Danes na 5. strani: DELITEV PO DELU NI UTOPIJA Četrtek, 23. juliju 1964 St 28, leto XXII OB PODRAŽITVI NEKATERIH ŽIVIL, ELEKTRIKE, PREMOGA IN BARVNIH KOVIN Ne v škodo realnih dohodkov Iz razgovora s Francetom Borštnikom, Dolfko Boštjančič in Marjanom Jenkom Kaj v sindikatih menijo o zadnjih gospodarskih ukrepih, predvsem o njihovem vplivu na realni življenjski standard, saj je — kot znano — zaradi tega ukrepa v okviru normalizacije razmer v našem gospodarstvu prišlo do podražitve nekaterih živil, elektrike, premoga in barvastih kovin? Tako se je glasilo naše vprašanje, ki smo ga zastavili trem sindikalnim delavcem: Francetu Borštniku, tajniku RS ZSJ. Dolfki Boštjančič, predsednici komisije za standard pri republiškem svetu, ter Marijanu Jenku. predsedniku republiškega odbora sindika-ta družbenih služb. Njihovi medsebojno prepleteni in dopolnjujoči se odgovori so bili naslednji: France Borštnik: »Upoštevajoč položaj v kmetijstvu, premogovnikih, elektrogospodarstvu m barvni metalurgiji, so bili spre jeti ukrepi nujni in neodložljivi. Razen tega se s tem odpira proces jačanja vloge osebnih ddhodkov v delitvi nacionalnega dohodka, kar je ena izmed poglavitnih intencij V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Gre torej za začeten, ki najavlja normalizacijo razmer na našem tržišču v smislu odpravljanja administrativnih ukrepov v gospodarstvu. Temu pa bi morala slediti vrsta drugih ukrepov, predvsem globalna prerazpodelitev sredstev in ra cionalnejša uporaba teh sred štev. To je pot do večjih sred štev, ki so delovnim organizaci jam potrebna za razširjeno re produkcijo. Tudi ta zahteva je bila močno naglašena na petem kongresu.« Dolfka Boštjančič: »Mislim, da sedanji ukrepi ne bi smeli v ničemer rušiti kongresnih stališč in sklepov. Spremembe vsekakor kaže uveljavljati na -način, da zaradi tega ne bo trpela realna vrednost dohodkov naših državljanov.« France Borštnik: »Stališče sindikatov je, da se premiki v cenah morajo održati v višjih dohodkih, medtem ko povečana produktivnost mora vplivati na zvišanje realnih osebnih dohod kov. Ob delitvi po delu, ki jo imamo in ki jo uveljavljamo z vsemi njenimi konsekvencami, pa sedanje nadomestilo za zvišane življenjske stroške pomeni le minimalni nominalni dvig osebnih dohodkov, ker namreč ni mogoče predvideti gibanja in oblikovanja cen, niti ni jasno, kako se bodo sprejeti ukrepi odražali glede' na različno stopnjo razvitosti, produktivnosti ter različnih življenjskih stroškov na posameznih področjih naše države. Navzlic temu pa v, sindikatih podpiramo predlagane ukrepe, ker menimo, da gre za začetek procesa in ker pričakujemo še nadaljnja prizadevanja. da bi sedanje spremembe hkrati pomenile pot do kompleksnejših rešitev materialnega položaja posameznika-proizva-jalca in delovne organizacije, v kateri je zaposlen.« Marijan Jenko: »V sindikatih nimamo podatkov, kako bodo MEDITACIJE O STARI. .VEDNO AKTUALNI TEMI Spremembe v sistemu ne bodo čarobna palica Kljub dopustniškemu vzdušju, ki je zajelo del javnega življenja, razprave o potrebah po spremembah našega gospodarskega sistema niso ponehale. Ob tem, da za zdaj ni opaziti načelnih razprav ali nasprotovanj zoper potrebne spremembe, pa opažamo, da bi nekateri bili za načelne razprave, a ne hkrati tudi za praktične spremembe, da se drugi za slabosti pogosto izgovarjajo na sistem, medtem ko lastnih napak ne odpravljajo. Ce bi poskušali pod vse to potegniti rdečo črto, bi najbrž opazili, da veliko nepotrebnih razprav, izkrivljanj, spekulacij in nestvarnih pričakovanj izvira iz temeljnega nepoznavanja ali doumevanja našega samoupravnega sistema. To se sliši kot hud očitek, zato ga je potrebno vsaj nekoliko ilustrirati. Za izhodišče postavimo trditev: Težav ni mogoče razreševati ločeno, neodvisno od silnic, ki nanje vplivajo. Ta trditev za marksiste ni nič novega, saj je v teoriji dobro poznana. Seveda pa nastopijo težave pri njeni uresničitvi,. težave nastajajo pri projektiranju naše družbe, sistema, odnosov. KAKŠNE DELOVNE ENOTE. ALI KAJ NAJ SPROŽIJO DELOVNE ENOTE V zadnjem času lahko opazimo, da z ekonomskimi ali delovnimi enotami nismo dosti napredovali. Ce povprašamo, zakaj, dobimo odgovor, da še niso končane razprave, koliko enot naj ima podjetje. V glavnem njihovo število v delovnih organizacijah nazaduje, iz treh, petih bivših ekonomskih enot zdaj nastaja ena sama. Razlog je v tem. da naj bi bila ekonomska enota proizvodno, teritorialno zaključena. Čeprav teh razlogov ne gre zametovati, čeprav se strinjamo S tem, da je treba dobro pre- misliti, kaj naj zajema delovna enota, se nam vseeno zdi, da se razprave ne smejo pri tem končati. Ne smemo izhajati samo s stališča, kako bomo najlažje obračunavali dohodek, temveč moramo upoštevati tudi nujnost, da delovne enote sprožijo ustvarjalne, proizvodne, gospodarske procese, da zainteresirajo proizvajalce za majhno revolucijo zoper zastarele delovne navade. Prav gotovo ne bomo dosegli večjih gospodarskih in družbenih napredkov, če proizvajalci ne bodo mogli mesečno obračunavati rezultatov dela, če ne bodo sproti spremljali porast in upadanje stroškov, če ne bodo za vsako dobro rešitev, za boljše delo, boljše nagrajevani. Problem delovnih enot ni v tem, kako, na koliko delov bomo organizacijsko razmejili podjetje, nekatere pristojnosti, kako bo izgledala shema podjetja, temveč v tem, kaj bomo s tem dosegli. Zato izhodišče ne more biti zgolj organizacijska oblika, temveč rezultat, cilj, ki ga hočemo s tem doseči. Zato uvajanje delovnih enot ni enkratna akcija, ker je to predvidela tudi naša ustava, temveč je to samo začetek, ne pa tudi konec zavestnih naporov, da menjamo, izboljšujemo, pritegujemo k sodelovanju, čim širši krog proizvajalcev. To pa ne samo zaradi odločanja, zaradi več sestankov in konferenc, temveč predvsem zaradi izbolj- šanja ekonomskega položaja proizvajalcev. LAHKO NALOGO ZA NALOGO, TODA Z JASNIM, ENOTNIM IZHODIŠČEM V naših podjetjih pogosto naletimo na priljubljen izgovor, če stvari ne teko v redu: »Nismo utegnili Imeli smo druge naloge.« To se dogaja navadno tam, kjer nimajo jasnih ciljev, kjer menijo, da je pač potrebno izvršiti nekatere naloge, ker so sitni na občini, na okraju, da pa jih vse to bolj ovira kot pa jim koristi. V resnici pa vse naše samoupravljanje izvira iz ene same temeljne naloge: Kaj moramo še storiti, da bomo izboljšali materialni in družbeni položaj proizvajalca? Ta naloga stoji pred nami, ko razmišljamo in razpravljamo o delovnih enotah, o proizvodnji, o nagrajevanju, o investicijah, o kadrih, o produktivnosti, o vključitvi v mednarodno menjavo itd., itd." Prav iz tega zornega kota se nam potem pokažejo razna izkrivljanja, iz teh izhodišč lahko potem oblikujemo najboljše sklepe in akcije. Za računovodsko, analitično službo, za strokovni 'kader predstavljajo dobro zastavljene delovne enote sprva težaško delo. napor, ki pa se v interesu proizvajalcev izplača. Izboljšati proizvodnjo ni lahko delo. Toda v naših pogojih je to edini izhod; še več. povečati rentabilno proizvodnjo, produktivnost, to je eden izmed temeljnih interesov naših proizvajalcev. Težave takšne ali drugačne narave, treba bo bolje organizirati, treba bo doseči več kot doslej. Rešitev bo nebroj, izhodišče pa je eno samo: izboljšati, povečati! Vse razprave o povečani proizvodnji bodo zelo jalove, če jih ne bomo povezovali z nagrajevanjem po delu, če ne bomo vstrajno iskali meril, kako bi vsakdo kar najbolj pravično (Nadaljevanje na 2. strani) spremembe vplivale na realni življenjski standard. Pričakujemo pa nove ukrepe, ki bodo omogočili polno uveljavljanja delovnih organizacij v smislu stališč in sklepov V. kongresa ZSJ. Sedanji in bodoči ukrepi za stabilizacijo gospodarskih razmer in pogojev gospodarjenja, posebej pa cen, po mojem nikakor ne bi smeli temeljiti samo na spremembah v gospodarstvu. Menim, da bi se morali učinki povečanja cen enakomerno razpodeliti na' vse udeležence delitve in ne samo na gospodarske organizacije. Prepričan sem, da se bodo v delovnih organizacijah potrudili, da bi v jiajvečji meri nadomestili povečane življenjske stroške, morda 'tudi nad višino sedanjega nadomestila. To pa lahko vpliva na zmanjšanje skladov, česar nismo nameravali. Zato se moramo zavzemati za spremembo politike trošenja sredstev, za globalno preraspo-delitev v korist standarda v vseh nivojih in pri vseh uporabnikih družbenega prem ožeti*; a. Pri tem je še posebej važno, ali se bodo o-bčutnejše zmanjšale investicije iz sredstev, ki se oblikujejo izven gospodarstva. Razpoložljivo gradivo o tem namreč ne govori.« Dolfka Boštjančič: »S tem ni mišljeno, da bi morali vsaki delovni organizaciji avtomatično zagotoviti boljše pogoje gospodarjenja, kajti sedanji ukrepi pomenijo predvsem obliko, ki naj bi prisiljevala k izboljšane mu poslovanju. Zato se sintii kati ne nameravajo posebej za vzemati za podjetja, kjer so niz ki osebni dohodki m sploh sla bi poslovni uspehi posledica niz ke produktivnosti. Taki kolektivi naj predvsem z odkrivanjem notranjih rezerv, ki jih nikjer ne manjka, dokažejo, da so sposobni za življenje. Jasno pa je. da se bodo spremembe različno pokazale v raznih panogah. Ker gre - za organizirano in normalno razvijanje gospodarskega procesa, je še posebej važno — naj ponovim — da sindikalne organizacije in samoupravni organi dosledno zagovarjajo načelno izboljševanja življenjskega standarda skladno z gibanjem produktivnosti in še posebej glede na preraspodelitev sredstev in večjo racionalnost investicij.« -mG V OKVIRU Kadar gre poslanec na zasedanje skupščine bi maral s sabo vzeti nahrbtnik, da bi vanj lahko strpal vse gradivo, ki bo ta dan obravnavano na skupščini. Sama za eno zasedanje dobi pogosto tudi po štiri sto strani pistmaga gradiva. Kaj naj v takih primerih napravi poslanec? Prebirati gradivo in zanenfhriti vse ostale poslanske dolžnosti, ali pa površno prelistavati poglavja? Poslanci delajo takšne primerjave: v drugi polovici preteklega leta so za potrebe skrbske skupščine (tako je tudi v vseh ostalih skupščinskih forumih) natisnili 290 različnih elaboratov na 8476 straneh. Po petih mesecih letošnjega leta je bilo natisnjenih 650 elaboratov na 21.283 straneh. Mesečno je bilo natisnjenih: januarja 1419 strani, februarja 2196 strani, marca 5185 strani, aprila 6973 strani, maja 5610 strani in junija 5100 strani. Večina poslancev mora mesečno prebrati preko 4000 strani skupščinskega gradiva oziroma 140 strani na dan. Ker imajo poleg tega poslanci še obveznosti do volilnih enot, občine, okraja, raznih skupščin družbeno političnih Gradivo na kilograme organizacij, dobijo nekateri mesečno tudi do 10.000 strani pisanega gradiva. To pomeni knjižnico, prepolno številk. To je zagotovo znak bogatega skupščinskega življenja. Usklajevanje Zakonov z novo ustavo, gospodarske aktualnosti in priprava sedemletnega plana so poleg tekočih opravil vsilili skupščinskim forumom neobičajen tempo. Dogajalo se je, da so poslanci v enem dnevu obravnavali sedemletni načrt razvoja industrije in prometa, ali metalurgije in kmetijstva. Toda gora elaboratov, ki bi jih morali proučiti naši poslanci, so odraz nesodobnega pojmovanja in naše »ob-širnosti«, ki jo. jemljemo kot merilo kvalitete opravljenega dela: »Ta gradivo je bilo obdelano na 200 straneh!« Trpimo od prezaposlenosti, a ure in ure dolgo govorimo o dobro poznanih stvareh: avtomatiziramo proizvodnjo, a po več mesecev zamujamo z osnovnimi podatki; jezimo se na množico sestankov, a Sestankov je toliko zato, ker stvari uspešno ne rešujemo. Kompliciramo najenostavnejšo misel, ogrožamo svoj prosti čas. ker se je teže izražati kratko in jasno. Na nekem sestanku so ponovno ožiihli misel klasika: »Oprosti prijatelj, ker nimam časa, da bi ti pisal na kratko.« Potemtakem ni stvar samo v elaboratih, temveč v vzdušju, ki se je ugnezdilo vsepovsod. Nezadovoljni poslanci odbora zvezne skupščine so očitali piscem študij, da so preobširni. Odgovorili so jim: »Tako je treba povedati pa naj prebere, kdor prebere.« Pisci teh študij pa očitno pozabljajo, da je to gradivo namenjeno informiranju, da nimajo arhivske vrednosti, da se z zmanjševanjem kroga bralcev zm.anjšuje tudi njihov značaj. S tem, da občinski forumi spremljajo odločitve, ki imajo širši značaj, ni nujno, da so tudi elaborati obširni. Toda tudi ta trditev se povsem izgubi v podjetjih, kjer je enostavnost informiranja pogoj, da se proizvajalcem omogoči smotrno odločanje. Številni delavci šele pronikajn v ekonomske tajne in lahko si zamislimo pred kakšne probleme jih postavljajo strokovne službe. Lovci na posebnosti bi lahko izračunali, koliko vseh študij in informacij natisnemo, koliko nekoristnega časa je zalo porabljeno in naposled, koliko nas to stane. Toda v tem primeru je veliko važnejše, da je takšen način informiranja postal sam. sebi ovira in je treba dosedanje navade menjati in bežati od epske obširnosH. .da pri tem informiranost ne izgubi, temveč pridobi na kvaliteti. S. D. (UV ■ ■ a S ■ ■ — Verižne reakcije ne bo! Karikatura: MtBAJN MAVER » 8 e ■ » a a 9 a a a iSi Ob lepem vremenu je na solinah vselej živahno Foto: M. Šparovec (ll!l!li!ylllllllllilllllllllllllllllllll!llll!lill!iiilli;iiiiilijilHliiillllil!iilliiii 1 KDO BO DAL 4 MILIJONE? Kaže, da bo med državljani, ki bi želeli kupiti »spačka« §j ali >>-amija« potrebna nabiralna akcija, ki bi pospešila g 'uresničenje njihovih želja. ' j Znano je, da TOMOS spet montira omenjene avtomo- • p bile, odkar v redu izpolnjujejo obveznosti, ki ga po ko- p operacijski, bolje rečeno kompenzacijski pogodbi vežejo s g tovarno CITROEN. Ker TOMOS nima dovolj lastnih pro- g stih zmogljivosti, da bi zadostil tej pogodbi, je — razum- J ljivo ■— poiskal več kooperantov. Eden izmed njih je to- J varna kovinske galanterije LAMA v Dekanih pri Kopru. LAMA zdaj pošilja tovarni CITROEN približno 30.000 g kljub za »spačke« na mesec. Če bi tovarna imela stroj za g izvlačevanje, bi mesečno lahko dobavljala okoli 100.000 g kljuk. Kaj ■ bi to pomenilo za LAMO glede na še bolj M velikoserijski značaj proizvodnje, najbrž ni treba ome- g njati. Toda stroja nimajo, kot nimajo 4 milijonov dinar- g jev, s katerimi bi kupili devize in stroj uvozili. Ker tega H stroja nimajo, dobavljajo CITROENU Ig eno tretjino g pogodbeno dogovorjene količine, čeprav bi bil CITROEN g pripravljen odstopiti LAMI popolno dobavo kljuk za g »spačke« — približno trikrat več, kot je določeno pa se- g dan ji pogbdbi, oziroma skoraj desetkrat toliko,- kot LAMA g zdaj proizvajal g Že s šfedanjimi pošiljkami pa ima LAMA več kot do- m volj težav. Delovno operacijo izvlačevanja zanje, kot sub- S kooperanti, izvršujejo tista podjetja, ki imajo omenjeni P stroj. Enkrat je to neko ljubljansko podjetje, pa spet kdo P drugi — kdorkoli ima pač trenutno proste zmogljivosti tega g zelo iskanega' stroja. Tako zaradi »odsotnosti« stroja na- p stajajo tudi nepotrebni transportni stroški, ki pa vseeno g niso tolikšni, da zaradi tega proizvodnja ključavnic za jj »spačke« za LAMO ne bi bila rentabilna že pri sedanjem {g obsegu dobav. Zato je razumljivo, da omenjena proizvod- g n ja (v sklopu še drugih dobav za motorno industrijo) po- g meni za LAMO neznansko dosti: velikoserijsko proizvod- g njo, polno izkoriščenost njihovih ostalih zmogljivosti, mož- p nost za modernizacijo njihove opreme. p Čudno se sliši, da tovarna, ki bo letos ustvarila mili- g jardo dinarjev celotnega dohodka, nima v bistvu malen- g kostnega zneska štirih milijonov. Je pa tako, da je pod- g jetje šele z lanskim zaključnim računom pokrilo izgubo g izpred štirih let, nastalo zaradi neurejenih notranjih od- g nosov, proizvodnje na zalogo in odhoda strokovnjakov iz fj podjetja. Letos je, kot pravijo, podjetje vendar prišlo na g zeleno vejo, ker je spet pridobilo strokovnjake, proizvod- g njo pa specializiralo v kooperacijo za potrebe naše in tuje g motorne.industrije in na izdelovanje pohištvenega okovja. g To vpliva na naraščanje proizvodnje in prodaje v letos- g njem letu, saj povečujejo proizvodnjo za eno tretjino. Nji- g h o ve izdelke razprodajajo sproti in vnaprej, povpraševa- g nje pa se samo še stopnjuje. V tem je torej jamstvo, da g LAMA Dekani ni brezperspektivno podjetje, ampak ravno g nasprotno: dosedanji poslovni uspehi napovedujejo ugoden g zaključek poslovnega leta. Toda res je, da zdaj nimajo g tistih štirih milijonov. Škoda pa je, če bi morali čakati jf do tistega dne, ko bodo sami ustvarili tudi te milijone, g da bi z njimi kupili omenjeni stroj. Lahko se zgodi, da bi g CITROEN dotlej poiskal drugega dobavitelja, ki bi ustre- g gel vsem njegovim željam. Najnovejši zahtevi — velike g serije — LAMA za zdaj ne more ustreči. g Za LAMO so tisti štirje milijoni zdaj torej vredni ne- J kaj krat več, kot pove številka. Prav zato, ker je podjetje g vse doslej naletelo na gluha ušesa povsod, kjer je zapro- g silo za posojilo, predlagam nenavadno, in doslej še nepo- §j znano rešitev, da interesenti'za »amije« in »spačke« zbe- | rejo tiste dinarje in tako LAMI posodijo štiri milijone. g Toliko je interesentov in tako težko čakajo na avtomobi- j§ le. da bi se pozivu gotovo odzvali. Nedvomno bi se od- p rekli tudi obrestim, samo da bi se prej »vozili«. g Sedaj pa čisto resno: Kot eden TOMOSOVIH kooperan- §j i tov LAMA zdaj ustvarja toliko deviz, da TOMOS z njimi g I plača sestavne dele za 15 avtomobilov. Če bi LAMA v ce- g 1 loti izpolnjevala pogodbo, bi samo na račun kljuk za g 5 »spačke« TOMOS zmontiral trikrat več avtomobilov. Če g | bi prevzeli celotno dobavo za CITROEN, pa seveda še g 1 veliko več. g ii Se vam zdi neumno, da toliko prostora namenjam »pro- p 1 blemu štirih milijonov?« g Nemara je res neumno, da bi potrošnik kreditiral pro- g g izvajalca, da bi tako hitreje prišel do želenega proizvo- g | da. Toda enako očitno je, da bi se omenjena malenkostna g g investicija izredno hitro obrestovala. Zato je »neumno«, g | da so argumenti tovarne LAMA vse doslej naleteli na g | gluha ušesa. .p Resnici na ljubo povedano so v LAMI sP^°h obupali, g g da bi jim kdorkoli pomagal. Zato so se odločili, da bodo a | sami skonstruirali omenjeni stroj. Če jim bo to uspelo in g E kdaj jim bo uspeldg ne morejo povedati. Prepričani pa so, g g da morebitnega »spodrsljaja« v zvezi s Citroenom ne bo- jj | tlo sami krivi, čeprav bi v tem primeru morali sami nositi j§ E posledice. -mG g |c;...'TTlTniMillfflrilllllllllliiM^ TEŽAVE UVELJAVLJANJA NAGRAJEVANJA PO DELU ■. Preveč posplošena merila sploh niso merila Na nekem občinskem forumu je član delovne organizacije »Elit« v Trbovljah podkrepil svoje pritožbe nad načinom nagrajevanja in organizacijo dela v podjetju z anekdoto, ki kroži v kolektivu: VPri nas je glavni direktor tajnica podjetja, pomočnik direktorja računovodkinja in šele potem je direktor na vrsti.« Morda se za tem skrivajo simpatije za direktorja, morda tudi ne, vendar to nakazuje neurejenost, ki sem jo pozneje ugotovil iz drugih ilustracij, razmer v podjetju, ki je v primerjavi z lanskim letom povečalo sklade za več kot 100 %, osebne dohodke, proizvodnjo itd. za okrog 50 °/o in kaže še nadaljnjo tendenco boljšega gospodarjenja. KAJ TO POMENI? Nasploh naj ugotovimo, da je citirana anekdota tipičen odraz mišljenja, ki v naših delovnih organizacijah še prevladuje, da so za težave, ki so ali nastajajo v podjetju, krivi oni zgoraj, čeprav bi lahko krivdo podelili na te in na one v organih upravljanja in ves delovni kolektiv. Navada, da iščemo krivce nekje izven sebe, izhaja še iz administrjiijvnih časov, ki jih še vedno nistno preboleli, pa jih prebolevamo. Prav zaradi tega v to delovno organizacijo nisem šel z namenom, da bi našel »grešne kozle« temveč, da ugotovim, kaj je v njihovem sistemu gospodarjenja takega, da povzroča hudo kri in slabe odnose. Koliko mi je to uspelo, bodo presodili poznavalci podjetja. Sodim pa, da izvirajo številne težave, o katerih govorijo delavci z nezadovoljstvom, iz preostre delitve delovne organizacije na proizvajalce in režijske delavce. Ta delitev pa je zasnovana na pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ki po izjavah delavcev in uslužbencev uzakonjuje nagrajevanje proizvajalcev po učinku, vseh režijskih delavcev, med katerimi so tudi mojstri, pa po prodaji. Na ta način mojstri i niso več organizatorji proizvodnje v posameznih delovnih skupinah, temveč prej uslužbenci z več ali manj konstantnimi osebnimi dohodki, ki so lahko tudi znatno manjši kot pa osebni dohodki delavcev, ki delajo po učinku. To pa pomeni, da nimajo interesa tako organizirati proizvodnjo, da bi delavci lahko še več naredili in še več zaslužili, kar je eden izmed njih tudi izjavil tajniku občinskega sindikalnega sveta. , O TEM GOVORIJO PODROBNOSTI Tajnica sindikalne podružnice, ki se ne smatra za teoretika in težko razpravlja načelno, mi je o tem pripovedovala ilustrativno — s posameznimi primeri. Povzetek njenih misli je naslednji: Delavci pri strojih, kjer delajo v treh izmenah, so 'nezadovoljni s tem, da ni evidence njihovega dela. Izdelke, ki jih naredijo, preštejejo le vsakih štiriindvajset ur in to številko razdelijo s tri. Zgodi pa se, da kak delavec zapiše večje število proizvodov v svoj delovni učinek, kot pa ga je dosegel. V takšnem primeru razdelijo primanjkljaj na tri enake dele. Tudi v primeru škarta je isto. To pa pomeni, da delavec, ki dela kakovostno in dobro, pa tudi veliko, nikdar ne dobi toliko, kolikor bi moral dobiti po delu. Mojstri, ki odgovarjajo za več skupin, se radi posvečajo le eni skupini, na katero so vezani tudi z delom na določenih strojih. Gre -za nastavljanje strojev, polavtomatov in avtomatov, za kar pa niso normirani, medtem ko so delavke, ki strežejo tem strojem, vključene v učinek. To pa pomeni, da nastavi ja vci, tudi tisti, ki niso mojstri, nimajo interesa, da bi čim več naredili, kar je v škodo delavkam, katerim s svojim delom diktirajo tempo proizvodnje. Tretji spotakljiv primer je prenašanje osebnih dohodkov na prihodnje mesece. To se dogaja predvsem pri gospodinjskih strojih. Delavci ne dobijo plačanega uspeha dela, dokler ni končana proizvodnja vse se-rije. Tako se zgodi, da so prvi mesec, ko so dobili manj denarja, delali veliko več kot naslednji mesec, ko so dobili znatno večje osebne dohodke. Trditev, da ni mogoče vsaj mesečno meriti učinka, da so prevelike težave z evidenco, najbrž ne bo držala, kajti za zadnje tri mesece so izplačali* presežno vrednost točk takoj prvega julija, kar pomeni, da je možna celo dnevna evidenca, ali pa je računovodstvo streslo številke kar »iz rokava«. VSE TO GRE MIMO NAGRAJEVANJA PO DELU Drugače si ni mogoče razlagati tudi dejstva, da imajo v podjetju že dve leti pravilnik o izboljšavah, pa ga še vedno niso uporabili, čeprav je ta pravilnik sestavni del pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in čeprav je bilo med tem že nekaj izboljšav. Eden izmed tovarišev, ki je sodeloval v pogovoru, je poudaril, da se mu ne zdi prav, da se vse to smatra za službeno dolžnost, kajti človek na ta način nima nobenega interesa, da bi se trudil z izboljšavami in novatorstvom. To pa pomeni, da delavci praktično niso spodbujeni za varčevanje, čeprav bi lahko trdili, da je tudi to zajeto v vrednosti točke. Povprečna vrednost točke za vse podjetje je pač premajhna spodbuda, če gre za zasluge 'posameznikov in posameznih skupin. V pravilniku je namreč zapisano, da prihranek v vrednosti enega milijona dinarjev zagotavlja pobudniku ukrepa za varčevanje 100.000 dinarjev nagrade, nad 5 milijonski prihranek pa 7,6 odstotka nagrade od prihranjene vsote. Isti tovariš, ki dela v konstrukciji, ugotavlja, da zahteva organiziranje dela pri tolikšnem številu nekvalificiranih delavcev, kolikor jih zaposluje to podjetje, veliko več dela proizvodne priprave in drugih služb podjetja, ki so prešibke in za katere menijo v podjetju, da jih je tako že preveč. Posledica tega pa je ta, da je zaradi pomanjkanja kadrov akordiranje pomanjkljivo, zaradi česar obstaja med delavci upravičen strah pred spreminjanjem meril za delo. TEŽNJA ZA BOLJŠIM NAGRAJEVANJEM Iz vsega tega veje težnja za boljšim nagrajevanjem, takim, v katerem bo delo vsakogar prišlo popolnoma do izraza in v katerem bo mogel vsak posameznik čim bolj izraziti svoje sposobnosti. Na ta način menijo, da bi lahko bili tudi v raznih službah -bolje nagrajevani, s tem pa bi bila dana osnova za zaposlovanje še boljših strokovnjakov, kot pa jih trenutno že imajo. In tu smo zopet trčili ob pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki vsebuje temu nasprotne tendence. Že v začetku tega leta je delavski svet razpravljal o ugotovitvi računovodstva, da so osebni dohodki premajhni spričo dejstva, da v času izgradnje tovarne le teh niso večali. Po taki ugotovitvi je menil delavski svet, da je prav, če ob zelo dobrih rezultatih gospodarjenja vsaj naknadno razdelijo izjemoma nekaj osebnih dohodkov delavcem. Toda računovodstvo je ta sredstva že namenilo drugam iriv je vztrajalo pri poznejšem izplačilu takih nagrad. Delavcem pa se še vedno zdi, da tak način ni najboljši. Menijo namreč, da so »nadrsali« s tem, da ustvarjajo rekordno, dobijo pa povprečno enake osebne dohodke kot prej Ta misel ni niti toliko mimo resnice, kajti v delitvi čistega dohodka je uveljavljena »drsna lestvica«, kar pomeni, da z večanjem čistega dohodka ne rastejo osebni dohodki pač pa skladi, kot smo že v uvodu zapisali. . To so zadeve, ki zahtevajo tehtnega preudarka organov upravljanja, ki pa se doslej še nikdar niso mogli temeljito pripraviti na razpravo o gospodarjenju, ker ne dobivajo, razen v redkih izjemah, gradiva za seje vnaprej. Najbolj očiten primer ob zadnji delitvi »uspeha podjetja«: upravni odbor je zvedel za delitev danes, jutri pa so bili ti osebni dohodki že razdeljeni ... To so stvari, o katerih v kolektivu »Elita« vse več govorijo, kljub med njim zasidranemu mrtenju, da o tem ni dobro govoriti, ker se lahko maščuje. Vprašanje je le ali so organi upravljanja in sindikalna podružnica dovolj močni, da se zoperstavijo stari praksi in u-veljavijo doslednost v uvajanju spodbudnega sistema nagrajevanja in vključevanja čim širšega kroga delavcev v gospodarjenje. Predsednica sindikalne podružnice meni, da niso. Toda rešitve za gospodarjefije delovnih organizacij ne prihajajo več od zunaj. S tem se bodo morali sprijazniti. VIKTOR ŠIREC Spremembe v sistemu ne bodo čarobna palica (Nadaljevanje s 1. strani) dobival po uspehih svojega dela. Pri naši zastareli opremi, majhnih podjetjih, rastejo zelo veliki apetiti po investicijah. Najprej jih v takšnem obsegu, kot smo začeli letošnje leto, ne zmoremo, drugič — obrnjeni moramo biti bolj k rezervam, k aktiviranju tistega, kar že imamo, k čimboljšemu izkoriščanju že obstoječega. Ob tem pa seveda razmišljamo, preračunavamo, katere nujne investicije se nam bodo najhitreje, najvišje obrestovale. Pretehtano se moramo odločati, kateri stroj, koliko strojev: zelo premišljeno se kaže odločati za nove stroje ali za nove proizvodne dvorane. Ni važen zunanji iz-gled podjetja, važno' je, v kakšni kvaliteti, v kakšni mhožini in po khkšni ekonomski ceni proizvajamo. Vsega tega ni mogoče reševati brez kadrov. Kadrov tudi ne bo, če ne bodo primemo nagrajevani. Za isti dohodek bodo raje delali v administraciji, po pisarnah, kot v industriji. Kadrov tudi ne bo, če jih ne bomo šolali. Lahko bi naštevali še in še. Toda za zdaj naj bo dovolj. Prav gotovo je že iz teh primerov očitno, da ni mogoče obravnavati delovnih enot neodvisno od investicij, nagrajevanja, produktivnosti, kadrov, našega sistema, kajti vse skupaj tvori povezano, neločljivo celoto. Smotrno je samo: pravilno zastaviti in razdeliti delo. postaviti dolgoročne in kratkoročne naloge in ves čas imeti pred očmi, da moramo vse to storiti v interesu proizvajalcev. Pri tem pa nas ne sme begati, niti demoralizirati, če nekatere stvari v našem gospodarskem sistemu, v delitvi med družbo in delovno organizacijo še niso urejene. Prav tako kot se kaže boriti za odpravo lastnih slabosti, prav tako se bomo borili za odpravo slabosti v sistemu. Najbolj nevarno pa bi bilo, če bi ob tem čakali samo na rešitve v spremembi instrumentov, v spremembi delitve. Tudi če spremenimo instrumente, če spremenimo delitev, se bodo tista podjetja, tisti proizvajalci, ki ne bodo odpravljali lastnih slabosti, prav kmalu znašli v enakem, če ne še slabšem položaju. Vsako lažje pridobljeno stvar se hitreje porabi, kot foško priborjeno. Pa ne samo to. Vsaka delitev pomeni samo različna razmerja, ki lahko nekaj časa zmanjšajo nekatere razlike. Proizvodnja, standard pa ni samo stvar delitve, temveč predvsem akt ustvarjanja. Zato bodo vsem zavestnim proizvajalcem spremembe v delitvi, v sistemu pomenile samo boljša razmerja, boljše pogoje za mobilizacijo vseh lastnih sil pri dvigu proizvodnje in življenjske ravni. vit. POPRAVEK , V članku »Potrebne so nam konkretne akcije, da bi sprejeta stališča spravili v življenje«, ki je bil objavljen v prejšnji številki našega časnika, je prišlo pri mednaslovu na prvi strani do neljube pomote. Mednaslov se pravilno glasi: »Izenačevanje pogojev gospodarjenja«. DELOVNI SPORI Če bi smeli verjeti in zaupati samo številkam sodobne statistike, nas pravdanje zaradi pravic iz medsebojnih delovnih razmerij ne bi moglo vznemirjati. Tudi naraščanje števila delovnih sporov po 1. 1961 samo po sebi ni vznemirljivo, ker je število tistih, ki so se obračali v teh letih zaradi uveljavljanja svojih pravic na sodišča, še vedno izredno nizko in prav majhen odstotek vseh naših občanov v delovnem razmerju.* Opirajoč se samo na te številke, so nekateri še do nedavna zatrjevali, da proučevanju tega pojava pač ne gre posvečati posebne pozornosti, tembglj, ker je v številu sporov precej takih, ko je pravdanje neutemeljeno in ko v resnici zakoniti interesi delavca niso bili kršeni, neznatno naraščanje števila sporov pa je znak boljšega pravnega varstva na eni strani, na drugi pa tega, da se ljudje spričo samoupravljanja vedno bolj zavedajo svojih pravic. Analize, ki se opirajo samo na podatke sodne statistike, so * Prim. Miha Potočnik: Samoupravne pravice in delovni spori, Teorija in praksa št. 5. zato zares prej razlog za optimizem, kot pa za zaskrbljenost ter bi bolj lahko dokazovale, da se ustavne pravice delovnega človeka dosledno spoštujejo, kot pa obratno. Toda zanesljivost teh podatkov je že zelo omajana po ugotovitvah raznih pritožbenih organov: inšpektorjev dela, sindikalnih svetov, uradov za prošnje in pritožbe in še številnih drugih, ki vedo povedati, da se v mnogih primerih delovni ljudje skušajo izogniti sodni poti v pričakovanju, da bodo po drugi poti hitreje in uspešneje dosegli priznanje pravic, ki so jim bile krnjene. Podatki o delovnih sporih ne zajemajo dokaj številnih sporov, ko delavci vtožujejo odškodnino: zaradi nesreče pri delu, zaradi nezakonitega ravnanja posameznih organov delovne organizacije itd. Nadalje ti podatki ne zajemajo disciplinskih zadev, ki se obravnavajo v delovnih organizacijah in v katerih se včasih zelo nazorno zrcalijo odnosi v delovnih kolektivih, če k temu prištejemo še posamične ankete, ki izkazujejo izredno visoko fluk-tuacijo, visoko število prenehanj delovnega razmerja, zlasti zaradi samovoljne zapustitve dela (po neki anketi iz ljubljanskega okraja, ki je zajela 126 delovnih organizacij s ca. 68.000 zaposlenimi, je bilo v letu 1963 na novo sklenjenih okrog 22.000 delovnih razmerij, v istem času pa . je delovno razmerje prenehalo 18.000 zaposlenim, od tega v 25 % zaradi samovoljne zapustitve dela), potem postane slika o odnosih v našiti delovnih organizacijah manj zadovoljiva. Na žalost kompleksnih in globalnih analiz, ki bi realno prikazovale stanje medsebojnih odnosov v delovnih organizacijah, nimamo in smo tako. navezani na sklepanje in ugibanja, s katerimi se enkrat bolj, drugič manj približamo objektivni oceni dejanskega stanja. Kljub temu pa ob konkretnih primerih, na katere vsakodnevno za- \ devamo na sodiščih, ob prebiranju pritožb ali v neposrednem stiku z občani, prizadetimi zaradi nezakonitih in nehumanih ukrepov, vendarle lahko z gotovostjo ocenjujemo in opredeljujemo nekatere vzroke in posledice nezadovoljivega in zaskrbljenost vzbujajočega stanja medsebojnih odnosov. Nezakonitosti, ki bi bile posledica nepoznavanja ali nera- zumevanja bistva predpisov, je na področju delovnih Razmerij relativno malo. Na take pojave zadevamo še v manjših delovnih organizacijah in spori, ki ob tem nastajajo, niso poseben družbeni problem. Usodnejši so tisti primeri, ko z vsem pravnim znanjem nastavijo človeku, ki se ga žele znebiti, zanko, da se vanjo ujame in mu potem dokazujejo, da je zakon kršil on, ne pa tisti, ki so mu zanko nastavili. V takih primerih niti ne gre za kršitev formalnih zakonitih predpisov, ampak za kršitev osnovnih norm," ki naj bi vladale v medčloveških odnosih. Birokratska mentaliteta z vso svojo nestrpnostjo in nedemokratičnostjo se v takih primerih manifestira mnogo bolj, kot pa v primerih, ko je bil kršen formalni predpis. Naj navedem samo en tak primer: Delavec, invalid iz NOV, bolehen in težak pa vendar prizadeven in dober strokovnjak, je v podjetju'odveč, ker mora med letom večkrat na zdravljenje in ker sme delati le 5 ur dnevno. Da bi mu odpovedali, ni vzroka, in končno to ne bi bilo niti humano. Ko prosi upravnika za letni dopust, upravnik njegovo prošnjo zavrne, češ (ja je preveč dela. Delavec dokazuje, da gre v zdravilišče, da gre pravzaprav na zdravljenje in da je odklonitev dopusta neupravičena. Upravnik mu ne da jasnega odgovora in delavec razume to ff!1""l!!!l!!!!!!!!llllll!|!HII!ill!!ll!!!|!|l!|| "'liifliiiiiiiiiijiiiiiiniiijiii.,, m, noMBanatri 1 % — s 1 g le Neskladnosti v razvoju Že nekaj let sindikati poudarjajo, da se v povečani proizvodnji, višji produktivnosti in doslednejši delitvi dela skriva ena velikih možnosti za povečanje osebnih dohodkov7. Delavci so sprejeli tako stališče in v svojih delovnih organizacijah poskušajo, da bi ga tudi uresničili in tako dosegli skupni cilj: izboljšanje življenjskega standarda. Vendar pa nekatera dejstva kažejo, da se delovni ljudje pri teh svojih prizadevanjih srečujejo z nekaterimi težavami in da se njihov materialni položaj, tako kot položaj njihovih delovnih organizacij, ne izboljšujeta skladno z rezultati, ki jih dosegajo v proizvodnji. V zadnjih petih letih je na primer produktivnost naraščala po stopnji 5,4 odstotka, osebni dohodki pa le za dva odstotka letno. Zakaj se je to dogodilo, bodo pokazale podrobnejše analize. Že zdaj pa je jasno, da moramo vzroke zaostajanja osebnih dohodkov iskati tudi v nezavidljivem ekonomskem položaju njihovih kolektivov. Delovni kolektivi so na primer lani delali bolje kot predlanskim, saj se je celotni dohodek povečal za 32 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. Vrednost porabljenih jredstev se je zvišala za 31 odstotkov, 'medtem ko je bil neto produkt za 34 odstotkov višji. Neto dohodek je bil torej za dva odstotka višji od celotnega dohodka, kar jasno kaže, da so delovne organizacije, v celoti vzeto, poslovale bolj ekonomično kot leto prej. Navzlic temu se njihov materialni položaj ni izboljšal. Nasprotno: precej dokazov je, ki pričajo o tem, da se je položaj celo poslabšal. V lanskem letu so se na primer povečale skoraj vse obveznosti. Obveznosti za kredite so bile za 41 % višje, obveznosti na poslovni sklad za 37,3 odstotka, prispevki iz dohodka pa za 36,6 odstotka višji. Gre za milijarde, ki so iz delovnih organizacij »stekle« v družbeno blagajno. Vse bi bilo dobro, če bi se prelivanje pri tem tudi končalo. Politično teritorialne skupnosti (prispevek federaciji se ni spremenil — ostal je kot prejšnja leta okoli 57 «/o) so za svoje potrebe iz blagajn delovnih organizacij vzele 33,2 odstotka več sredstev kot leto dni prej. Socialno zavarovanje tudi ni »odpovedalo«: na račun rednega prispevka je zaračunalo 38,4 "/o več, na račun izrednega prispevka pa 108,8 odstotka več. Več so jemale tudi banke na račun njihovih stroškov. Koliko vse to pomeni, povedo naslednje številke: socialno zavarovanje je zaračunalo podjetjem 52 milijard več kot leta 1962, banke pa 113 milijard. Dinar na dinar, milijon na milijon — blagajne delovnih organizacij pa so se praznile, največkrat na račun njihovih skladov in osebnih dohodkov delavcev. Res je, da ^so Številne delovne organizacije zadostile vsem obveznostim in konec leta dočakale z aktivo. Marsikod pa v tem niso uspeli. Vsaka trinajsta delovna organizacija v industriji je lani zaključila svoje poslovanje z izgubo. Kmetijstvo torej ni več tako osamljeno na vrhu seznama dolžnikov. Pristojni organi zdaj temeljito proučujejo lanskoletne pogoje gospodarjenja in razpravljajo o možnostih, kako bi lahko izboljšali položaj delovnih organizacij. V tej zvezi je federacija že sprejela ustrezne predpise, v kratkem pa lahko pričakujemo še več novih. Pričakujemo torej spremembe, ki bodo pozitivno vplivale na položaj proizvajalcev. Vendar pa lahko slišimo tudi mnenja — kaže, da so utemeljena — češ da te spremembe prihajajo vse preveč počasi. Razen tega so nekateri prepričani, da niso potrebne spremembe v delitvi neto produkta, ker v gospodarstvu obstajajo in bodo vedno obstajale, čeprav je res, da jih zaradi neurejene primarne delitve doslej nismo s pridom izkoriščali. Prepričanja, da spremembe niso potrebne, torej nasprotujejo dejanskim razmeram in stališčem V. kongresa ZSJ, VI. plenuma CK ZKJ in resolucije Zvezne skupščine, ki so vsi jasno poudarili, da izboljševanje materialnega položaja delovnih organizacij pomeni imperativ in neodložljivo potrebo. Sicer pa imajo delovni kolektivi in proizvajalci vso pravico, da dobijo več sredstev, s katerimi bi samostojno razpolagali in izboljševali svoj položaj. Ce jih ne bodo dobili, si ne moremo zamisliti uspešnega uveljavljanja samoupravljanja. Naša praksa kaže, da brez tega ni uspešne poti naprej. D. V. ii;!!!lli!Siii!lliliiBiili: i!;ilili!lltlli!liiiil!i!!iilliili!illllil kot tiho privolitev. Takoj nato ga upravnik premesti na eno delovnih mest, za katero je upravni odbor sklenil, da delavci zaradi izpolnitve plana lahko izkoristijo dopust šele jeseni in ne v času, ko gredo na dopust drugi delavci. Delavec-in-valid gre kljub temu na dopust. Ko se vrne. dobi odločbo, da je samovoljno zapustil delo in da mu je delovno razmerje prenehalo. Sedaj je že deseti mesec brez dela. Primer ni osamljen. Strogo formalno gledano je delavec kršil delovno disciplino. V resnici pa se je ujel v zanko, ki mu jo je nekdo spretno nastavil. Sodnik, ki bi primer presojal samo s stališča zakona, bi potrdil gospodarskemu voditelju, ki je zatrjeval, da delovna organizacija, ne prenese takih kršitev delovne discipline. In vendar je norme medsebojnih odnosov, gledano z vidika humanosti in spoštovanja človeka, kršil gospodarski voditelj in ne delavec. Ob prebiranju analiz in številk o delovnih sporih v naših delovnih organizacijah ni mogoče mimo iskanja in ugotavljanja globljih vzrokov o tem, kaj povzroča včasih nemale osebne tragedije. Samo številke o tem premalo povedo. Nedopustno poenostavljanje bi bilo, če bi za večino nepravilnosti v medsebojnih odnosih bremenili samo posamezne gospodarske voditelje, njihovo birokratsko brezdušnost in tehnokratsko omejenost. V takšno poenostavljanje pri obravnavanju delovnih sporov'kaj radi zaidemo. Toda miselnost, ki kali medsebojne odnose in jih dehuma-nizira, se lahko razrašča v okolju, ki ji je naklonjeno. Tam bi težko govorili samo o individualnih nosilcih te miselnosti: nanjo naletimo lahko v sindikalni organizaciji, v Zvezi komunistov in v najvišjih samoupravnih organih delovne organizacije. Primer, ki so ga nedavno obravnavali v neki pravdi, opozarja na to, kako so samoupravni organi lahko zaradi enega primera pripravljeni zapraviti svoj lastni ugled in se odreči pristojnosti in pravicam, ki jih imajo po svojih lastnih samoupravnih aktih. Delavec, ki je delal v podjetju že nad deset let, je odpovedal delovno razmerje zaradi občutka, da mu jle Bil osebni dohodek nepravilno odmerjen. Ni dvoma, da je ravnal naglo in nepremišljeno, čeprav je imel za to res utemeljene razloge. Njemu in drugim na podobnih delovnih mestih so kmalu po njegovi odpovedi dohodek odmerili pravilno. Zato je delavec prosil, naj njegove odpovedi ne obravnavajo. ker je bila očitno prenagljena. Organom podjetja ni bilo do tega. da bi izgubili delavca, ki je s podjetjem zrasel. Otroška varstvena ustanova na Bregu pri Ptuju NA BREGU PRI PTUJU SO Z MAJHNIMI SREDSTVI ZGRADILI OTROŠKO VARSTVENO USTANOVO Investicija, ki se bogato obrestuje Ne moremo oporekati, da ne bi v zadnjem času vsi občutili potrebe po hitrejšem reševanju otroškega varstva. Problema se lotevajo forumi, o njem razpravljajo celo na sejah delavskih svetov nekaterih delovnih organizacij. Za zdaj le mnogo ugotavljamo in govorimo. Moral bo ponovno nekdo pritisniti od zgoraj — tega so se na občinskih forumih že navadili — da bodo o otroškem varstvu razpravljale tudi občinske skupščine, ki še tega niso storile. Baje je takšnih še okoli 80 §/o. Splošna ugotovitev povsod pa je, da je odstotek otrok, ki so deležni varstva, prenizek, da se neztode, mladinsko prestopništvo m drugi škodljivi vplivi nezavarovanih otrok množijo, da so to problemi, ki tarejo in ovirajo starše v proizvodnji in vso družbo in da nas bo čez nekaj let, ko bodo današnji otro-ci\ odrasli in se bodo vključili v 'proizvodnjo, pošteno bolela glava, če ne bomo izdatneje poskrbeli za varstvo in hitreje gradili varstvenih ustanov. Res je, da imajo v vsaki občini preveč nujnih potreb, sredstev pa po večini premalo, da bi lahko vsem zadostili. Zato se ustrašijo vsake nove investicije, ker smo se »navadili«, da danes ni več mogoče zgraditi nobenega objekta, tudi otroške ustanove ne, brez 200 ali vsaj nekaj desetin milijonov dinarjev. Toliko denarja pa seveda povsod naenkrat nimajo, takšnih izdatkov »v eni sapi« ne zmorejo, zato gradijo v »finančnih etapah« več let, projekte sproti pripravljajo in še med gradnjo popravljajo, gradnja se draži, hkrati pa se viša prvotno . predvidena investicijska vsota. Nemalokrat ugotovimo, potem ko so se otroci in vzgojiteljice vselili v novo otroško ustanovo, vrsto napak, celo da je ustanova nefunkcionalna. Čudno, nič nas ne skrbi, da se iste hibe ponavljajo, napake nas ničesar ne nauče. Navadili smo se planirati prvotno investicijsko vsoto takoj z. vprašajem, ker se bodo stroški tako ali tako dokončane gradnje povečali za najmanj 30 do 40 odstotkov. ' . Ničesar ne bom povedala novega, vendar je vredno ponoviti Zato sta komisija za odpovedovanje delovnih razmerij in delavski svet podjetja vzela na znanje njegov preklic odpovedi in ga o tem obvestila. Tembolj pa je 'delavca presenetilo, ko je nekaj tednov pozneje komisija, ki je prvič njegovi prošnji ugodila, na zahtevo nekaterih vodilnih uslužbencev v podjetju o njegovi odpovedi ponovno razpravljala ter proti sklepu DS in svojemu lastnemu prvotnemu sklepu odločila, da mu delovno razmerje pi^nehg. češ da preklica odpovedi ne more vzeti na znanje. Ko se je delavec pritožil na delayski svet, ki je že enkrat sprejel drugačen sklep, mu je bila pritožba zavrnjena. Proti svojemu lastnemu sklepu je sedaj nastopil tudi delavski svet. V sporu je prišlo na dan, da nekateri v podjetju delavcu niso mogli oprostiti, da je tako »nelojalno« reagiral zaradi svojih osebnih dohodkov. Po poteku odpovednega roka so mu izročili knjižico. Delavec se je odločil za pravdo in je že nekaj mesecev brež dela. Same" številke o delovnih sporih in bolj ali mani točne ankete in analize povedo zelo malo n prizadetosti in razočaranju, ki ju povzročazo mnogo prepogosti primeri nerazumevanja in nestrpnosti v delovnih kolektivih. Ker gre pri tem vedno za najbolj osnovne pravice delovnega človeka, za pravico do dela in osebnega dohodka, se ti še nekaj ugotovitev: nimamo še dovolj specializiranih projektivnih birojev, vsak arhitekt projektira vse, pa naj bo to bolnišnica, tovarniška hala, klavnica ali otroška ustanova, ne posvetuje se s strokovnjaki, ki bodo v tej ustanovi potem delali. Ker ni načrtnosti, izsilimo projekt v nekaj mesecih (vsi formalni administrativni postopki v zvezi z gradnjo trajajo dlje časa), gradimo pa nekaj let (kar je glavni vzrok podražitve), namesto da bi bilo narobe. Naprej. Težave so okoli urbanističnih načrtov in lokacij. Urbanisti so locirali nova stanovanjska naselja, ob njih pa so pozabili na šolo in varstveno ustanovo. Ob naknadnem iskanju lokacije nastopijo nove težave, vsakdo hoče uveljaviti svoje, v sili pa najdemo včasih absurdne rešitve. „ Da se pa da zgraditi otroško ustanovo poceni in hkrati funkcionalno, naj ilustriramo naslednji primer: pred nedavnim so na Bregu pri Ptuju odprli novo otroško ustanovo, s kapaciteto 60 do 70 otrok, kjer so dokazali, da se da dobro, hitro in poceni zgraditi objekt, ki popolnoma služi svojemu namenu. Gradnja varstvene ustanove z opremo in z igriščem je veljala okoli 20 milijonov dinarjev, sam objekt z opremo pa niti celih 16 milijonov. Še bolj je zanimivo, kako načrtno in »trmasto« sta vodstvo — vzgojiteljski kader in krajevna skupnost izsilila gradnjo. Vzgojiteljice so poskrbele za afirmacijo ustanove; v starih neprimernih privatnih prostorih so pripravile vrsto otroških prireditev, pritegnile so tudi otroke, ki so priložnostno prihajali v ustanovo in opozorile javnost na varstveno zgojno funkcijo ustanove. Za silo so, večinoma s prostovoljnim delom, uredili igrišče, kjer so otroci v igri varno preživljali dan. Zdaj igrišče, pozneje enkrat pa še objekt ob igrišču, so po tihem razmišljali, in tako je tudi bilo. Ze v začetku ■ so vedeli, da bi občina težko vložila večjo vsoto in nujno so morali razmišljati o ceneni gradnji. Vzgojiteljica se danes zadovoljno smehlja, ko pripoveduje, kako sta z arhitektom barantala za vsak prostor, za vsako malenkost in kako se je uprla prvotnemu na- primeri razraščajo neredko v prave osebne tragedije. S številkami tudi ni mogoče oceniti politične in moralne škode takih primerov, ki hrome tudi pri neprizadetih zainteresiranost in pripravljenost za aktivno sodelovanje prt odločanju o bistvenih vprašanjih delovne organizacije, s tem pa neredko omajejo tudi prepričanje o možnosti polnega uveljavljanja ustavnih načel samoupravljanja. Deloma kot dediščina nedavne preteklosti, deloma kot posledica današnjih protislovij v našem družbeno-ekonomskem procesu, si ta miselnost, ki jo imenujemo birokratsko in tehnokratsko, izmišlja vedno nova aktualna opravičila zase in za svoie nestrpne ukrepe in je kljub vsem političnim prizadevanjem slej ko prej izredno trdoživa. Za sodobnimi gesli o potrebi po delovni disciplini, potrebi po dviganju storilnosti, modernizaciji proizvodnega procesa itd., se ta miselnost skriva tako pri nekaterih gospodarskih voditeljih kot tudi v sindikalnih organizacijah in Zvezi komunistov: nestrpna in preobčutljiva. brez občutka za človeka z njegovimi slabostmi in vrlinami. subjektivno celo mnogokrat dobronamerna, v svojih posledicah pa negativna in razkrajajoča. VLADO VODOPIVEC (»Teorija in praksa« št. 6) Črtu/. Verjetno je arhitekt izgubil potrpljenje in vzgojiteljica je narisala skico, kako si zamišlja, »svoj« vrtec. Končno je arhitekt Jože Cebaršek z upoštevanjem vseh pripomb izdelal zares funkcionalen projekt. Zbrali so finančna sredstva, občina je primaknila 14 milijonov, izrabili so še republiški natečaj in dobili 6 milijonov dinarjev. Razmišljanje o gradnji, izdelavi projekta in zbiranju sredstev je trajalo nekaj let. Lani oktobra so zastavili lopate in zgradili ploščo. Z lesnim podjetjem »Pomurka« so se pogodili za ostalo — montažno — gradnjo in kpomladi, ko so pripeljali elemente, je v treh dneh zrasla stavba. Tako hitro, kot bi jo otroci zgradili Iz kock. Vsak kotiček v njej je izrabljen in vsaka malenkost govori, da je stavba namenjena otrokom in da jim dobro služi. Trije prostori, ki služijo za igro in u-stvarjalno dejavnost, se brez Večina naših podjetij je že izračunala, koliko izgubljajo na zmogljivosti, ker se preveč pogosto menjujejo osnovni materiali in surovine. Le redkokje obenem priznajo, da k temu največ prispeva dejstvo, da potrošniki posameznih vrst surovin niti za lastne potrebe še niso vpeljali tipizacije standardnih materialov. Ker je tako, tudi dobavitelji surovin ne vedo natančno, kaj trg sploh potrebuje. Vzemimo na primer podjetja črne in barvne metalurgije. Ker potreb trga ne poznajo, proizvajajo najrazličnejše kvalitete in dimenzije teh materialov. kar tudi njim povzroča menjave in spremembe v tehnološkem postopku, s tem pa tudi zmanjševanje proizvodnje. Tudi ta podjetja nimajo podatkov, koliko bi se povečale njihove zmogljivosti —- brez novih investicij! — če bi izbor proizvodov skrčili na standardne kvalitete in dimenzije. Prav tako nihče ne ve, koliko se zaradi te zmede po nepotrebnem povečuje uvoz. Vsekakor pa je točno, da brez pravega haska propadajo ogromna sredstva in da se hkrati v praksi ubadamo s številnimi in težkimi, čeprav do-, cela nepotrebnimi in tudi odpravljivimi težavami. O tem pričajo prvi rezultati priprav na tipizacijo jekel. Nekako pred tremi leti so se tri tovarne, TOMOS, ISKRA in TAM odločile, da bodo tipizirale orodna, konstrukcijska iri ostala jekla, ki jih potrebujejo za režijske namene, se pravi, za izdelovanje orodij, strojnih delov in podobno. Rezultat tega je, da zdaj ISKRA v te namene na primer uporablja le 75 kvalitet, prej pa je bila njihova nabavna služba »zadolžena« za 581 kvalitet! Podobne uspehe so dosegla tudi ostala podjetja. Na podlagi njihovih izkušenj je komisija za -standardizacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije pripravila več posvetov, ki so se jih udeležili zastopniki 80 večjih podjetij, vse slovenske železarne in trgovska podjetja na debelo. Na teh sestankih se niso pogovarjali zgolj o tipizaciji jekel za režijske namene, ampak tudi o tipizaciji materialov za proizvodnjo. Sklenili so tudi dogovor o tipiziranih orodnih jeklih: poslej jih bodo železarne dobavljale v 16 standardnih kvalitetah (prej okoli 300!) in 15 posebnih kvalitetah, prilagojenih posameznim potrošnikom: na primer tovarpam kos in podobno Na enak način se bo skrčilo tudi število kvalitet težav lahko spremene v spalnice za opoldanski počitek; z gibljivimi vrati' naredijo iz ■ dveh sob dvorani za prireditve; tu je še kuhinja, sprejemnica — garderoba, bolniška sobica, pisarna, dva prostora za živila in kurilnica za centralno kurjavo. Nič čudno, da je ustanova vzbudila pozornost, dnevno prihajajo gostje in nihče ne more prav verjeti, da je vse, kar vidi, zares veljalo le 16 oziroma 20 milijonov . dinarjev, In vendar je tako. Prepričana sem, da bo še marsikje zrasla otroška ustanova po istem projektu. Ob vsem tem se mi vsiljuje misel, zakaj ne moremo izdelati recimo treh dobro preštudiranih projektov za različne razmere in potrebe v republiki in tudi za različne »finančne« zmogljivosti. Ni potrebno posebej dokazovati, koliko laže in ceneje bi prišle občine na tak način do prepotrebnih otroških ustanov. IVANKA VRHOVCAK konstrukcijskih, vzmetnih ter jekel za posebne namene Hkrati s tem so se podjetja in proizvajalci dogovorili o prednostnih dimenzijah jekel posameznih kvalitet, ki asortiment' po JUS zmanjšuje približno za polovico. Prodajni katalog METALKE je doslej na primer vključeval tudi take rtnateriale v takih dim.enzijah, ki jih je to trgovsko 'podjetje prodalo največ 50 ali 100 kilogramov letno. Potrošniki takega »drobiža« pa se povsem strinjajo, da bodo lahko izhajali tudi z drugimi kvalitetami, oziroma dimenzijami, če jim bodo vselej na razpolago. Akcija za standardizacijo jekel torfej pomeni velik gospodarski uspeh, kajti tako podjetja črne metalurgije kot trgovci že poslujejo >po novem«. Materialne koristi res niso majhne: zmanjšujejo se zaloge, zato pa se hitreje obračajo obratna sredstva in izboljšujejo nabavni pogoji. Konstruktorji in delavci prihajajo do stalnej-ših kvalitet, kar seveda vpliva na produktivnost. Končno pa se s tem sproščajo dodatne zmogljivosti pri proizvajalcih, kar bo lahko vplivalo na povečano proizvodnjo in manjši uvoz. Velja omeniti, da zoževanju asortimenta izdelkov bazične industrije povsocj po svetu posvečajo veliko pozornost. V ZDA so na primer izračunali, da samo administrativno delo v zvezi s knjiženjem ene same vrste, kvalitete, oziroma dimenzije materiala velja povprečno 50 dolarjev na leto. Ena »kartica« v Angliji je še dražja — 50 funtov, v nemški zvezni republiki pa cenejša: 100 mark. Izračunajmo seštevek stroškov za »kartice« (podjetffe v povprečju uporabljajo po nekaj sto vrst materialov in ostalih surovin) pa so prednosti tipizacije očitne tudi glede na notranjo organizacijo dela v podjetjih. - Žal ni podatkov, kaj tipizacija materialov’— v celoti vzeto — lahko doprinese k izboljšanemu položaju naših delovnih organizacij. Prednosti pa so nedvomno velike, zsr. sedaj morda celo neizmerljive. Prav to pomeni utemeljen vzrok, da bo treba tipizacijo vpeljati tudi na ostala področja. Pri tem je neutemeljen pomislek, češ da tega ni mogoče storiti pri materialih, ki jih dobivamo iz- uvoza, če bodo potrošniki teh surovin seveda najprej za lastne potrebe vedeli, kaj sploh potrebujejo in kakšne surovine so potrebna za ekonomično proizvodnjo. —m G TIPIZACIJA MATERIALOV IN SUROVIN TUDI POMENI NOTRANJO REZERVO Ni podatkov, ampak... TEL J A Š a P asm n » BIH KOCKA JE PADLA! Težko pričakovana odločitev Jugoslovanskega olim- f pijskega komiteja (JOK) je znana. Visoki forum je objavil seznam naših predstavnikov na letošnji olim-piadi. Olimpijske igre bodo v Tokiu, v daljni Japonski. Dolga pot — draga vožnja, sredstev malo, treba je varčevati. Kako? Reducirati število naših tekmovalcev na razumno mero. Zato pa so potrebni neki principi, kriteriji, za vse enako pravični, oziroma sploh pravični in dojemljivi. , Prvi princip je bil: »Vstran s starim principom: na olimpiadi je važno sodelovati, ne zmagovati/« Ta parola je res zastarela, saj vemo, da si največje države štejejo v čast — da o nacionalnem ponos ne govorimo — če njihc predstavnik osvoji kako mpdaljo. Čeprav so medalje v vsaki disciplini le tri, se še ni zgodilo, da bi se na olimpiadi zbrali le po trije udeleženci za vsako tekmovalno disciplino. Vselej jih je veliko več! Možna so presenečenja, konec koncev pa je le važno tudi tisto — sodelovati... JOK pa je rekel »jokte (kot smo že nekoč brali v tej rubriki) in odločil, da na olimpiado gredo, na primer, nogometaši, ker med amaterskimi žogobrcarji vendar morajo uveljaviti svojo poklicno znanje in se dokopati do neke medalje. (Da pa bi prisluhnil mnenju množice uglednih športnih delavcev, ki menijo, da je bolje reči bobji bob in naše nogometne ligaše prijaviti FIFA kot profesionalce, ne pa jih pošiljati na olimpiado, da, na to niti ptoihisliti ne smemo.) Odločil se je, JOK nartu-reč, da pošlje v Tokio nekaj atletov, nekaj telovadcev in sploh le nekaj jugoslovanskih športnikov, f-ii nai bi se tam. kar se da najbolje odrezali. Po principu »za tega mati, za onega mačeha.« ... Kolesarji, med katerimi, spet na primer, Valenčič sodi že v svetovno amatersko eHto, ostanejo doma,. Plavalce si je upal predlagati le eden, zdaj se mu smejijo zaradi te njegove korajži, toda plavalci vseeno ostanejo doma. Pa če kdo od njih doseže olimpijsko normo ali plava celo pod tem časom..'. Prizadet je marsikdo. Zal še ne vemo, koliko funkcionarjev bo spremljalo našo športno ekspedicijo. Tudi ne vemo, ali je res pomanjkanje sredstev vzrok za skop seznam udeležencev, ali pa gre za ukrep, ki naj nas obvaruje športne blamaže. Če manjka denarja, predlagamo poštni upravi, da izda serijo olimpijskih znamk z doplačilom(15 +5, 25+5 itd.), pa bo denar zbran. Če pa gre za drugo, se le spomnimo na tisto: »Važno je sodelovati...* Ko bodo zgradili nov bazen v šiški in pokrili kopališče v Vevčah, gneva na Iliriji ne bo nič manjša,, toda več Ljubljančanov — med njimi tudi otrok — bo poleti lahko plavalo; v Vevčah pa še v drugih letnih časih. To pa je tudi pogoj za kvaliteto... s POZABLJENA AKCIJA Dobro leto je naokoli, kar so predstavniki Plavalne zveze Jugoslavije na svoji redni konferenci sklenili, da bodo vsestransko podprli zvezno akcijo — naučiti plavati tiste, ki ne znajo. Pobudo za akcijo je dal zvezni odbor SZDLJ, ki je v ta namen formiral v Beogradu posebno komisijo. Zgledu so sledile tudi republike. V Sloveniji smo enoglasno sklenili, da bodo v tej pomembni akciji sodelovali prav vsi činitelji od Zveze za telesno kulturo Slovenije in Sveta za šolstvo pa tja do sindikatov, Plavalne zveze, Zveze mladine, šol, telesnokul turnih organizacij itd. itd. Vzrok, ki je privedel do tako široko zamišljene akcije, je predvsem v nerazveseljivih ugotovitvah: • da še vedno velika večina ljudi ne upa v vodo dalj kot do kolen, ker ne ume tiste osnovne veščine, ki ji pravimo plavanje (v Jugoslaviji imamo reci in piši 12 milijonov neplavalcev!) • da imamo na naših osemletkah še vedno blizu 80 ”/e neplavalcev; ® da utone letno v našem morju, rekah in jezerih več kot 1000 ljudi; • da so prav utopitve na prvem mestu med vzroki smrti šoloobveznih otrok. (Lani je utonilo pri nas na stotine otrok, v glavnem od 13. do 18. leta. Med ponesrečenci je bilo dve tretjini neplavalcev!) Gornji podatki so nedvomno zaskrbljujoči in pričajo, da je problem resen ter da je široko zamišljena akcija pod imenom »naučiti plavati tiste, ki ne znajo«, povsem na mestu in potrebna. • ŠTORE: VENDAR MNOŽIČNO! V počastitev dneva borca je komisija za rekreacijo pri sindikalni podružnici železarne Store organizirala uspelo tekmovanje članov svojega kolektiva v streljanju z zračno puško in v nami »nem tenisu. Tekmovanje je bilo v rekreacijskem centru štorskih žele-zarjev na Svetini, v neposredni bližini doma Zveze borcev. Potekalo je brezhibno, saj so za izvedbo vsake panoge posebej skrbele za to določene komisije, Posebno huda konkurenca je bila v streljanju, kjer se je pomerilo več ko petdeset tekmovalcev. V namiznem tenisu je bilo tekmovalcev sicer nekoliko manj, kljub temu pa se je izkazalo, da igra s celuloidno žogico štorskim železarjem ni neznana. Ob razglasitvi rezultatov so najboljšim posameznikom razdeljli praktična darila. Bolj kot rezultatov s tekmovanja so se organizatorji razveselili množičnosti in zanimanja za tekmovanje. Dejstvo, da je tekmovalo blizu sedemdeset posameznikov in da si je tekmovanje ogledalo okrog 700 članov kolektiva in njihovih svojcev, je nedvomno razveseljivo. _ i Iv Lanski prvi koraki, ki naj bi postavili temelje velikemu načrtu, ki naj bi nam vlili upanje v uspeh, so bili skromni. Mnogo preskromni za plat zvona, za kupe besed in velike načrte. Skoraj bi lahko dejali — klavrni. Ne glede na to. da imamo lep del morja, da imamo nekaj jezer ter približno 50 manjših in večjih, odprtih in zaprtih bazenov, smo organizirali preteklo sezono vsega skupaj le 17 šol za neplavalce. Tako nismo izkoristili, ni ti objek.tov, še manj razpoložljivih kadrov. Res, rezultati prvega leta so bili' skromni, bolje povedano klavrni. Vendar nas niso prizadeli. Izgovarjali smo se na začetek ter na število let, ki so še pred nami. Danes smo sredi drugega leta velike plavalne akcije in zdi se, da je veliko zamisel premamil spanec, da je ostalo od številnih lepih besed in sklepov bore malo. V ilustracijo: • V celjskem okraju, kjer je približno 15 plavalnih bazenov, so v poletnih mesecih organizirali eno samo plavalno šolo. Zasluge za to edino plavalno šolo ima celjski plavalni klub, ki je pa po vsej verjetnosti ni organiziral samo z namenom, da bi dal svoj prispevek k odpravljanju plavalne nepismenosti, temveč zato, da poskrbi za nov naraščaj, za bodoče tekmovalce. Od 7000 šoloobveznih otrok jih obiskuje plavalno šolo le 30. Nobena šola ni organizirala začetnega plavalnega tečaja, od plavalnih bazenov imajo mladi neplavalci zares bore malo. Neizkoriščena je tudi Savinja, ki bi lahko v marsikaterem kraju povsem nadomestila cementne stene plavalnega bazena. • Na Koprskem organizirajo vsako leto menjavo kolonij. Otroci z morja gredo na letovanje v notranjost dežele, na morje pa pride mladina, ki doma nima možnosti kopanja in plavanja. V teh počitniških kolonijah je prosti čas slabo organiziran, za pouk neplavalcev sploh ni poskrbljeno. Vodiči v kolonijah so gimnazijci, ki včasih še sami ne znajo plavati. V zelo redkih primerih skrbijo za otroke vsaj učiteljiščniki. Tako je nedavno odpotovala iz Kopra večja kolonija v Avstrijo, vendar s seboj ni vzela nobenega učitelja telesne vzgoje. Za spoznanje boljša situacija je v Kranju, kjer je občinska zveza za telesno kulturo organizirala v poletnih mesecih dva tritedenska tečaja za mlade neplavalce. To pa je v glavnem tudi vse. Kako je z dejavnostjo v radovljiškem bazenu, v Tržiču, na Bledu in drugod na Gorenjskem? Podatki govore, da je bazenov za pouk plavanja dovolj in da bi lahko našli tudi strokovno usposobljene ljudi za delo z mladino, če bi bilo za to le malo več razumevanja, če bi tu in tam le malce popustil do skrajnosti skomercializiran dutx ki motri vsako stvar, vsako vprašanje edinole še skozi dinar. Številna kopališča namreč s svojimi visokimi cenami — pri katerih ne veljajo izjeme niti za naše najmlajšč — docela one- mogočajo kopanje šolski mladini. Torej, veliko zvonjenja — malo dežja... Ali: veliko besed —■ malo dejanj... Zdi se, da je velika zamisel povsgm pozabljena. Na koncu lahko ugotovimo le to, da ob današnji praksi tudi po sedmih letih ne bomo odpra- vili plavalne nepismenosti. Še vedno bo pretežni del mladine neplavalcev. To pa pomeni za vsakega posameznika veliko osebno vrzel, saj jih prav ta prikrajša v življenju za najbolj zdravo obliko športne rekreacije, dostikrat pa jih sili celo v življenjsko nevarnost. A. ULAGA • ZAGORJE OB SAVI: Uspelo tekmovanje članov sindikalnih podružnic Ob koncu junija in v začetku julija se je blizu 600 članov sindikalnih, podružnic s področja občine po-• merilo v nogometu, rokometu, odbojki, streljanju, kegljanju, plavanju, šahu in namiznem tenisu za prehodne pokale sindikalne podružnice radarjev in za pokale prvoborca Slavka Pintarja-Robina. V nogometu je zmagala enajsterica rudniškega obrata Kotredež (finale: Kotredež : Kisovec 2:1), v rokometu prav tako moštvo obrata Kotredež (Kotredež : LIP 6:5), v odbojki vrsta TEVE VARNOST (TEVE VARNOST : Občinska skupščina 2:0). v streljanju med moškimi Tovarna elektroporcelana (173 krogov), med ženskami prav tako Tovarna elektroporcelana (180 krogov): v kegljanju je bilo najuspešnejše moštvo uprave rudnika (344 kegljev); v plavanju ekipa Tovarne elektroporcelana; v šahu moštvo obrata Kisovec (Kisovec : Gradbeno podjetje 3:2): v namiznem tenisu pa ekipa Lesno industrijskega podjetja (LIP : Strokovno izobraževalni center 2:0). Za sindikalna športna tekmovanja je bilo v Zagorju ob Savi precejšnje zanimanje, zato bi kazalo razmišljati o uvedbi tekmovanj sindikalnih moštev v poletni sezoni v vrsti panog — nogometu, rokometu, kegljanju, streljanju in šahu. Kaže pa. da ni nikogar, ki bi to pobudo uresničil, čeprav 3e bilo že večkrat poudarjeno, da naj ne bi prirejali tekmovanja le enkrat na leto v enem tednu, pač pa skozi vse leto. Prav bi bilo. da bi ustrezna komisija pri Občinskem sindikalnem svetu Zagorje ob Savi skupaj z Občinsko zvezo za telesno kulturo Zagorje ob Savi razmislila o tem. y IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM 1,1 , | | DVAKRAT ČESTITKE! | 1. TRBOVELJSKEMU »RUDARJU«! Trbovlje — središče moškega rokometa v Sloveniji. 1 Ne le vrh kakovosti, ki je bil dovolj za zmago v kvalifikacijah — le-ta je pripeljala Trbo-g veljčane med zvezne ligaše — temveč tudi množičnost. Že tako priljubljen šport je dobil v g Zasavju nove privržence. Pravijo, da tam ni pionirja, ki ne bi »norel« za rokometom. Moštvu I novega ligaša (na sliki) želimo veliko uspehov v prihodnji tekmovalni sezoni. 2. CELJSKEMU »KLADIV AR JU«! 1:1 v Karlovctvin 2:1 v Celju proti »Karlovcu« in »Kla- s§ E divar« je postal tretji predstavnik Slovenije v drugi zvezni ligi. v kateri bodo Celjani prvič {§ = uveljavljali svoje sposobnosti. Iskreno jim čestitamo k pomembnemu uspehu in jim želimo g g veliko zmag v zvezni konkurenci. Na sliki: moštvo »Kladivarja«, ki je 85 minut držalo v strahu g g rekordno število gledalcev, potem pa se je drugič zatresla mreža Karlovčanov in gledalci so g E si oddahnili... Illlllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllillll e MARIBOR: športni park -da ali ne? Gradnja športnega parka na Po- • ljanah v Mariboru sicer napreduje, vendar ne brez težav. Na bodočem nogometnem igrišču je že marsikaj napravljenega, vsa potrebna dela pa bodo dokončali mladinci, ki bodo prišli iz Raven na Koroškem in iz Zemuna. Gotovo se novega objekta najbolj vesele atleti, ki še vedno trenirajo na starem stadionu, ki seveda ne odgovarja zahtevam. Mnogo bolj zaskrbljujoča pa je situacija okoli malega stadiona — oziroma umetnega drsališča. Čeprav ni imnogo videti, so že do sedaj vložili vanj okrog 9.5 milijona dinarjev. Iz Siska so dobili 3 vagone cevi za umetno hlajenje, katerih pa ne morejo plačati, ker nimajo za to potrebnih sredstev. -ce DELAVSKA ENOTNOST - št. 28 - 23. julija 1964 r / I!iiiiiiwliiiiwiiiiiwiiiiiiw iiiiiiiN>>iwwi«wwiwwwiji» | O LJUBLJANA: Kmetijske organizacije same ne bodo mogle urediti številnih vprašanj Tudi sindikalne organizacije lahko prispevajo svoj 1 g delež pri reševanju številnih kmetijskih vprašanj, tako v E 3 kombinatih kot zadrugah, so menili na zadnjem plenurriti g m Republiškega odbora sindikata kmetijske, živilske in to- S jj bačne industrije Slovenije. Na tem plenumu so govorili g jj o nalogah, ki čakajo kmetijske organizacije po V. kon- H § gresu Zveze sindikatov Jugoslavije in pred VIII. kongre- J 1 som ZKJ. Iz uvodnih besed Julija Planinca povzemamo, da so g m bile kmetijske organizacije lani v slabem ekonomskem po- g g ložaju. Poleg neopravičenih težav, kot so pomanjkanje spo- g e sobnega strokovnega kadra in kvalificiranih delavcev, ne- ffl g dosledno uveljavljanje sistema delitve dohodka, slaba J E organizacija dela in podobno, so bili tudi upravičeni raz- j 1 togi za tako stanje. Ti razlogi so nedograjenost objektov, H E nato slaba tehnologija, razdrobljenost zemlje, slaba in S 1 pomanjkljiva mehanizacija, veliko nihanje cen (gnojil. ■ g zaščitnih sredstev in uslug), neekonomske cene. precejšnje g g dajatve in podobno. Vse to je privedlo kmetijske organi" B g zacije do večjih poslovnih izgub in s tem onemogočilo I E celo enostavno in razširjeno pridelovanje. Izgube kmetijskih organizacij so bile lani sicer za | B 25 % manjše kot leta 1962. Toda vprašanje je, kako bo B jj letos, ko so že številne organizacije v svojih gospodarskih p g načrtih predvidele izgubo. Vse to pa narekuje, da je po- g g trebno v kmetijstvu hitro ukrepati, če želimo pridelati 1 E več, ceneje in bolj ekonomsko gospodariti. Plenum je bil g B mnenja, da je potrebno v prvi vrsti poiskati lastne rezer- jj jj ve, nadalje dokončati že začete gradnje, urediti odkupne 1 jj cene kmetijskih pridelkov, podaljšati odplačilne roke kre- 1 g ditov, znižati obresti na kredite in podobno, p Poleg navedenega pa so na plenumu precej govorili H g tudi o pogodbenem pridelovanju. Ugotovili so, da pogosto jj 1 preradi pozabljamo, da je v zasebni lastnini še zmeraj 1 g okoli 85 % zemlje. Ta zemlja, ki jo upravlja kmet, pa nam g g lahko dosti da, če se jo bo pravilno obdelovalo in vlagalo J jj v njo toliko, kolikor je potrebno. Kmetijskim zadrugam g jj se često očita, da so pri pogodbenem pridelovanju odpo- - jj E vedale. Res je sicer, da so številne zadruge odpovedale. jj g res pa je tudi, da so v številnih zadrugah bili doseženi j g v pridelovanju zelo dobri rezultati. Menili pa so, da bi 1 E bili rezultati pogodbenega pridelovanja dosti boljši, če ne B p bi tolikokrat zmanjkala gnojila, seme in zaščitna sred- 1 | stva, če ne bi bilo pri pogodbenem pridelovanju toliko 1 p administrativne »vojne« in podobno. Tudi strokovna služ- 1 p ba ni v celoti opravila svoje naloge. Poudarili so, da mo- jj p rajo kmetijske zadruge čimprej pričeti s sklepanjem dol- 1 p goročnih pogodb. Menili so, da je odveč bojazen, da bo s jj B takim načinom sodelovanja — pridelovanja postal kmet 1 p bogatejši. Zavedati se je namreč treba, da bo s tem kmet jj jj pridelal več ne samo zase, ampak "tudi za trg. S tem pa jj g se bodo izboljšali življenjski pogoji kmeta pa tudi na E B trgu bo večja ponudba. Če pa želimo doseči v pridelovanju 1 jj boljše pridelke, bodo morali v pridelovanju delati taki jj 1 strokovnjaki, ki bodo poleg strokovnosti tudi družbeno g . politični delavci. Seveda pa bo potrebno te ljudi tudi pri- B 1 merno nagraditi, saj so delovni pogoji teh ljudi dosti dru- g E gačni in težji, kot strokovnjakov v industriji. Ko so govorili o krajšem delovnem času v kmetijstvu, jj 1 so menili, da tega tako dolgo ne bo mogoče skrajšati, do- jj jj kier mehanizacija na kmetijskih obratih ne bo izpopolnje- jj i na in kompletirana. =s » =V Na plenumu so razrešili dolžnosti tudi dosedanjega §g 1 predsednika republiškega. odbora sindikata delavcev kme- jj E tijske, živilske in tobačne industrije Slovenije Franca B jj Martinca, ki je prevzel mesto direktorja kmetijskega po- jj 1 sestva »Barje« in izvolili za novega predsednika tovariša jj g Julija Planinca. -an- 1 • CELJE: Delovni program komisije za prehod na skrajšani delovni čas V prvi polovici junija se je sestala komisija za prehod na skrajšani delovni čas pri Okrajnem sindikalnem svetu v Celju in ob tej priliki sprejela delovni program za drugo polletje 1964. Med drugim bo komisija sodelovala pri pregledu elaboratov za skrajšanje delovnega časa in organizirala razprave z nekaterimi gospodarskimi organizacijami, ki pripravljajo dokumentacijo za prehod na skrajšani delovni čas. Se posebej pa bo komisija osredotočila svoje delo na probleme, ki se postavljajo v celjskih podjetjih Etolu, Tovarni emajlirane posode, Tovarni tehtnic, Zavodu za rehabilitacijo invalidov, Konfekciji Lisca in Jutranjki v Sevnici, Elektrarni Brestenica, Trgovskem podjetju Velma v Velenju, Tovarni kovinskih izdelkov v- Vitanju ter LIN in Gozdnem gospodarstvu Nazarje. Ko bo analizirala probleme in izsledke nekaterih reprezentativnih podjetij, bo komisija v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami, ki se pripravljajo na skrajšani delovni čas, organizirala medsebojne konsultacije. Razen tega bo posredovala pri Sekretariatu za delo SRS, da bo ta čimprej izdal navodila za pripravo analiz o skrajšanem delovnem času in priporočila izdelavo priročnikov! za posamezne dejavnosti in veje gospodarstva na podlagi želja analitikov v gospodarskih organizacijah. Komisijam v gospodarskih organizacijah bo posredovala dosedanje izkušnje in organizirala v ta namen posebno posvetovanje. Doslej je komisija za prehod na skrajšani delovni čas pri Okrajnem sindikalnem svetu analizirala elaborat Tovarne emajlirane posode. Mimo tega pa je 'ugotovila, da mnoga podr jetja v celjskem okraju pripravljajo prehod na 46 in 45-urni tednik, ker zanj ni potrebno posebno dovoljenje Sekretariata za delo, marveč samo pristanek občinske skupščine. Iz dosedanje prakse izhaja, da je skrajšanje delovnega' časa za dve uri povsem možno tudi brez temeljitejših analiz in da ga je mogoče doseči že z izboljšanjem discipline in počutja oziroma razpoloženja delavcev. Iv .aiieg puivti: e POSTOJNA: Več skrbi vprašanju osebnega standarda Osebne dohodke je nujno potrebno usklajevati s produktivnostjo dela, pa tudi z dviganjem življenjskih stroškov. Toda turistični podatki, ki nam prikazujejo nihanje produktivnosti, osebnih dohodkov in življenjskih stroškov so čestokrat neživljenjski in niso odraz dejanskega stanja. Zato bi bilo primerno, da bi v okviru komune ustanovili institucijo, ki bi evidentirala vse premike na teh področjih. Pa ne samo evidentirala, kajti samo s tem bi kaj malo dosegla, biti bi morala povsem akt ka, . posebno v primerih n. upravičenih porastov življenjskih stroškov. V nekaterih gospodarskih organizacijah kaj malo vodijo skrbi in brige o gibanju živ-Ijenskega standarda svojih zaposlenih. Mehanični obračun osebnih dohodkov, mesečna izročitev zasluženega dohodka v kuverti s pisanim obračunom, to je največkrat vse. Prav bi bilo, da bi se delo stalnih komisij za delitev dohodka v gospodarskih organizacijah raz.ši- l oto: M. Šparovec Za sedaj še pobožne želje llliM!i!l!!!lllllllll!lllllllll!|li:!!lll!lllli!!!!!illlilll!ll!ll>lllll!!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli!lllllll)ll!lll!lll!l!!!l!l!![lll,ll!IIIIIIIIIDIIlllll!lllllll!lllllllllllll!IMffil>lllillll!IIHIi!llll .................... ................ lillllIlilll!l!lll!lll!!!l!!!t!!l!lil!i!l!!i!i!!I!i!!i!!IIi!ll1l!iI[I!l!!!!li!liiii!ii!:!!i!!!!|!!!>!!!li|l!i:Il!l!!!!i!!:!::!!i!;;!iitT:..............................................................................................' " ® IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV O IZ ČASOPISOV DELOVNIH Foto: M. Šparovec KOLEKTIVOV ® SZ CASO Tehiršne izboljšave in proizvodnja V naši tovarni smo pred važnimi dogodki v nadaljnjem razvoju. Eden najvažnejših je gotovo prehod na 42-urni delovni teden, ki naj bo odraz našega nadaljnjega napredka. Seveda pa bo za ta prehod treba še marsikaj ukreniti v organizaciji proizvodnje in njeni tehnološki izpopolnitvi tako, da se njen obseg in s tem dohodki podjetja kot vsakega posameznika ne bodo zmanjšali, temveč celo povečali. Doseči to s sedanjim načinom dela je razumljivo nemogoče, zato bo treba najti 'Tse možnosti za ustvarjanje takih pogojev, ki bodo omogočili učinkovit prehod na skrajšan delovni tednik in istočasno prispevali k nadaljnjemu napredku. Poleg splošnih organizacijskih ukrepov ie osnova napredka predvsem v tehnični plati proizvodnje, čemur je potrebno v n^šerp podjetju posvetiti še posebno pozornost. Res je, da naša proizvodnja temelji kljub dosedanji rekonstrukciji na še precej zastarelih obratih in predvsem zastarelih, že Javno odsluženih strojih, res pa je tudi, da ima tehnologija proizvodnih postopkov še najširše možnosti razvoja, ki pa jih vse premalo izkoriščamo. Nešteto postopkov je neizpremenjenih že več desetletij ali celo od časa ustanovitve podjetja. Na tem področju smo vseskozi premalo storili in so nam prav tu dane največje možnosti za koriščenje, lahko rečemo, osnovnih, tako imenovanih notranjih rezerv. Naše podjetje spada brezdvom-no med dobro industrializirane proizvajalce, vendar je treba priznati, da bolj na račun tradicionalno vpeljane proizvodnje in marljivosti kolektiva, ki je še vedno vse preveč odvisna od fizičnih sposobnosti proizvajalcev, pri čemer pa so njihove umske sposobnosti dosti premalo izkoriščene. V podjetju so sicer službe, ki se bavijo s tehničnimi problemi proizvodnje, vendar ob tako raznovrstnem asortimentu iste in ogromnemu številu raznih operacij še zdaleč ne zmorejo vsega dela v zvezi z reševanjem teh problemov, posebno še ob upoštevanju dejstva, da je delo teh služb v veliki meri usmerjeno na proizvodnjo novih izdelkov, službe same pa so z ozirom na število zaposlenih zelo šibke. Pri reševanju raznih proizvodnih problemov pa lahko, po- leg za to delo določenih delavcev, največ prispevajo delavci, ^ki neposredno opravljajo določena dela v proizvodnji. Večletne in v mnogih primerih dolgoletne izkušnje na posameznih delovnih mestih so gotovo najboljša osnova za ugotavljanje dobrih in slabih strani določenih proizvodnih postopkov in istočasno izboljševanje istih. V našem podjetju je mnogo dobrih, sposobnih delavcev, ki so na svojih delovnih mestih dosegli visoko usposobljenost za svoje delo. Prav ti delavci lahko s svojimi izkušnjami zelo veliko pripomorejo pri izboljševanju proizvodnih postopkov in s tem prispevajo h kvalitetni izboljšavi proizvodnje same, s čimer lahko občutno prispevajo k spremembi razmerja med proizvodnimi stroški in dohodki — razumljivo — v korist slednjih. Ob vsaj neizpremenjenem obsegu proizvodnje pa je to najosnovnejši pogoj za prehod na skrajšan delovni čas, ki ga predvidevamo. Takšne ugotovitve nas nujno navajajo na to, da je trbba čimbolj koristiti sposobnosti vsakega člana kolektiva in še posebno onih v proizvodnji, ki neposredno delajo z orodji ;n napravami, upravljajo s stroji ah ročno opravljajo vrsto del, ki bi jih morda lahko opravljali s stroji. Na celotnem področju proizvodnje v naši tovarni je mogoče na I ta način doseči praktično neomejeno števijo izboljšav. To je neizpodbitno dejstvo, kajti ob stalnem napredku tehnike v svetu niti najsodobneje urejena podjetja ne zanikajo možnosti za še in še naprednejše proizvajanje, mi pa smo od najsodobnejše . proizvodnje še kar precej odmaknjeni, zaradi česar so, razne izboljšave toliko bolj mogoče. Naše podjetje je glede izboljšav v proizvodnji storilo že marsikaj, da bi pospešilo racio-nalizatorsko in novatorsko dejavnost in seveda istočasno doseglo kar lepe rezultate. S tem pa še zdaleč ni rečeno, da teh rezultatov ni mogoče izboljšati. Že dosedanje izboljšave, ki so jih predlagali člani našega kolektiva v času po osvoboditvi, so prispevale k, zmanjšanju proizvajalnih -stroškov v višini nekaj sto milijonov dinarjev, kar je brezdvomno uspeh, ki ga ni omalovaževati. Tako je naše podjetje prihranilo samo v letu 1963 s koriščenjem 38 izboljšav iz let 1961—63 preko 52 milijonov dinarjev. Pri tem seveda prejemajo predlagatelji primerne nagrade oziroma odškodnine za svoje predloge, tako da njihov trud tudi ni zaman. Za omenjene predloge so predlagatelji prejeli skupno preko 3,5 milijona dinarjev nagrade. S. C. rilo tudi na to področje, saj so skoro vse gospodarske organizacije v svoje temeljne akte vnesle dotočila o nenehni skrbi za družbeni in osebni standard. Le žal, da je večina teh določil bila preveč deklarativna in le v malo primerih zares konkretna. Toda, čeprav skrb za življenjsko raven zaposlenih v tem ali onem statutu ni našla mesta, mora kljub temu poštah nujna in stalna skrb v naših dčlovnih kolektivih. Nizke osebne dohodke, posebno izpod 25.000 dinarjev, je treba nujno rešiti, a to samo na podlagi povečane storilnosti dela. Vsak drug način dviganja oseb. dohodkov, predvsem administrativen ali linearen, samo zaostruje že itak pereče vprašanje. Da pa bi mogli reševati nekatera proizvodna vprašanja znotraj nekaterih gospodarskih organizacij, je treba način dela nenehno izpopolnjevati, dopolnjevati in izboljševati. Ker pa so mnoge rešitve m izboljšave odvisne v večji meri od strokovnega kadra, je nujno potrebno, da se izkoristijo in še povečajo razpoložljiva sredstva za štipendiranje in izobraževanje ter izpopolnjevanje delovnih ljudi. Prav'sindikalne organizacije pa morajo biti pobudnik pri organih upravljanja in pri določenih stalnih komisijah, da se določena sredstva namensko tudi stoodstotno porabijo. Dvig življenjske ravni raste z dvigom strokovnosti in proizvodnje. Zato je potrebno nenehno in kompaktno reševati te probleme. Da življenjska raven na področju postojnske komune ni na zadovoljivi ravni, dokazujejo naslednji podatki: Občina Postojna ima ca. 18 tisoč 700 prebivalcev. Po zadnjem štetju je evidentiranih 5641 družin, ki štejejo: delavske po 3,31 ljudi, kmetske pa po 3,52 ljudi. Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da odpade na družino 1,27 zaposlenih. In ker je bil v letu 1963 v komuni povprečni osebni dohodek mesečno 35.410 dinarjev, sledi, da ima delavska družina mesečno dohodka 13.584 dinarjev na družinskega člana, medtem ko je bil povprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana leta 1962 11.916 dinarjev in beležimo porast s 14 odstotki. Koliko pa so se v tem času dvignili življenjski stroški na našem območju, ne moremo reči, ker ni organa, ki bi spremljal oziroma analiziral indeks cen. Verjetno primerjava ne bi bila razveseljiva za lansko leto, še manj pa bi bila ugodna za letošnje leto. Eno pa je dejstvo, da Postojna v pogledu cen predgradbenih artiklov, ki v strukturi življenjskih stroškov predstavljajo največji izdatek, prednjači v visokih cenah. Res je sicer, da je postojnsko področje turističnega značaja, kar pogojuje v določenem času dvig cen, vendar potrošniki na cenah ne opazijo bistvene razlike, kdaj je živa turistična sezona in kdaj je ni. Predlog o tem, da bi '•kazalo formirati dvojne cene: sezonske in izvensezonske je bil že podan, vprašanje pa je, na kakšna ušesa bo naletel in koliko ga bo moč realizirati. Kot je bilo že na začetku sestanka rečeno, bo treba vprašanju osebnega standarda posvetiti več skrbi in pažnj^e, saj se dejanska skrb in briga že v samem kolektivu lahko bocatr obrestujeta. BA SLOVENSKE KONJICE — Na zasedanju plenuma ob-' činskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah, ki je bilo v začetku tega meseca in so mu prisostvovali tudi predsedniki nekaterih odborov iz podružnic ter Člani komisije za družbene službe, so obravnavali probleme in stanje družbenih služb na območju občine. Pri tem so ugotovili, da je največ težav na področju šolstva in zdravstva. V šolstvu so zlasti odprta vprašanja glede nagrajevanja in ureditev učnih prostorov. Predstavniki podružnice prosvetnih delavcev so med drugim povedali, da jim ob številnih razpravah okoli nagrajevanja, sestavljanja raznih pravilnikov in podobnih opravil primanjkuje časa za redno poučevanje. Ker večina šol v občini nima ustreznih tehničnih pripomočkov, je seveda tudi kvaliteta pouka na ravni, ki nr* odgovarja več sodobnim zahtevam. Predlagali so, da bi morali pristojni organi dati šolstvu dovolj sredstev in zagotoviti tudi njihove stalne vire. Tudi pomanjkanje kadrov je eno od vprašanji ki ga bo potrebno čimprej rešiti. S približno enakimi težavami se srečujejo v občini tudi na področju zdravstva, saj je pomanjkanje primernih prostorov ob večjem številu zavarovanih oseb ena izmed ovir. ki jo bo potrebno čimprej urediti. Sicer je dograditev zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah že v teku, toda nima še v celoti zagotovljenih finančnih sredstev. Podobno je tudi s strokovnimi kadri, zlasti z zdravniki. Člani plenuma so menili, da bo za potrebe prosvete in zdravstva potrebno štipendirati v prvi vrsti domače študente. Pri njih je le v precejšnji meri podano zagotovilo, da bo-do po končanem študiju ostali v domačem kraju. V. L. TRŽIČ — Občinski’ odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva je na zadnji seji poleg ostalega razpravljal tudi o skrajšanju delovnega časa v trži-ških industrijskih podjetjih in Gozdnem obratu. V razpravi so člani odbora ugotovili. da v vseh podjetjih težijo k skrajšanju delovnega časa, da so pa istočasno tudi zelo pomanjkljive strokovne priprave in analize v skoraj vseli podjetjih. Prevladovalo je mišljenje. da hi bilo dobro, če bi v podjetjih osvojili podoben sistem kot v Tovarni obutve »Peko«, k.i^r so že skrajšali delovni tednik na 45 ur. V omenjenem podietju je prav sistem trenutnega zapažania odkril velike pomanjkljivosti v stistemu organizacije dela 'n izkoriščanja delovnega časa, na osnovi tako odkritih rezerv so pa lahko pristopili k reševanju in boljšemu izkoriščanju kapacitet. ' Že sedaj se j p večina nodjeMi odločila za noktnn-no skrajšanje d*»lovneca časa. najprej na 45 in kasneje na 42 ur tedensko. T p V tržiš ki tovarni ko« in sr-nov ter v Združeni le^ni industriji nameravajo v jesenskem raco nreiti takoj na 4?-iimi tcd»*i. Skratka, odbor je ngn-tovil, da so v vseh kolektivih pozitivno težnje za t"kr? išan io delovnega pn«a. da p n v večin5 primerov zato odgovorne in strokovne služvtp vprašan ie ohriv-n» vi in nrereilo gcun in V večin5 b7*e-T tornei iitih ^rokovnih priprav in analiz. J. J. IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN e IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • ŽELEZARNA STORE: V Štorah le en zdravnik Pretekli teden je imel Izvršni odbor sindikalne podružnice Železarne Store izredno sejo, na »kateri so- razpravljali o problemih zdravstvene službe v Štorah. Navzoči so bili predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic enot, zastopniki uprave podjetja. predstavniki organizacij na terenu, direktor Zdravstvenega doma Celje in predstavnik zdravstvene postaje v Štorah. Sindikalna podružnica je že nekajkrat razpr,>'ljala o problemih zdravstvene službe v Štorah. Ker je bilo na račun njenega dela vedno več kritičnih pripomb, je Izvršni odbor sindikalne podružnice sklenil, da bo probleme v najkrajšem času osvetlil in jih skušal rešiti. Zdravstveni delavci so izdelali ' izčrpen elaborat o stanju in problemih, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, ter v njem podčrtali, da opravlja Zdravstvena postaja v Štorah funkcijo obratne ambulante odprtega tipa. Razen uslug Železarni Štore opravlja še funkcijo splošne zdravstvene ustanove. Na sestanku se je izkazalo, da bo pri saniranju zdravstvene službe potrebno rešiti najprej tri probleme: delovne prostore, vprašanje kadrov in priskrbeti odgovarjajoča stanovanja za zdravstvene delavce. Kako pereče je vprašanje zdravstva v Štorah, naj pove podatek, da opravlja vso preventivno in kurativno zaščito le en stalni zdravnik in ena medicinska sestra. Razumljivo, da vsega dela ne zmoreta in da rešuje Zdravstvena postaja v Štorah lahko le najbolj enostavno kurativo, o kakšni drugi dejavnosti pa v obstoječih pogojih ne more biti govora. Obravnavano problematiko bo skupaj s priporočili za rešitev Izvršni odbor sindikalne podružnice posredoval organom upravljanja v podjetju, Občinski skupščini Celje, Občinskemu sindikalnem svetu Celje, Zdravstvenemu domu Celje in i Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje. Iv V troje je laže Foto: M. Šparovec # ZASAVJE: V delovnih organizacijah ne spoštujejo priporočil občinskih skupščin ' V Zasavju ugotavljajo, da v nekaterih delovnih organizacijah sploh ne obravnavajo priporočil, ki jih sprejemajo 'skupščine občin ali njihovi organi. V Hrastniku so se zdaj prvi v Zasavju odločili, da prenehajo s takšno prakso. Analiza kaže, da je Skupščina občine Hrastnik od izvolitve v lanskem maju pa do zdaj sprejela okrog 20 priporočil in jih poslala v obravnavo samoupravnim organom delovnih organizacij. Ugotovljeno pa je, da samoupravni organi pravzaprav o priporočilih ne razpravljajo; če pa že razpravljajo, o zaključkih ne obveščajo občinske skupščine. Izjema je Rudnik rjavega premoga Hrastnik-Trbovlje, ki redno pošilja hrastniški občinski skupščini zapisnike z zasedanj samoupravnih organov, iž katerih pa izhaja, da tudi samoupravni organi Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik ne obravnavajo vseh priporočil Skupščine občine Hrastnik oziroma njenih organov. Dosedanja priporočila Skupščine občine Hrastnik in njenih organov so se nanašala na problematiko v zvezi z urejanjem osebnih dohodkov; dviganje proizvodnje ozir. storitev; notranji sistem delitve čistega in osebnih dohodkov; angažiranje poslovnih sredstev; nadaljnje Vključevanje v mednarodno de- litev dela; večji poudarek osebne odgovornosti posameznih vodij obratov; izdelovanje statutov delovnih organizacij;- skrb za delovnega človeka in njegov standard; urejevanje problemov v zvezi z družbeno prehraho; ureditev kadrovskih služb v delovnih organizacijah; realnejše in smotrnejše planiranje; uvaja-njf novih oblik zbiranja sredstev za investicije — združevanje sredstev in drugo. V Hrastniku ugotavljajo, da bi lahko Skupščina občine Hrastnik učinkoviteje ukrepala v posameznih vprašanjih, če bi dobila tudi mnenja samoupravnih organov. Sicer je v statutih delovnih organizacij zaslediti določila, da so samoupravni organi dolžni razpravljati o priporočilih Skupščine občine Hrastnik in jo o sprejetih stališčih do priporočil tudi obveščati; tako določilo vsebuje tudi novi statut občine Hrastnik, vendar, kot vse kaže, v delovnih organizacijah ne nameniajo zadostno pozornost priporočilom občinske skupščine. —k • NOVA GORICA: Pester prorrram delavske univerze Delavska univerza v Novi Gorici je za šolsko leto 196A65 razpisala vpis v številne tečaje in oddelke za odrasle Za vpis na višje in visoke šole bodo trije enoletni pripravljalni tečaji, razen tega pa še prvi in drugi letnik ekonomske srednje šole, četrti in peti semester strojne tehniške šole, enoletni višji administrativni tečaj in dvoletna administrativna šola. Za učenje tujih jezikov bodo trije tečaji ter'več tečajev za tehniško risanje, za slovenski jezik, za strojepisje, stenografijo itd. Za zaposlene na delovnem mestu bosta organizirana dva tečaja za ozki profil strojnega ključavničarja in strugarja. Pripravljajo tudi seminarje za inštruktorje priučevanja na delovnem rhestu in za vodilni kader s posebnim ozirom na notranje rezerve v delovnih organizacija^. Kot vidimo, bo program delavske univerze v prihodnjem šolskem letu dokaj pester in zanimiv, zato ni dvoma, da se bo marsikdo poslužil te ugodnosti ter si tako obogatil splošno in strokovno znanje. š. / • TVI »BAČA« PODBRDO: Majhen delež v delitvi narodnega dohodka Na predkongresni konferenci ZK v Tolminu je sekretar občinskega komiteja Zvonko Uršič v svojem poročilu navedel o tovarni volnenih izdelkov »Bača« v Podbrdu nekaj zanimivih in značilnih podatkov, ki kažejo, da je situacija te gospodarske organizacije glede deleža v delitvi narodnega dohodka med najslabširhi, ker njegovo naraščanje ne spremlja istočasno večanje ustrezne materialne osnove podjetja. Iz analize nekaterih industrijskih podjetij v občini je razvidno, da ostane kolektivom za osebne dohodke in za sklade skupno 42,7 °/o narodnega dohodka, tovarni »Bača« pa komaj 22,9 %, čeprav je bila ta gospodarska organizacija v primerjavi z ostalimi 22 volnarskimi podjetji v državi lani po produktivnosti na 14. mestu v zveznem in na 5. mestu v republiškem merilu; v februarju letos pa se je povzpela na 4. mesto v SFRJ in na 3. mestg, v SRS. Ti podatki dokazujejo, da je stanje tekstilne industrije glede deleža v delitvi narodnega dohodka med najslabšimi, zlasti če pri tem upoštevamo še povišanje cen surovin in plafonirane cene nekaterih tekstilnih izdelkov. To je tudi vzrok, da ima »Bača« že nekaj let vsa sredstva amortizacije in sredstva, ki bi jih lahko razporedili na sklade, angažirana za vračanje posojil, pa še vse ~ to ne zadošča. Prav tako pa tudi osebnih dohodkov ni bilo moč ustrezno povečati kljub porastu produktivnosti. To stanje se bo delno popravilo z uredbo o znižanju davka na promet in finalne izdelke, kar bo kompenziralo podražitev bombažne preje in bo vplivalo tudi na uskladitev cen tekstilnih izdelkov po asortimentu. Slej ko prej pa bo potrebno poleg iskanja nadaljnjih pozitivnih sprememb v sistemu delitve sočasno tudi presojati lastne materialne in družbene odnose in poiskati še eventualne neizkoriščene notranje rezerve. jš ■ Foto: M. Šparovec Mi smo pa na dopustu e TOLMIN: V štirih letih podvojen družbeni proizvod Dobršen del izčrpnega poročila, ki ga je 16. junija na predkongresni konferenci ZK v Tolminu podal sekretar občinskega komiteja Zvonko Uršič, je obravnaval stanje gospodarstva v občini, dosežene uspehe ter bodoče naloge za še hitrejšo rast produktivnosti, večanje osebnih dohodkov in izboljšanje življenjskega standarda. Številni delegati in gosti so o navedenih vprašanjih razpravljali ter z navajanjem konkretnih podatkov iz posameznih delovnih organizacij dodobra osvetlili in pojasnili posamezne primie-re dobrega gospodarjenja, hkrati pa tudi kritično ocenili in grajali nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno čim prej odpraviti. V zadnjih nekaj letih je gospodarstvo v tolminski komuni stalno napredovalo, saj bo vrednost družbenega proizvoda letos predvidoma kar za sto odstotkov večja od tistega v letu 1960, v enaki meri pa se je v tem obdobju povečal tudi narodni dohodek. Kljub temu pa ugotavljajo, da bi proizvodnjo lahko še precej povečali z boljšim izkoriščanjem razpoložljivih zmogljivosti, saj večina zaposlenih oziroma kakih 75 odstotkov dela v prvi izmeni, okrog 19 odstotkov v drugi in samo 6 odstotkov v tretji izmeni. Povprečni mesečni osebni dohodki so znašali v aprilu 33.200 dinarjev. Najnižji osebni dohodki so v gradbeništvu in obrti, najvišji pa v komunali in prometu. V razpravi so zlasti naglasili, da bo potrebno izboljšati notranjo delitev ter delitev med delovno organizacijo in družbo. Izboljšati bo treba tudi nagrajevanje vodij in organizatorjev dela, ki sedaj niso dovolj stimulirani za povečanje produktivnosti. Pri nagrajevanju pa naj bi se upoštevala tudi kvaliteta in ne samo količina opravljenega dela. Hkrati z napredkom industrije pa je zadnja leta v upadanju kmetijska proizvodnja in to predvsem zaradi spremembe strukture prebivalstva, saj se od kmetijstva preživlja danes samo še okrog 32 odstotkov vseh prebivalcev v občini in še ti so večinoma starejši ljudje in otroci. Število goveje živine je ostalo približno isto kot leta 1960, zaradi nizke odkupne cene' mleka pa se je zmanjšalo število krav molznic v korist pitane živine za zakol. Na konferenci so govorili tudi o izboljšanju dela organov upravljanja in ugotovili, da na sejah delavskih svetov največ razpravljajo delavci z večjo splošno in strokovno izobrazbo, zato bo potrebno novim delavskim svetom, ki so bili sedaj izvoljeni, dati potrebno pomoč tudi s krajšimi seminarji za člane teh organov. © TRBOVLJE: Kontrola investicijskih objektov Gradbena inšpekcija v Trbovljah je opravila kontrolo vseh investicijskih objektov na področju trboveljske občine, in sicer z namenom, da preveri, če so upravni organi, ki so izdajali gpadbena dovoljenja, inyestitor-ji in izvajalci upoštevali vse predpise, ki jih določa temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov, in njemu ustrezni republiški predpisi. Tako je bilo ugotovljeno, da je zdaj na območju občine Trbovlje 12 investicijskih objektov, in sicer 5 stanovanjskih blokov, Tovarna polprevodnikov, upravno obratni prostori zavoda TIKA, obratna zgradba Elektro, skladišče Tovarne pohištva, pokriti koridor v Termoelektrarni, nov gasilski dom in obratni fffostori SGP Zasavje. Skupna predračunska vrednost teh objektov znaša 1 milijardo, 280 milijonov din. Gradbena inšpekcija je tudi ugotovila, da so y večini primerov odstopali od predpisov; Tovarni polprevodnikov pa je bilo izdano gradbeno dovoljenje na podlagi nepopolne dokumentacije. Odstopanja od predvidenega načrta pa so zdaj že tolikšna, da bi bilo treba izdelati nov načrt in ga predložiti v potrditev. Pri zavodu TIKA in Elektro je bilo ugotovljeno, da so bile izvršene med gradnjo določene spremembe, ki zahtevajo dopolnitev dokumentacije; seveda pa se na ta način gradnje zavlačujejo in dražijo. Oddelek za medobčinske inšpekcijske službe v Trbovljah je na podlagi ugotovitev izdal odločbe, s katerimi je odredil, da se v določenih rokih odpravijo nepravilnosti, sicer bodo dela na posameznih objektih ustavljena. -k- • MARIBOR: S skupnimi močmi -večja proizvodnja Delovna kolektiva Tovarne avtomobilov in Tovarne železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru, ki v zadnjem času dosegata lepe proizvodne uspehe, se že nekaj časa dogovarjata o možnostih integracije med obema tovarnama. Tovarna železniških vozil bo letos po planu izvozila za približno 2,700.000 dolarjev svojih izdelkov v razne države. Edino, kar jim pri proizvodnji za izvoz dela precejšnje težave, je zakasnela dobava domačega in uvoženega reprodukcijskega materiala. Čeprav proizvodnja v prvih štirih mesecih nekoliko zaostaja, so vkljub temu izpolnili 84 % plana. Ponekod imajo izredno težke delovne pogoje, čemur je gotovo tudi vzrok fluktuacija, ki mesečno znaša celo do 70 delavcev kljub temu pa jim je uspelo zvišati osebne dohodke do 41.000 din, tolikšno je tudi mariborsko povprečje. V preteklem letu je po izkazanem zaključnem računu znašal bruto produkt podjetja 7 milijard in 300 milijonov dinarjev, v letošnjem letu pa bi naj isti znašal že 10 milijard 300 milijonov; k temu bo tudi mnogo pripomogla novozgrajena motorna ha«. Dobro se tudi zavedajo, da bo- do letošnjim proizvodnim nalogam kos le tedaj, če jim bo uspelo povečati produktivnost dela od 7 do 8 % in to predvsem na račun notranjih rezerv. Gotovo je, da je tukaj potrebno ševprecej dela in dobrih analiz pred integracijo, vendar pa tudi tovarna avtomobilov kaže precej interesa do take integracije, še toliko bolj, ker bi naj po perspektivnem planu leta 1970 dosegla proizvodnjo 10 tisoč motornih vozil. ’ Toda to število bi dosegla le, če bi poleg investicij v opremo imela tudi potrebna sredstva za investicije v gradbene objekte. Vse to pa bi prihranila, če bi prišlo do združitve, saj bi tedaj lahko koristno uporabljala sedanjo dograjeno motorno halo v tovarni železniških vozil, s čimer bi, zraven milijarde in pol dinarjev finančnih sredstev, prihranila tudi na času; gradnja take nove hale bi trajala preko treh let. Zadnjo besedo bosta seveda še rekla oba delovna kolektiva. M. F. V našem »bistroju« Foto: M.^Sparovec > t MODA« — ŠENTJUR: Mladinska politična šola Kolektiv delovne organizacije »Moda« v Šentjurju pri Celju je sprejel preko štirideset mladink iz jalednih predelov šentjurske občine. V priučevalni dobi so se dekleta' najprej seznanila z ravnanjem s šivalnimi stroji. Da pa bi jim omogočili tudi osnovno družbeno politično vzgojo, je kolektiv skupaj z-mladinskim aktivom ZMS in Delavsko univerzo organiziral tritedensko mladinsko politično šolo, v kateri so se mladinke seznanile z delavskim in družbenim samoupravljanjem, ekonomsko in. politično problematiko doma in po svetu, gospodarstvu in perspektivah šentjurske občine, o vlogi družbeno političnih organizacij v kolektivu, o pravicah in dolžnostih v delovnem razmerju in s sistemom formiranja in delitve dohodka. Pred nedavnim je mladinska politična- šola zaključila svoje delo. Mladinke, ki so jo obiskovale, so se o njej pohvalno izrazile, prav tako ugodno pa jo je ocenil direktor »Mode« tovariš Salobir, ki je poudaril, da pomeni takšna šola korak naprej v uvajanju in izobraževanju paladih kadrov. -v- jš. Eno »lučko«, prosim... Foto: M. Šparovec 10-40-50 VARČEVALCI - POZOR! UO SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HlS OBČINSKE SKUPŠČINE' LJUBLJANA-BE2IGRAD Ljubljana, Vojkova št. 1, je na svoji redni seji dne 29. VI. 1964 z namenom, da omogoči pridobitev stanovanja tudi tistim državljanom z nižjimi osebnimi dohodki, sklenil nuditi UGODNE'!ŠE POGOJE NAMENSKEGA VARČEVANJA in sicer: 5—10 % LASTNE UDELEŽBE 40—45 % DELEŽ DELODAJALCA 50 IZJEMOMA 60 % DELEŽ SKLADA 23 DOBO 50 LET IN Z 1%. OBRESTNO MERO Za udeležence NOB so varčevalni pogoji lahko tudi ugodnejši, poleg tega pa imajo tudi prioriteto pri dodelitvi stanovanj. Za stanovanja, ki so varčevalcem že bila dodeljena z odločbo, ostane finančna obremenitev 20 % — 30 % — 50 '/c. Odplačilna doba 40 let se podaljša na 50 let. obrestna mera pa se zniža od 2 na 1 %. PRIČNITE VARČEVATI PRAVOČASNO, DA SI ZAGOTOVITE POTREBNO STANOVANJE! Informacije na telefon 31-344, int. 007 ali osebno v Ekonomsko-planskem oddelku Sklada, Vojkova št. 1 SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ OBČINSKE SKUPŠČINE UUBLJANA-BEŽISRflD sse#eeMeseeeMee#ee«eee#e.teeeeee«eeee*ee»e»seseM \ Z.a dan vstaje slovenskega ljudstva 22. julij čestitamo vsem delovnim kolektivom in jim želimo obilo uspehov pri delu OBČINSKI SINDIKALNI SVET MARIBOR - CENTER Komunalni servis KRANJ OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA — 22. JULIJU ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM! TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV LEŽALNE BLAZINE POTOVALNE BLAZINICE IN OSTALO GUMIJEVO BLAGO V VELIKI IZBIRI NA GORENJSKEM SEJMU v našem paviljonu — levi trakt, prvo nadstropje v šoli Franceta Prešerna TOSO« TOVARNA OBUTVENIH STROJEV IN OPREME KRANJ ČESTITAMO ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ IZDELUJEMO: — STROKOVNO KLEKLJANE ČIPKE IN STROJNE VEZENINE — VSE VRSTE ZENSKIH ROKAVIC, KI VAM JIH NUDIMO PO KONKURENČNIH CENAH TOVARNA ČIPK IN VEZENIN BLED POSLUŽUJTE SE' NAŠE BOGATE IZBIRE! NOVO POLETJE — NOVA MODA! Številne novosti iz ženske, dekliške in otroške konfekcije prinaša PRODAJNI SERVIS" LJUBLJANA - MARIBOR Križanka Vodoravno: 1. prikazovalec modnih novosti, model, 7. skupno ime ža živali, ki so odlični plezalci po drevju, 8. primitivno orožje, 9. del obraza, 11. destilat iz riževega slada. 13. začetnici priimka in imena slov. kiparja, 14. slovenski tednik, 15. glavno mesto Norveške, 17. klasicistični slog napoleonske dobe, 18. norost, smešnost, 20. prebivalci jugovzhodne Afrike, črnci s hamitsko primesjo, 21. kratica za »opombo«, 23. dve zaporedni črki, 24. kraj v Avstriji ob reki Schcvarza, 26. medmet, ki pomeni, da je treba izpiti do dna, 28. števnik, 29. prebivalec arktične Amerike in Grenlandije, 31. ameriški ciklon. Navpično: 1. otok v bližini Zadra, 2. doprinos, vloga, tudi zapoved psu, da naj nekaj prinese, 3. frnikola, 4. samoglasnik in soglasnik, 5. tatarski poglavar. 6. najstarejši grški kralj v trojanski vojni, tudi starosta v kaki družbi, 10. čekani, 12. ko-mendnik, srednjeveški vitez, ki mu je bilo poverjeno na upravljanje več domov viteškega reda, 16. letoviški kraj v Belgiji, 17. grški bog vetrov, 18. vlaknata rudninska snov, iz katere izdelujejo negorljive tkanine, 19. priimek ameriške pisateljice (Pehrl), 21. kraj ob istoimenskem jezeru v Makedoniji, 22. ime nekdanjega svetovnega prvaka v boksu in prosti rokoborbi (Carnera), 25. del pluga, 27. jastreb, 30. začetnici imena in priimka srbskega učenjaka in književnika (1842—1915) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Sorbona, 8. Armenec, 9. hiat, c. 10. ion. 11. vat, 13. B(ranislav) N(ušič), 14. moto, 15. kokon, 16. Tantal, 18. Ariel, m. 20. Kant. 21. sr, 22. or, 23. Ate, 24. Vatikan.-27. otalina. jiHSilo RepuDM^K tjgH <\. f J h Z S -ta Slovenilo Izdala CZ h 1-1 uCJ ška d ra vica v LloDMani Ll?1 'e 'Jštanovllen 20 novembrt-• 942 1'reiolf- uredniški odbor 'lavni In odgovorni urednik VINKO IRINKAUS Naslov uredništva m uprave Ljubljana. Kopitarjeva ul V ooštni predal ‘<|3- VI telefr.r uredništva 33-722 tn 36-672 lprave 33-722 In 37-601 RaiMii pri Narodni banki v Ljubljani ‘t NB fion-lil 365 - .Posame/.nr itevil ka stane /i lin Na rožni na te **M Ji letna '50 pOMM n, i00 In letna 1000 lin Pokopi sov np vraZamn - Poštnina ola 'ana v gotovini - n = k In kil iell C Z F •[.Indeks ‘pravira« LtuhMan* Spored RTV Ljubljana za teden od 23. do 29. julija 1964 ČETRTEK 23'. julija 5.00 Dobro jutro! — 7.15 Zvočni kaleidoskop — 8.05 Poje Slovenski oktet — 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Vesele počitnice — 9.30 Od koračnice do scherza — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popevk — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.3T Priporočajo vam — 14.05 Dalmatinske na-rodhe pesmi — 14.20 Listi iz albuma z zabavnimi melodijami — 14.35 Naši poslušalci cesti’a-jo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Stari plesi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Danilo Švara: Concerto grosso dodecafonico — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — studio Ljubljana — 23.05 Iz današnje poljske in romunske glasbe — 24.00 Zadja poročila in zaključek oddaje PETEK 24. julija 5.00 Dobro jutro — 17.15 Od uverture do finala — 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.35 V zvokih po Jugoslaviji — 9.00 Flonirski tednik — 9.30 Slovenski pevci popevk — 10.15 Igra pihalni orkester Morton Gould — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski do- mači pele-mele — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavno glasba — 15.45 Poje mladinski pevski zbor romunske RTV — 16.00 Vsak da za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.00 Poročila •-aktualnosti doma in v svetij -18.10 Promenadni koncert — 19.00 Obvestila — 19.05 Glas- bene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Poje zbor »Branko Krsmanovič« i? Beograda — 22.50 Arena za virtuoze — violončelist Daniyil Shafran — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 »Poletne noči . . .« — 24.00 Zadnja poročila in zaključek odadje SOBOTA 25. julija t 5.00 Dobro jutro! — 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.03 Solistična glasba — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Otrokov svet — 9.35 Zabavna glasba iz Sov- jetske zveze — 10.15 Jugoslovanski pevci popevk — 10.35 Pesmi in plesi iz Španije — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti: — 12.25 Lahek opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 C daj pa kar po domače — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje zbor Glasbena Matice iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Uvodni takti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Dva prizora iz Smetanove opera »Dalibor« — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.33 Radijski dnevnik — 20.00 Serenada in nokturno — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesni zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.Op Nočni akordi — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA 26. julija 6.00 Dobro jutro! — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.00 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite, tovariši ... — Med partizanskimi tankisti — 13.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Zabavna glasba — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Lahka glasba — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci . čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Od uverture do scherza — 15.05 »Danes popoldne« — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice -19.30 Radijski dnevnik — 20.09 Sergej Prokofjev: Pepelka — •50 Športna poročila — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni komorni koncert z deli slovenskih skladateljev — 24.09 Zadnja poročila in zaključek oddaje- PONEDELJEK 27. julija 5.00 Dobro jutro! — 7.15 Jutranja glasbena srečanja z zabavnimi orkestri — 8.05 Nekaj domačih -in narodnih — 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Mladi pevci — mladim poslušalcem — 9.30 Ena Schubertovih simfonij — št. 6 v C-duru — 10.15 Iz romantične klavirske glasbe — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pihalni orkester JLA — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — Obisk v berlinskih operah — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v sve’u — 18.10 Zvočni razgledi — italijanski zabavni ansambli in orkestri — 18.45 Na mednarodnih križdot-i i h — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 10.30 Radijski dnevnik — 20.00 Melodije slovenskih skladateljev zabavne glasbe — 20.55 Koncert zbora Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza —- 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK 28. julija 5.00 Dobro jutro! — 7.15 Lahka koncertna glasba za dobro jutro — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.35 Novi posnetki ženskega vokalnega kvarteta — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 »Dobri tovariši« — 9.30 Četrt ure z ansamblom VVeekend — 9.45 Črnogorske narodne pesmi — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna galsba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Franz Liszt: Hungaria — simfonična pesnitev — 14.20 Jože Černe poje slovenske narodne pesmi, s harmoniko spremlja Avgust Stanko — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas —- 17.0' Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri — 18.00 Poročila -- aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncert po željah poslušalcev — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Dva •dunajska klasika« — 20.20 Radijska igra — 21.07 Fantazija, onem in balada — 22.10 Plesna clasba — 23.05 Nočni koncert / deli jugoslovanskih skladateljev 24.00 Zadnia poročila in zaključek oddaje. SREDA 29. julija 5.00 Dobro jutro! — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.05 Plesni orkester Les, Brovvn — 8.25 Kraljevi glasbeniki ... — ( 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.20 Zvočni mozaik — 10.13 Solistična instrumentalna zabavna glasba — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Sergej Rahmaninov: Dva^ stavka iz Sonate za violončelo in klavir —- 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! —' 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Slovenski orkestri, ansambli in pevci popevk — 21.00 Giuseppe Verdi: »Rigoletto« — opera v štirih dejanjih — 22.50 Literarni nokturno — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.