopnja (s poslovno angleščino) 13.02. Priprava na izpit 25.02. Obnovitveni (za upokojence) (*) 04.03. ITALIJANSKI JEZIK I. stopnja 13.02. II. stopnja (*) 11.02. Obnovitveni (za upokojence) (*) 04.03. (*) - tečaji, označeni z zvezdico, bodo sofinancirani, in zato precej cenejši kot običajno! Informacije in prijave: 621-865 (Ljudska univerza, Mare Žvan). BOJLERJI. PIPE, KOTLIČKI, VENTI-Ll-popravila in zamenjava. «325- 815 672 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, ELEKTROINŠTALACIJE - po-pravila In montaža. «325-815 673 Polaganje in ponudba vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja In granita. «061/627-356_795 SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, avtomatike, dobava, montaža, od peči do cisterne. Meritve Izkoristka. BETA-S. d.o.o., « in fax 874-059ao6 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, PRALNI STROJI, HLADILNIKI, ŠTEDILNIKI. ZAMRZOVALNE SKRINJE. «332-053_1162 Po izredno nizkih cenah vam nudimo MEDICINSKI SOLARIJ, STROKOVNO PEDIKURO, NEGO OBRAZA za zrelo in mlado kožo. Ugodno! Kozmetični studio Ksenija «328-169 TV, VIDEO, GLASBENE STOLPE VAM POPRAVIMO V SERVISU OR-BITER, JEZERSKA C. 22, KRANJ, PRIMSKOVO POOBLAŠČENI SERVIS SAMSUNG. GORENJE - PO-PRAVILA NA DOMU. «241-493 1519 Polaganje vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja in granita. «061/ 627-356_1543 Prerokovanje Iz čaja, kave, kart, dlani, jasnovidnost, nasveti z magijo, uroki, Izr. srečnih št., govorica vaših sanj. Zaupajte ser vračarici, ASTRA vam pove vse. ASTRA, p.p. 1, 4223 Poljane_1551 TOVORNE PRIKOLICE za osebni avto izdelujemo po vašim željah. Lahko tudi dvoosno z naletno zavoro In za prevoz plovil. «061/641- 189 1873 Podjetniki, zasebniki, potrebujete prevoz potnikov ali blaga, pokličite mobitel: 0609/650-033_1688 VLEČNE KLJUKE - EUROKUUKE izdealva in montaža. «633-506, 0609/639-308 1710 MIŠO s.p. KRANJ Tel.: 064/326-612 Tel.: 0609/641-034 • montaža In servis senčil rolete, žaluzije,lamelne zavese • montaža: talnih, stenskih in stropnih oblog • suhomontažna prenova oken In vrat • brušenje in lakiranje vseh vrst parketov • izdelava in servis pohištva • polaganje laminatnih parketov Prevozi tovora in manjše selitve po ugodni ceni. «621-609 1718 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne plise zavese, markize, vrata, okna ter harmonika vrata - dobava, montaža in servis. «211-418, 714-519 1722 čistim, likam in pospravljam na vašem domu. Sem poštena in natančna. «224-194, po 16. uri 1751 Spoštovani! če želite zvedeti vašo bodočnost pokličite. «325-167 1333 Vedežujete si lahko tudi sami! Pridite, prirejamo seminar iz ciganskih in tarot kart. Naročite se lahko vsak dan na «061/1404-310 1335 Nudim vse vrste RAČUNOVODSKIH STORITEV. «064/422-889 1346 ČIŠČENJE in NAMAZ vlnas ploščic, toplega poda in lesnih oblog... LES-KET 211-338_1353 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI, OKOLICA OD "A - Z" - izdelava, storitve, oprema in usluge "na ključ". Tel. in fax 064/332-260 1475 Opravljam prevoze 1,5 t in žagam drva. Jereb, 625-215 1756 Vodimo poslovne KNJIGE za mala podjetja in s.p. «212-108 1763 Popravilo starih in izdelava novih delov za kmetijske in druge obdelovalne stroje. «328-014 1769 SERVIS in popravila pralnih strojev na vašem domu. «332-350 1773 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ, popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...«242-037 28572_ '_ IZPOSOJA ORODJA HILTI, namizni tenis. GLOBINSKO ČIŠČENJE KIR-BY - jogljev. «064/411 -808 35414 tZDELOVAMJE vsi vihor Klemene tel. 471-813 0609/632-047 STANOVANJA V Kranju nujno kupimo več 1 ss stanovanj, lahko starejših, potrebnih adaptacije, za gotovino, za znane interesente. AGENT Kranj «223-485, 0609-643-493 123 V Kranju prodamo več 2 ss in 3 ss stanovanj, lepo ohranjenih, na različnih lokacijah. AGENT Kranj «223-485 in 0609-643-493_ i2S V Lescah pšrodamo GARSONJERO, 21.40 m2, v pritličju, dve manjši sobi in .sanitarije, za 33 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 in 0609-643-493129 V Šorlijevem naselju prodamo 2 ss stanovanje v 4. nadstr., nizki bloki, 54 m2, v fazi adaptacije, vseljivo takoj, prepis marca 97, za 98 000 DEM AGENT Kranj «223-485 in 0609-643-493 130 V Kranju kupimo več 1 ss stanovanj po možnosti na Planini aH bližnji okolici do 70.000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609-643-493 141 V Kranju prodamo večje 2 ss stanovanje, 62 m2, v prvem nadstr., z dvigalom, z vsemi priključki za 103 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 In 0609-643-493 144 V Šenčurju zamenjamo 1 ss stanovanje, 44 m2, v pritličju, za stanovanje približno enake kvadrature v Kranju, možnost doplačila. AGENT Kranj «223-485 ali 0609-643-493 134 _ 2 ss stanovanje s kabinetom na Planini III, 78.20 m2, v petem nadstr., lepo pregrajeno v 2 + 2 z vsemi griključki, nujno prodamo za 130 000 EM. AGENT Kranj »223-485 ali 0609-643-493 135 V Kranju kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane interesente. AGENT Kranj «223-485 ali 0609-643-493 137 SflVNfl © SOlflRI) H 064/221133P od pon. do petka od 9. do 22.30 ura -sobota nedelja od 15.h da 22.h ENERGIJSKI NAPITKI V Kranju ufc Gorenjskega odreda prodamo lepo 2 ss 63 m2 v II. nads. za 107.000 DEM, prepis takoj vselji-tev po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_352 Dvosobno stanovanje vsaj v prvem nadstropju ne višje od tretjega do 85.000 DEM kupimo za znanega interesenta, po možnosti na Planini z vsemi priključki. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 357 Prodamo TRŽIČ 1 ss 38 m2, 2 ss 66 m2, Bled 1 G 27 m2 v alpskih blokih, Bled 70 m2 v visokem pritličju, CK, JESENICE 3 ss 75 m2 v 9. nads., cena 75.000 DEM, 2,5 ss m2 v 10. nads., cena 68.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 221-785_447 Prodamo RADOVLJICA 1 garsonjero 26,50 m2, cena 52.000 DEM. 2 ss po 60 m2 na Gradnikov), Cankarjevi 3 ss70 m2 na Cankarjevi, lahko tudi z garažo, cena 121.000 DEM, BEGUNJE Zgoše v pritličju hiše 60 m2, cena 55000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 448 KRANJ Planina I prodamo novejše 1 ss 39,50 m2, komfortno za 75.000 DEM. POSING, 224-210_472 RADOVLJICA prodamo garsonjeri nova 26 m2 komfortna za 52.000 DEM in 23 m2 komfortna za 41000 DEM. POSING, 224-210_478 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ NAJAMEMO GARSONJERO, 1SS ALI 2 SS STANOVANJE. POSING d.o.o. «224-210 In 222-076 512 V KRANJU, ŠK.LOKI, RADOVLJICI, LESCAH IN MEDVODAH TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, 1 SS, 2 SS IN VEČ SS STANOVANJE. POS-ING d.o.o. «224-210 In 222-076 513 RADOVLJICA prodamo DVOSOBNO STANOVANJE + 2 kabineta 84 m2, nižji blok komfortno za 126.000 DEM. POSING, 222-076, 224-21 Oaoe V KRANJU oddamo 1 garsonjero,; gornji del hiše, ŠENČUR - gornji de! hiše, BLED 2 ss z opremo, SKOFJA LOKA 2 ss v bloku z opremo za 600 DEM/mes. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 683 Prodamo 2 ss v Kranju na Gogalovi ul. Planina, v Izmeri 65.12 m2, vsi priključki, garažni boks, 6. nad. prodajna cena 105.000 DEM, v upoštev pride tudi menjava za starejše 2,5 sobno stanovanje. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 983 Dvo in pol sobno stanovanje prodamo - Trg Rivoli Kranj, v izmeri 75.3 m2, vsi priključki, 2. nads, cena 120.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_984 Prodamo 2 ss v starejši hiši -Jesenice. Prodaja se spodnje nadstropje, souporaba vrta, prodajna cena 60.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 985 Prodamo 2 ss, Titova Jesenice v izmeri 50.34 m2, vsi priključki, lahko ostane opremljeno, staro 30 let, 6. nad., dve kleti, brez balkona, takoj vseljivo. Prodajna cena 65000 DEM. PIA NEPREMIČNINE. 623-117, 622- 318 986 Prodamo 2 ss v Kranju Planina II, v izmeri 69.5 m2 + terasa, CK, tel. po dogovoru, starost 15 let, garaža, prodajna cena 105.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 987 ODDAMO 3 ss opremljeno stanovanje v Predosljah in GARSONJERO v Šorlijevem naselju. MANDAT «22-44-77 671 KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_953 PRODAMO KRANJ PLANINA I: 1 ss/ II., 39,5 m2, 75000 DEM, opremljena kuhinja v ceni, PRODAMO KRANJ Planina 1:2 ss, 63 m2/ll., preurejeno v 2 ss + k, 1650 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 054 tv~video.audio.hi.fi zastopstvo in prodaja (3a PiONEO* 0Sherw>od NAJCENEJŠI 0OLĐY SURROUND f PROLOGIC RMCOVER 49.900 IN KOMPLET PETIH ZVOČNIKOV 8 SUBWOOFEfUEM 92.900 PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONV VIDEO KAMCHE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 PRODAMO TRŽIČ Deteljica 1 ss, 38 m2/lll., nizek blok, obnovljeno, 60.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 955 PRODAMO SKOFJA LOKA Podlub-nik I: 3 ss, 75 m2A/ll., obnovljeno, 117.000 DEM, PRODAMO SKOFJA LOKA 3,5 ss, 88 m2 + 35m2 atrija, obnovljeno, PRODAMO KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE 2 ss, 54 m2/ IV, nova kopalnica + parket, 95000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 956 ODDAMO SKOFJA LOKA - Hafnerjevo nas.: stanovanje 150 m2 v hiši z vrtom in garažo, 900 DEM/mes, ODDAMO KRANJ Šorlijevo nas. 1 ss, 40 m27 PR, balkon, 400 DEM/ mes., 3 mes. predpl., ODDAMO KRANJ Stražišče 3 ss, 130 m2, neopremljeno, CK, tel.prilj. 650 DEM/mesečno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 958 Prodamo 3 ss, Gorenjska c. Radovljica v izmeri 61.67 m2, tel., klasično ogrevanje, visoko pritličje, staro 25 let, balkona ni, prodajna cena 87.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_mi Prodamo 3 ss, Cankarjeva ul. Radovljica v Izmeri 69.20 m2, vsi priključki, prepis in vselitev možna takoj. Prodajna cena 110.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 992 Prodamo enosobno stanovanje v škofji Loki Parizanska c. v Izmeri 37.60 m2, vsi priključki, zastekljen balkon, 4. nad., delno opremljeno, prodajna cena 75000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 993 Prodamo 1 sobno stanovanje v Škofji Loki Podlubnik v izmeri 37.42 m2, vsi priključki, zastekljen balkon, 11. nads., dvigalo, prodajna cena 63.000 DEM. Prepis in vselitev možna takoj! PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_994 Prodamo 2 ss v Škofji Loki Groharjevo nas. v izmeri 58 m2, 4. nad., klasično ogrevanje, stanovanje obnovljeno v celoti 95 leta. Prodajna cena 78.700 DEM. PIA NEPREMIČ-NINE, 623-117, 622-318_995 Prodamo večje 2 ss v škofji Loki Parizanska c, v Izmeri 57.44 m2, vsi priključki, pritličje, balkon, zidano I. 91, prodajna cena 95.000 DEM, možen dogovor, vseljivo s 3.1. 97. PIA NEPREMIČNINE. 623-117, 622- 318 996 Prodamo 2 ss v Škofji Loki Podlubnik v izmeri 60.5 m2, vsi priključki, 7. nads., zastekljen balkon, staro cca 18 let, prodajna cena 95.000 DEM. Prepis možen takoj, selitev avgusta 97. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 _997 Prodamo 3 ss v škofji Loki, Partizanska c. v izmeri 75 m2, vsi Brikliučki, prodajna cena 125.000 EM, možna menjava za enosobno. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 998 Trisobno stanovanje na Gogalovi v Kranju 85 m2 z vsemi priključki v drugem nadstropju prodamo za 123.000 DEM, prepis takoj, vseljivo po dogovoru. AGENT kRANJ,223-485, 0609/643-493_1003 SKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodmao lepo atrijsko trosob-no stanovanje 73,70 m2, komfortno za 120.000 DEM. POSING, 222-076, 224-210_1279 KRANJ PLANINA I PRODAMO ATRAKTIVNO ŠTIRISOBNO STANOVANJE (2-2) z lepim atrijem 92,20 m2, KOMFORTNO, CENA PO DOGOVORU. POSING, 222-076, 224-210_1281 V KRANJU prodamo lepo vzdrževano, sončno komfortno stanovanje 85 m2. CK, tel, cab. «327-464 1723 ODDAMO sobo v Kranju, 2 ss pri Radovljici in 2,5 ss v LESCAH. NAJAMEMO v Kranju in Raodvljici z okolico enosobno in dvosobno stanovanje ter manjšo hišo. APRON, 331-292_1724 Imate starejše stanovanje pa ga ne rabite, ali bi ga radi prodali pa vas zanima cena, pokličite AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 pogovorili se bomo o najboljši možni variatni. 1730 Nujno kupimo več enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT KRANJ, 223-485, 0609/643-493 1731 ODPRTO vsak dan od 8.30 do 22.30 nedelja in prazniki od 11.00 do 22.00 ATEJA Kranj PIZZE SOLATE ZREZKA KALA MARI PIŠČANEC OCVRH SIR POSTRV p^ENICA PIJAČA DOSTAVA HRANE HITRO IN POCENI J OSLIČ C/IBANICA TEL.:22Z-S00 NAJAMEMO: KRANJ 3 ss neopremljeno, s CK in telefonom, NAJAMEMO KFIANJ 1 ss, opremljeno, CK, tel., do 400 DEM. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123_959 Prodamo 1 ss v KRANJU, v izmeri 43 m2, vsi priključki, 5. nad. starost 20 let. Prepis in vselitev možna takoj. Prodajna cena 75.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 PRODAMO 1 ss Planina Kranj, v izmeri 39,50 m2, vsi priključki, balkon, kuhinja ostane opremljena, 2. nads. starost 8 let. Prodajna cena je 75000 DEM. Prepis možen takoj, vselitev junija 97. Prvi del kupnine 30.000-40.000 DEM, ostalo ob prevzemu ključa. PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 •» Prodamo 2 ss, Sp. Gorje pri Bledu, v izmeri 49 m2, etažna centralna, tel. ni, stanovanje je v dvonadstropnem bloku, prodajna cena 62000 DEM. Prepis možen takoj, vseljivo po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE. 623-117,622-318 988 Prodamo 3 sobno, Titova C Jesenice, v izmeri 72 m2, vsi priključki, 3. nad. prodajna cena 93.600 DEM-možnost menjave za starejšo hišo. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 989 Prodamo 3 ss Valjavčeva Kranj v izmeri 74 m2, klasično ogrevanje, napeljuje se plin, 3. nad., prodajna cena 105.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 990 Več trisobnih stanovanj v Kranju po možnosti v nizkih blokih kupimo pod nujno, vseljivo po možnosti čez tri mesece. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 _1732 KRANJ CENTER prodamo dvosobno meščansko stanovanje s kabinetom, adaptirano 64 m2 za 100.000 DEM. POSING 222-076. 224-210 1733 KRANJ DRULOVKA prodamo dvosobno stanovanje 64 m2 vsi priključki. Cena 105.000 DEM. POSING, 222-076, 224-210 1734 KRANJ Planina II prodamo dvosobno stanovanje 61,70 m2 I. nadstr. vsi priključki. Cena 103.000 DEM. POSING, 222-076, 224-210 1735 KUPIMO KRANJ VEČ MANJŠIH STANOVANJ. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1322 RADOVLJICA - prodam opremljeno 2,5 ss 60 m2, H. nadstr. vsi priključki. «710-791, zvečer 1695 V Tržiču in Kranju kupimo več trosobnih stanovanj. Prodamo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V., d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 Prodamo 3 SS Šk. Loka, Partizanska cesta v izmeri 75 m2, vsi priključki. Prodajna cena 128.000 DEM. Prepis možen takoj, vselitev v roku 10 mesecev. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. PIA NEPREMIČNINE, tel.:623-117, 622-318 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577 394 Odkup, prodaja, prepis vozil, možna menjava staro za staro, možen kredit. AVTO AS.d.o.o., Polica pri Naklem, «471-340 ali 312-255 915 ASTRA 1.8 16 v SPORT CARAVAN 95 in ASTRA 1.6 93, 3 vrata, prodam. «241-016_T233 Zelo ugodno prodam HROŠČA, letnik 1975, neregistriran. «226-657 1291 Prodam osebni avto HYUNDAI PONY, letnik 1994, za 12500 DEM. «84-225 1482 GANTAR ■^C] Bratov Praprotnik 10, NAKLO ^■^-J Tel7fax:064/471 035 s PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER />~\ Jj^tvl AVTOMOBILSKIH C^M*? BiAžltcEv ^MONROEf amortizerji Prodam R 4 GTL, I. 87, registriran d« maja 97, cena 2100 DEM. «738-13' 1712 JUGO 55 KORAL, dobro ohranjen ?aražiran, ugodno prodam. ©421' 91, popoldan i7if KRANJ STRAŽIŠČE oddamo 4 ss 130 m2, v hiši, vsi priključki, za 650 DEM/mes. POSING, 222-076, 224- 210__1736 JESENICE prodamo garsonjero 26 m2, vsi priključki. Kasnejša vselitev. Cena 26000 DEM. POSING, 222-076, 224-210_ot BLED prodamo 2ss 55 m2 novejše. Cena 88.000 DEM. Plačilo na dva obroka. POSING, 222-076, 224-210 1738_ PRODAMO KRANJ 1 G v mestu, cena 56.000 DEM, 2 ss 68 m2 na Planini 1. v 7. nad., cena 102.000 DEM, 2 ss 63 m2 na Planini III v I. nad. cena 100.000 DEM, 3 ss 70 m2 v šorlijevem naselju, pritličje, 2 ss 77 m2 blizu avtobusne postaje, cena 140.000 DEM, 2 ss 50 m2 v 2. nads./ zadnje, cena 80.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. In fax 221-785 1739 Prodam JUGO 55 KORAL, letni* 1990, mexiko modre barve, odličrtf ohranjen, garažiran, malo vožen cena 4000 DEM. «411 -893 ti Prodam 126 BIS, 1.91, prevoženih 5j 000 km, bele barve. Mlakarjeva 1* Kranj m Prodam GOLF JXD, I. 90, reg. ceK leto, cele barve, 3 v, ugodno. 0461 166 17S* V Škofji Loki zelo ugodno prodamo dve 3-eobnT stanovanji z vsemi priključki, sončne lege, prepis takoj pri obeh. Stanovanje v Podlub-niku vseljivo takoj, na Partizanski vseljivo v desetih mesecih. PIA Nepremičnine, tel. 623-117,622-318 V Kranju oddamo stanovanje 130 m2 v pritličju hiše, del površin je možno uporabljati tudi za pisarne. K3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 1744__ Oddam garsonjero v Železnikih. «67-464, po 18. uri 1/53 Prodam 3 ss, 65 m2 v Podljubelju. «59-152, zvečer 1758 Prodam JUGO 60 KORAL, I.90, lepo ohranjen, ALU platišča, nove pnevmatike, z avtoradiem, reg. do 11.6.97, cena 3700 DEM. «332-058 1613__ Prodam TALBOT >, I.82, tehnični pregled narejen, vozen, reg. se Je iztekla 1/97. Mihaljevič, Planina 2, Kranj 1630 HONDA CRX 1.6 16 V, I. 90/11, 90.000 km, črn, spojler, ALU platišča, prodam. «725-578 1633 Prodam R 9, letnik 1983, reg. do 6/ 97, garažiran, cena po dogovoru. «242-625 _1648 Prodam KOMBI TAM za prevoz oseb ali stvari "B" kategorije. Pire, Trboje 100, «491-026 1648 Prodam GOLF diesel, rdeč, I. 88. Prebačevo 42 1651 Prodam R 4, letnik 1991, rdeč. «634-865 1653 GOLF 1,1 1978, reg. do 7/97, prodam. «411-919 1654 Prodam gozdarski kamion M 22 - 26. «64-022 1657 Na Drulovki prodam 2,5 ss staro 8 let, pritličje, cen.etaža, telefon KTV. «332-205 1761 GARSONJERO v Železnikih oddam v najem. «451-372, popoldan 1762 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina III 1 ss, 37,5 m2, 75000 DEM, opr. kuhinja, vseljivo takoj. DOM NEPREMIČNINE, 22 33 00, 0609/ 650-123 1798 Starejši moški najame'SOBO v Kranju in okolici. Redno mesečno predplačilo. «727-947 1801 VARSTVO Nudim varstvo na domu za 3 - 5 letne otroke. «328-477, vzgojiteljica 1671 V okolici Jesenic iščemo varstvo na našem domu za dva fantka od marca do konca junija. «801-042 1674 VOZILA DELI CITROEN - rabljeni in novi rezervni deli, dokup avtomobilov. «064/692- 194_703 SPREDNJO LUČ In oba SMERNIKA za Opel Astro ugodno prodam. «331-896 1628 Prodamo rabljene rezervne dele za R 18. «422-522 uoo Prodam OPEL KADETT letnik 1979. «403-187_1658 OPEL KADETT, 1.89 in ROVER, 1.93 prodam. «325-754 leee Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, 1.94, prevoženih 27 000 km, garažirana, redno servisirana, bordo barve, cena po dogovoru. «891-055 1670 Prodam JETTO JY, I.87, bele barve, reg. do 7/97. «491-440_leeo Prodam R 5, 1.12/92, kat. Koroška 65, Kranj «212-708_i683 Prodam R 5 CAMPUS, I. 12/93, 5 v, temno moder, tonirana stekla, 53.000 km. «76-868 1692 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. Rozman, 714-070 iee4 Z 101,1. 86, reg. 4/97, prodam 1500 DEM. «55-254, popoldan 1698 Ugodno prodamo: R 19 GTS I. 90, R 19 RT 1.4 5 v I. 93; LAGUNA 1.8 RT I. 95; TRAFIC FURGON povišan I. 93; AX ALURE 1.11. 93; CLIO RT 1.4 3 v I. 94; ŠKODA FAVORIT 135 LS I. 91. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po tel.: 064/422-522, RENAULT Preša Cerklje 1701 VOZILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. «491-442 33_ GOLF II bele barve, letnik 1992, 3 vrata, bencinar, lepo ohranjen, prodam za 13.500 DEM. «451-017, 0609/624-521 1418 JUGO 45, I.87, reg. do 5/97, cena 1500 DEM. «632-327_1424 Prodam FIAT TEMPRO 1.6 IE S, možno na kredit. «332-560 1*43 SERVIS in PRODAJA NASMEH d.0.0. Hrastje 145, Kranj tel./fax: 064/327-926 Prodam WV HROŠČ. «57-710 m Prodam Z 101 SKALA, letnik 1 prvi lastnik, odlično ohranjen. «31' 537 i ALFA ROMEO 33 1.8 TD karavani 88, metalno grafitne barve, reg. 9/ffl_ zelo lepo ohranjen, možnost kredi"« ali menjave za cenješe vozilo, P"" dam. «83-389 ali 862-596 i' ZASTAVA 1.1 GX, I. 88. reg. 16.1. R 4 GTL, I.88, prodam. «731-09 1778 ALFA 33,1.3, črne barve, reg. do^ 97, elek. pomik stekel, lita platišč* centralno zaklepanje, radio + zvo*' nike prodam ail menjam za R «620-454 i"1 UR6KA (več kot pičena šola) V Kranju, Škofii Loki, Radovljici, In na Jesenicah.__i Vpisuje začetnike in dobre plesalce 064/411-581 HONDA PRELUDE 1.8 I. 86, reg. do 10/97 aji menjam za manjše vozilo. «860-038 1655 634-231 HONDO CIVIC 1.6 VTI I. 92, odli&$ W ohranjeno, prodam. AVToGARr»V' ali NISSAN SUNNY 1.4 SLX I MAZDA 323 1.3 I.85, AVTOGARANT 634-231 prodaj 95. RENAULT CLIO 1.2 RL RENAULT CLIO 1.4 RL I. 91, pr°°* mo. AVTOGARANT 634-231 J> FIAT CINVVUECENTO odličen, prodamo 634-231 95 športi^ AVTOGARAN| in vVARBURG I^TourisH. 90,' P^ *| JUGO 45 KORAL, I. 89. JUGO 45-v I. 88, prodamo. AVTOGAR** «634-231__£ ' HYUNDAI PONY 1.3 LS, I- 91 mo AVTOGARANT 634-231 Prodam FORD FIESTO. I. 95, odlično ohranjena. »311 -035 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI Z & Po Jlv —, *a ov. "k< 01: JUGO 55 SKALA, I. 89, RENAU^Tj I.93, prodamo. AVTOGARANT, »J rea 2__ FORD ESCORT 1.6 CLX, I- J caravan, prodamo. «634-231^/ FORD FIESTA1.1 C I.90, 69.000 J proda -i ŽABNICA, SP. BITNJE* TEL: 064/311-965 3 vrata, rdeč, ohranjen, «242-277 HYUNDAI SONATA 2.4 I, HYUNDAI LANTRA 1.8 GTI, }-M HYUNDAJ PONY 1.3 LS, I.90, G£« CL I.95, ŠKODA FORMAN 135 91, MAZDA MX 3 1.6 I I- qj RENAULT CLIO 1.2 RN, WM Ugodno prodamo ali menjarn°,(t(i cenejše vozilo. MOžnpst krfl°J prodaja vozil LUŠINA Skofja M 632-286____A LIVDA.d.o.o. AVTOINTEX prodaj vozil: CORDOBA 1.4 GLX, 1.94, Wj ROMEO 75 2.0 I.86, GOLF CL \ VECTRA 2.0 I.90, tovorno voj Zastava 50.8 D, I. 86, kombi Mg E 2200 diesel I.90. Možna ttmM staro za staro, nakup na k™4 prepisi vozil. «224-029____A Prodam R 4, letnik 1992. «311'7] 1797__ NAKUPOVALNI IZLET v Italijo £3 teden. «49-442 TRAP ING, (Lo.o. R G O VIN RAČUNALNIK/% TISKALNIKI P C CD ROM • MUL TI MEDI A SERVIS RAČUNAL. OPREME T*\/, \sideo, zvočne, MPEEG kartice, CD fROM bralne in zapisovalne enote, mrežni in ISDN adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, t!| tiskalniki, računalniki, monitorji, " igre in programska oprema, ° potrošni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STYLUS COLOR 200 43.900 SIT Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj WZ^l £pQr\M HEVVLETT PM,f'P,FW| ZZTZZ ^ 1 N p^ON packard [VJ'V) 1 J TTLZ^T in&iTFCH (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure Zaposlitve Ak?Smo sposobne in komunikativne l£v'ZITERJE za prodajo medlclns-^ SHfParatov. «55-446 In 50-274 291 S» ort^8 SPLOŠNEGA LEKSIKONA ^ a) flag- Izreden zaslužek! «53-410 PttrSi0 ^tie Išče poslovne KR a,.**» P«™» PoSm^,m Podjetjem, Kfer vam r"'uiarrio preverjen in uspešen ^ncept za delo. Prednost Imajo rarl in poznavalci nem. jezika ^vno). Tel.: 064/741-991 ^6rinlm ludi najboljša možnost do 91- Kdi I93 za,služka. bZS zaposli več d«' 1*r«r£?moc pri delu zagotovljena. § ^09/648-899_ ' p0TN^aali nPnorarr>o zaposlimo •*325-678 2 P^vozom. *Soste8JS?c,del0 nudlmo redno j M£*»tev. «57-792 inf. ob sredah I ^Ps°Ssm° samostojno prodajlko ' p°90i-vn,S'?m zl svetovanje. JIVOŠT nlSW ^ »fra: ZANESL- _1357 (*KŠ!E k°"\ur>ikativne akviziterje K «22&2?d,c|n8Wh pripomočk-fenp^l^lg0- "ri zvečer 1365 Imovin ?ščemS«?.JNlK ■ obdelovalec [O13 ,scerr> zahtevno delo. «686- *^ _1401 jj3aPoslim0 deWe v strežbi. »221- 1610 '1-534, po 19. uri 1972 GOSTILNA - RESTAVRACIJA "AVSENIK" BEGUNJE zaposli samostojnega KUHARJA (ico) za kuhanje jedi po naročilu Pogoj za sprejem je ustrezna izobrazba (4. stopnje) in 4 leta delovnih izkušenj. Pisne prijave sprejemamo do 10. 2. 1997. STE PRIPRAVLJENI ZA DODATNI ZASLUŽEK ŽRTVOVATI 10 UR NA TEDEN? «634-064, 56-105. 0609/ 637-492 1777 ŽIVALI Prodam dva PRAŠIČA za zakol, domača krma in neškropljena jabolka. Sr. Bitnje 19,Žabnica 916 Prodam 4 mesece starega kratkodlakega JAZBEČARJA z odličnim rodovnikom, cepljen, tetoviran. Cena ugodna. «241-590 1S24 Prodam pitona, činčlle, skobčevke, nimfe, hrčke, ribe, galebčke. «061/ 711-782_1632 Prodam TELICO simentalko brejo 4 mesece, pašeno. Zgoša 38, Begunje 1634 Prodam FRIZIJKO - KRAVO v 9. mesecu brejosti. Blejska Dobrava 87 1644 Kupim teleta, starega 10 dni. «688- 037 1666 Prodam KRAVO za zakol. »403-677, po 18. uri 1669 Prodam TELIČKO staro 14 dni. »311-056 1660 Prodam BIKCA simentalca, starega 11 tednov. »421-316 1662 Prodam PRAŠIČA 120 kg in četrt KRAVE. «620-582_1W6 ANGLEŠKI BULDOGI - mladiči vrhunskih staršev iz lastnega legla naprodaj pravim ljubiteljem. «061-803-647 1667 PIŠČANCE za zakol, lahko očiščene, domača krma, ugodno prodam. «246-514 1668 Prodam mesec dni starega BIKCA simentalca. «471-604 1681 Prodam ZAJCE - nem. lisce (samice) in kalifornijce. «411 -387 1682 V gostilni zaposlimo prijazno dekle z Izkušnjami v strežbi In delno v kuhinji. «691-215__16m Iščem samostojnega KUHARJA za vodenje gostinskega lokala. «622-937, po 20. uri 1699 500.000 SIT mesečno nudimo izkušneim svetovalcem pri projektu, ki stranki prihrani milijone. «061/ 137-71 -86 od 9. do 17. ure 1706 Nudimo odlično plačano delo pri predstavitvah po domovih. Izplačilo tedensko. «064/311-101 1716 Zaposlimo ŠIVILJO s prakso. Pisne ponudbe pošljite na naslov KRIM d.o.o., Visoko 130, 4212 Visoko 1748 Delo dobi simpatično dekle za delo v strežbi. Informacije po «736-391 vsak dan po 19. uri 174» Sprejmem takoj kakršnokoli delo (čistilka) ali na domu. Mole, Cankarjev bat. 4, Jesenice 1771 STROJENJE JEKOVEC -m-* fvrjr PETER ,.: Swl6»27pd(klnllaj,t«WM:tl64 58 889 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsak dan: 6-13.30 ure, sob.: 9-12 ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure Prodam MESO od KRAVE. Krmelj, 622-639_1693 Prodam BIKCA simentalca starega 11 tednov. Cerklje, Slovenska c. 48, «421-316_1717 BIKCA in TELIČKO simentalca, težka 120 kg prodam. «64-114 1747 Dve ZAJKLJI za pripust, ugodno prodam. «451-532, popolodan 1750 , Prodam dva BIKCA črno-bela ter 'jedilni in krmni krompir. «401-423 1769_ KONJ lipicanes ujahan prodam, možna tudi menjava. «691-744 1760 Naprodaj mladi papagaji Nandaj, Rozele, Bera, skobčevke, Aleksandri In hrčki. «061/711-782_it« Kupim tele 10 dni starega simentalca ali sivca. «421-715 1770 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. «682-745_me PRAŠIČKE 25 kg In TELIČKO simentalko 140 kg prodam. 0682- 643 1779 Kupim en teden starega TELIČKA. «733-710 1780 Prodam TELIČKO 100 kg. 532, popoldan r723- 1784 Prodam 10 dni staro simentalko ali menjam za bikca. «471-618 1785 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča MARIJA DRINOVEC roj. Ažman p.d. Čarmanova mama Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom Strahinja in Tenetiš, vaščanom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Zupan, osebju bolnišnice Golnik oddelek 500 posebno dr. Oman-Ogrizek in dr. Potokarjevi, patronažni sestri Cvetki, Navčku in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Strahinj, Tenetiše, Bobovek, Olševek OSMRTNICA V 74. letu starosti nas je zapustil dragi ata in ded ALOJZ BIZJAK s Kokrice Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 29. januarja 1997, ob 15. uri na pokopališču na Koknci. Hči Alma, sinovi Tone, Igor in Uroš z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tašče ANICE KLEMENČIČ iz Cegclnice 25 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi zdravniškemu in sestrskemu osebju Inštituta Golnik - oddelek 500, sodelavcem Elite Kranj, sodelavkam iz poslovalnic Jošt in Maja, pevcem za zapete žalostinke, vsem zastavonošam, gospodu župniku za lep pogrebni obred ter pogrebni službi Jerič. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Naklo, 16. januarja 1997 ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, sin, ata, brat, stari ata, stric in tast KARLO OREHEK st. Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in za izrečeno sožalje sorodnikom, sosedom, prijateljem, sindikatu KJP Kranj, kranjskemu kaplanu, Društvu ZB, cerkljanskim pevcem in Pogrebnemu zavodu Kranj za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem tistim, ki ste nam v teh težkih dnen kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, naša iskrena zahvala. Žalujoči: žena, mama, sinova in hčere z družinami, vnuki, sestra, nečaki in ostalo sorodstvo Kranj, 25. januarja 1997 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj v 68. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama ŠTEFANIJA PIŠLJAR iz Čirč pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče, pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostnike, praporščakom in pogrebni službi. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: sinova Bernard in Andrej, vnuk Simon Kranj, 27. januarja 1997 V SPOMIN V naših srcih še naprej iiviš, čeprav med nami nisi, pot nas vodi tja, kjer v tišini zdaj si ti doma. 30. januarja mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi ata FRANCE RANT Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in s cvetjem krasite njegov grob. Žena Ivana in ostali domači ZADNJE NOVICE Spoštovane naročnice in cenjeni naročniki Gorenjskega glasat 0 naročnini v letu 1997 Že peto leto zapored je naročnino za časopis Gorenjski glas tudi letošnje 1997. leto molno plačati na tri osnovne načine: - mesečno preko trajnika z Vašega tekočega računa, ki ga imate v Vaši poslovni banki • po trimesečjih z računom oziroma s poloinico, ki jo pošljemo na Vaš naslov in pri kateri za redno plačilo vsem upoštevamo 20-odstotni naročniški popust - s plačilom letošnje celoletne naročnine v dveh obrokih (februarja in marca 1996), z 20 + dodatnih 6 odstotkov naročniškega popusta Če ste se te lani (ali pa še v prejšnjih letih) odločili za tretjo motnost in naročnino Gorenjskega glasa plačali v začetku leta v ddveh obrokih za celo leto, bomo to avtomatično upoštevali kot Vašo odločitev tudi za leto 1996. Torej: NI VAM TREBA PONOVNO SPOROČATI ZA CELOLETNO NAROČNINO, če telite, da ostane tako kot lani! V primeru, da telite kakšne spremembe (popravek naslova, drugačen način'plačila kot doslej), pa nam to še v tem tednu sporočite. Na primer če ste doslej plačevali naročnino Gorenjskega glasa s trimesečnimi računi ali s trajnikom preko bančnega računa, za letos pa bi želeli Izkoristiti dodatne ugodnosti s celoletno naročnino, nam to sporočite NAJKASNEJE DO petka, 31. JANUARJA -telefon naročniške sluibe je 064/ 223 -Ul, vsak delavnik od 7.00 do 15. ure (ob petkih do 14. ure). Letos bo izšla 101 številka Gorenjskega glasa, z njimi pa veliko bralnih uredniških prilog. Najobsetnejša od njih bo decembra: letopis Gorenjska 97/98. Naročnina za celo leto bi po sedanjih januarskih prodajnih cenah znašala 13.490 tolarjev. Vendar: za plačilo celoletne naročnine je posebna naročniška ugodnost z dodatnim 6,5-odstotnim popustom in Vaša celoletna naročnina za leto 1997 bo samo 9.900 tolarjev. Za tak znesek vam bomo poslali dva računa, za dva obroka: enega v znesku 5.000 tolarjev bo treba plačati v februarju in drugega za preostanek 4.900 tolarjev v marcu. Seveda je motno oba obroka plačati hkrati. Celoletna Glasova naročnina pa ni kar tako, saj tudi v letu 1997 prinaša dodatne ugodnosti: pri Glasovih izletih, kijih naročnikom pripravljamo vsaj enkrat mesečno, je praviloma posebej ugodna najnitja cena povezana s plačano celoletno naročnino. Poleg tega bomo pripravljali tudi različne druge ugodnosti, ki bodo sproti najavljene v Gorenjskem glasu. Naročnice in naročniki lahko tudi letos 14-krat izkoristite motnost objave brezplačnega malega oglasa (kupon je vsak prvi torek v mesecu natisnjen na 2. strani časopisa - naslednjič torej prihodnji torek; dva kupona pa imate le doma na 288. strani Letopisa Gorenjska 96/97). Takoj potem, ko bomo zaključili obračun in februarja s pošto razposlali račune za celoletno naročnino, bodo obdelani tudi ostali računi za trimesečno plačilo. Tudi v letu 1997 bo tako kot doslej z originalnim računom Gorenjskega glasa najbolj enostavno plačati naročnino BREZ PLAČILA PROVIZIJE na katerikoli od 53 pošt na območju Pošte Slovenije PE Kranj. Enako velja za plačilo naročnine v pisarnah Turističnih društev Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka in Trtic, v turističnih agencijah Meridian na Jesenicah, Veronika v Kamniku in v Agenciji TIK TAK v Preddvoru. Pri naštetih naših stalnih sodelavcih lahko vsak teden oddate BREZ ZNAMKE tudi male oglase, kupone z rešitvami Glasovih nagradnih ugank in križank, naročite različne oglasne storitve (npr. zahvale ali osmrtnice), naročite časopis ali njegove posamezne priloge, ali pa se prijavite za Glasov izlet. Največji snežak Čeprav so se pred dnevi Ptujčani pohvalili z 12-metrs-kim snežakom in izzvali ostale Slovence, da jih pri tem presežejo, Gorenjci nismo tako "megalomanski": največji snežak, ki smo ga odkrili, ima dobrih šest metrov. Tisti, ki nam prvi sporoči, kje junak na sliki stoji, dobi štiri grmade. Stalni obiskovalci in uživalci te dobrote so pri tem izključeni. Sporočite nam tudi, Če ste napravili kje na Gorenjskem še večjega sneženega korenjaka. Razpis velja do novega snega! Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel »LOVBNBKI OPERATKR NMT S OBM http /'www mobitel v Računalniški engineering d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platiše 13,4000 Kranj, SLOVENIJA Tel.:064/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT UNE:064 331 020, MS.POMOC&EUNET.SI Do 10. februarja zbiramo prijave za OTROŠKI RAČUNALNIŠKI TEČAJ - pomladanski termin Al* Ml ffo C#NoW$€K Kranj, 24. januarja - Približni 380 novih vojakov, ki so 6. in 1< januarja prišli v kranjsko vojak nico, je v petek popoldan svečani priseglo. Na slovesnosti, kjer so st zbrali tudi številni svojci, j1 udeležencem spregovoril brigadi! Marjan Grabnar, eden od nam? stnikov načelnika GŠ Slovenski vojske. Svojci so si ogledal prostore 3. bataljona 32. gorski brigade in 18. bataljona RKB0, kjer bodo fantje preživeli sedefi mesecev v vojaški uniformi. I enoti RKBO so odprli tudi n svečane trakove. Pri tem opravilu je imel največ teia. škofjeloški župan Igor Draksler, ki si je zadrego Pre i občinstvom olajšal z glasnim komentarjem: "Ne gre p<* £ gre, tako nekako, kot denar ne gre od občine!" O tem, k$, radodarna je bila občina pri sponzoriranju planincev, " rekel nobene besede, a si je za uspešno pripet trak vseefl prislužil pohvalo s ploskanjem. -——"I AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLA$! Razveselite svoje bližnje KUPON: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:................................................... Naslov:.......................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:.......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:....................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zo1 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. *tADiO 913 Ffl STEREO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN 1AD