MUZEJSKI RAVNATELJ
JU1 T * VIJ
St. 177
L!st »fcajavifdj? 3 mesece L 6.50
v Širok
:ahva0?^ O
Poštnina poročna] ena (G. C. eon ka
V Trsta, t srtdo« 2T. fuffla 1927.
Številka 38 cent.
Letnik Lil
Mtddfb. N««tebi> a« t mm
edo Wto L Ti—> ▼ iooumrtTo
30 stot — OgkuofcM u t na trtfovsk« in obrtne o0ut L L—, a L 1-50, ogla«« dtDuoth zavodov 1. X—• na prvi strani L X—
EDINOST
in ttpntvndtvo: Trat t3J» ulic* S. Fnocnco (TI iS* fk, T** U-97 DopU naj — poi9Ho iskljnčno nradniitvu. In denar pa upmiMIt«. Rokopisi mm na vračajo.
— Lasi, založba in tisk Tiskarna ▼ Gor ielf nfica Giomž Carduccs K.7.L a. — TaUL M. 321 Ofarrm m odgovorni vradmkt prof. FIBp Paric.

Cerkveni kongres v ¥elehradu
Dne 21. julija letošnjega leta
je bil ©tvor j en na svečan način v starodavnem Velehradu kongres za ujedinjenje katoliške m pravoslavne cerkve. Pred otvoritvijo so se vršile glavne skupščine olomuškega društva «fcv. Ciril in Metod* m arheološkega -(starino*'lovskega) društva «Sta-ri Velehrad». Istoiaiko se je zavrnil ore d otvoritvijo mednarod-n ua " foor-gresa tudi poseben v rr;res slovanskih, bogoslov-
cev.
•rejaj.
radslii kongresi se priti 1. 1907. dalje vsako le-UoV svrho propagande omenjene ideje zopetne združitve obeh •eerkva v eno samo pod prvenstvom rimskih papežev. Pobudo :ia te cerkvene ostanke je dal ; pokojni olomuški nadškof dr. : Stojan. Končni cilj je, kot rečeno, ujedinjenje katoliške in pravoslavne cerkve, a medtem 'imajo velehradski kongresi tudi to neposredno nalogo- da nudijo pravoslavnim bogosloveem priliko, da se seznanijo z razmerami v katoliški cerkvi, da se proučujejo razlike med eno in drugo cerkvijo kakor tudi 'ovire, ki so na poti cerkvenemu edin:vtvu — vse to v svrho, da 'se te ovire odpravijo in pripra-|vi pot do ued in jenja.
Letošnji kongres je trajal od t21. do 24. julija in v naslednjem I hočemo podati v informacijo •naših čitateljev nekoliko podrobnosti o njegovi organizaciji in njegovem poteku. Kongresa se je udeležilo kakih 400 oseb i is vseh krajev, večinoma pa iz ? slovanskih dežel. Med udeleženci so se nahajali odlični zastopniki episkopata kakor tudi številni znameniti bogoslove!, posebno iz Poljske in Jugoslavije. Veliko, zanimanje je pokazala za kongres tudi rimska kurija, ki je poslala nanj številno odposlanstvo. Načeloval mu je ravnatelj papeškega vzhodnega zavoda M. d' Herbigny, kateri je znan svetovni javnosti po. svo-: jih intervencijah v prilog tru-skemu patriarhu Tihonu, ko je
■	imel ta poslednji pred leti proces v Moskvi.
■	Katoliška hierarhija je bila zastopana po kakih 20 škofih iz Čehoslovaške, Jugoslavije (zagrebški nadškof dr. Bauer, beo-
; gra jski dr. Rodić), iz Poljske (dr. Przezdiecki — Siedlece, nad-' škof Szeptycky — Lvov. škof '■ Kocielovvski — Przemisl, z»a-stopnik poljskega kardinala HIonde itd.). Poleg tega so se udeleževali kongresa zastopniki ruske emigracije, med niimi bivši profesor moskovskega vseučilišča dr. Dimitrij Artemijev. Naj kun enim o dalje med udeleženci vnetega, delavca za ujedinjenje obeh cerkva dr. Fr. Grivca, profesorja ljubljanske univerze, poleg ukrajinskih, bolgarskih, lužiško - srbskih, španskih in nemških udeležen-
*	cev, ki so prišli na kongres kot prijatelji union ističriega gibanja. Med referenti je bil tudi egiptovski škof Azis Hoh kot zastopnik kaldejske cerkve v Egiptu.
Kongres se je otvoril 3 sveča-, no božjo službo, ki jo je opravil t po grško-katoliškem obredu ! lvovski nadškof Šepticki. Po : končani božji službi so se čitali pozdravni telegrami, ki so bili .poslani kongresu, med drugimi :od ministrskega predsednika
•	Čehoslovaške dr Švehie in nekaterih drugih ministrov, od f«,nerala. jezuitskega reda Le-
; dohovskega, od profesorja pra-: voslavne duhovne akademije v Sofiji Nikole Glubokovskega, od ; profesorja petrograjske bogoslovne fakultete A. V. Kartaše vs k ega, od kovenskega nad-i škofa, parižkega nadškofa Du-bois itd.
Nato so sledila predavanja. Profesor Vasica iz Olomuca je predaval o pomenu sv. Cirila in Metoda z ozirom na uedinje-nje cerkve in nato je sledilo predavanje docenta prašiče bogoslovne fakultete o sv. Cirilu in Metodu v luči bizantinske zgodovine. Gl^de drugih predavanj in referatov se moramo omejiti na to, da omenimo le nekatere, tako referat generalnega vikarja kaldejske cerkve v Egiptu o razvoju vprašanja prvenstva rimskih škofov (papežev) pri nestori j ancih. Govornik je dokazoval, da to vprašanje ne predstavlja nikake ne-
premostlihre ovire ujedinjenju obeh cerkva. Sledila so predavanja iz primerjevalne teologije (dr. S pačil, profesor na vzhodnem zavodu v Rimu), dr. Ludek, profesor r Fuldi, je poročal o položaju katoliške cerkve v Nemčiji, škof D' Her-bignv. ravnatelj vzhodnega zavoda, je podal obširno poročilo o dosedanjih poskusih za ujedinjenje katoliške in pravoslavne cerkve ter o cerkvenem položaju pri pravoslavnih narodih, o aoostolatu sv. Cirila in Metoda (generalni sekretar Jemelka), o Velehrajski akademiji (dr. Mar toha) itd.
Kakor vsako leto, tako se je tudi letos pretresalo razmerje med obema cerkvama z vseh vidikov. Zanimanje za to idejo pomirjen j a med krščanskim vzhodom in zapadom se v cerkvenih krogih gotovo veča od leta do leta in se vprašanje znanstveno poglablja. Kakšen bo uspeh, pa je težko
-erokovati. Gotovo je, da bodo v veliki meri soodločale pri raz-voiu te ideje tudi politične okoliščine, kakor so bile odločilna sila tudi pri razkolu pred stoletji. Ali se povojne politične prilike razvijajo v smeri, ki bi jo lahko označili za povoljno ideji ujedinjenja katoliške in pravoslavne cerkve? Odgovor na to vprašanje bi ne bil enostaven in lehak, ker bi zahteval pirftres političnega tpoložaja vseh evropskih držav, in to s posebnim ozirom na povojne dogodke. To pa presega daleč meje tega čisto informativnega članka.
Delovanje posebnega tribunam
Proces proti kacmulstcun iz Drlje se bo pričel v četrtek
RIM, 26. (Izv.) V četrtek, 28. t. m., se bo priče-l pred posebnim tribunak>m proces proti komunistom vl Ori je, ki 30 obdal-ženi. da so se-pregrešili proti čl. 25;2. kazenskega zakonika, ker so meseca avgusta 1926. v Ori ji ščuvaj i prebivalstvo k državljanski vojni, razdeljujoč letake, v katerih je bilo govora o «tlačenju delavstva« in o deveti idelovni oiri. Zagovarjati se morajo tudi radi krčitve čl. ; in 20 zakona o javni varnosti, ker so na ulici nosili pri sebi dolge nože.
Sodnemu dvoru bo predsedoval gen. Freri« državni pravd-nik je odv. Fallace.
Italijansko - smdžarska kenvenfiin
RIM, 26. Načelnik vlade on. Mussolini in baron Wimmer-sperg, državni podtajnik ▼ madžarskem trgovinskem ministrstvu. sta podpisala včeraj v palači Chigi konvencijo, ki se nanaša na razne olajšave, dovoljene madžarski trgovini v reškem pristanišču. Ta konvencija tvori izpopolnitev sporasm-ma, doseženega meseca aprila. Konvenciji je dodan protokol o ustanovitvi madžarske carinska sekcije na Reki.
Nesreča na dala
TARANTO, 20. Na progi, ki se gradi med Terantom in Martino se je dogodila huda nesreča. Eksplodirala je mina. Enega delavca je razmesarilo, trije drugi pa so ranjeni.
Zavraten napad
Priprava za sprej Fuada L
kralja
RIM, 26. (Izv.) Sporazumno z zunanjim ministrstvom je rimski guverner pripravil že vse potrebno za sprejem egiptovskega kralja Fuada »I., ki Hm 2. avgusta prispel v Rim.
Ameriikl driavnl podtajnik obiskal on. Voipija
RIM, 26. (Izv.) AmeriSki državni pod taj na ki v finančnem ministrstvu g. Dewey je danes obiskal on. Voipija ter se je s njim dolgo in prisrčno izgovarjal.
Odkritja ležišča železna rada ▼ Eritreji
RIM, 26. (Izv.) Iz Eritreje poročajo, da so pri Asmari izsledili veliko ležišče železne rude. Ležišče obsega baje kakih 100 kvadratnih kilometrov in se nahaja v bližini železniške proge, ki veže Asmaro z Massauo. O kakovosti rude ni Se nič znanega.
M
LUCCA, 25. (Izv.) Pri S. Mana a Cirile so danes predpoULne
našli sorodniki nekega 244etnega Gina IPuritrellija v samotnem kraju težko ranjenega. Krogla iz revolverja ga je bila zadela v glavo pri desnem ušesu. Ranjenca, ki skoro ni očito-val več nobenega znamenja življenja, o takoj prenesli v bolnišnico. Službujoči zdravnik je izjavil, da se Puritrelli nahaja v smrtni nevarnosti.
RanVnec se je pozneje zavedel in je pripovedoval, da sta se mu sinoči, ko se je vračal domov, približala dva človeka in mu povedala, da se njegov bratranec nahaja težko ranjen v nekem kraju in da nujno potrebuje pomoči. Puriteili se je tajkoj podal na naznačeno mesto. Tam, je pa našel štiri druge, ki so ga takoj napadli, mu iztrgali samokres, iz katerega je eden izmed njih izpa±fl kroglo proti njemu.
Oblast javne varnosti zasleduje zločince.
UftoiSfeBi«	podtajnika
oo. Ludcvifdja
RIM, 26. (Izv.) V kabinetu fi-!KH>čr*ega ministra on. Voipija se je davi izvršilo ustoličenje novega državnega podtajnika v. finančnem ministrstvu princa Boocompagnija Ludovisija.
Ssfa IzotMM JHHiora
Jugoslovanske demokratske stranke
BEOGRAD, 26. (Izv.) Danes je ves dan zasedal izvrševalni odbor Jugoslavenske demokratske stranke. Politični krogi so z ozirom na napetost, ki se je včeraj pojavila v vladni koaliciji, z velikim zaarimanjem pričakovali rezultatov te seje.
Na dopoldanski seji je Ljuba Davidović obširno poročal o političnem položaju in je tolmačil svoje stališče. V svojem poročilu je naglaeil, da bi bilo najumestnejse, da bi demokratski ministri takoj podali ostavko. Za njim je gcrvoril zunanji minister dr. Voja Marin-ković ki je v svojem in v imenu svojih kolegov v vlajdi povdaril, da iih zadržuje v vladi edino le Še oportuniteta, da lahko vsaj še kolikor toliko vplivajo na volitve.
Na popoldanski seji, ki je trajala pozno v noč, se je opazilo, da Davidovič zelo popušča. V debati, ki se je razvila in kt je biJa zelo živahna, Je Davidovič priporočal demokratskim ministrom, naj vztrajajo na tem, da bodo radikali izvršili prevzete obveznosti glede premestitve in nadomestitve u radništva. Izvrševalni odbor je nato še enkrat odobril nekatere kandidature. nakar je bila seja zaključena.
Znfflil! poskus engeae vlade
▼ JvflodavlH
TRAVNIK, 26. (Izv.) Včeraj se je vršilo v Travniku ustanovno zborovanje nove politične stranke pod naslovom: Hrvatska narodna stranka. Ustanovil Jo je frrc&i pomočnik V trgovto-skem mhrietrstvu Stjepan Jan-kcnrić.
Stranka namerava zaenkrat nastopiti samo v travniškem srezu, kjer je izvoljen za nosilca liste njen ustanovitelj in predsednik. Volilni proglas, ki je bil izdan ob tej priliki, je naperjen predvsem proti Stjepanu Radiću in njego»vi «destruktiv-ni» politiki Proglas naglaša. da se bo stranka zavzemala predvsem za gospodarska vprašanja.	_
SM s kroglo r možganih
SUSAK, 26. (Izv.) Veliko pozornost v zdravniških krogih vzbuja slučaj natakarja Maje-riča, ki se je pred par dnevi v neki kavarni ustr. lil. - Krogla mu je obtičala v možganih. Kljub temu, da so možgani ranjeni in da mu krogle operativnim (potom ne morejo odstraniti, se počuti Majerič popolnoma zdravega. Vesel bodi po sobi se razguvarja, je popolnoma normalen in ne čuti nikake bolečine, le dogodka se prav nič ne spominja.
Zdravniki naglašajot, da zanj tafco dolgo ni nobene neranvo-sti, dokler ne bodo niožgani o-kuženi. Krogle mu operativnim potom, ikot rečeno, me morejo odvzeti, ker bi imelo to za posledico neizbežno smrt.
LONDON, 26. Se ja ministrskega sveta se ni vršila včeraj, kot je bilo napovedaaio, ampak so se sestali le nekateri državni prvaki med njimi minister Chamberlain, Bridgeman in lord Cecil. Govor je bil o važnih tehničnih vprašanjih, ki jih je že proučil admiraliai in ki so v zvezi z ženevsko konferenco.
Aiigleska vlada, ki se je sestala, kot je bilo napovedano, danes, je na podlagi včerajšnjih posvetovanj, bržkone pooblastila angleško delegacijo pri kon-iCT^nci za omejitev pomorskega obo/ioževanja. naj nadaljuje svoje delovanje v Ženevi. Delegacija naj bi se z ameriško delegacijo domenila predvsem glede Števila malih križark, ki služijo angleškemu imperiju za zaščito njegovih prometnih zvez in tržišč.
Lord. Bridgeman in lord Cecil sta davi odpotovala v Žensko. Prvi lord admiraliata Beat-ty pa je ostal še v Londonu. Nocoj se sestane angleška spodnja zbornica in bo baje padla tudi izjava s strani vlade glede ženevske konference. Izjavo pa bo podal najbrž lord Beatty mesto zunanjega min. Cbam-berlaina. Z druge strani pa zatrjujejo, da bo lord Beatty podal to izjavo le v krogu vladnih poslancev.
Sicer pa vlada v vladnih krogih optimizem in so prepričani, da bo ta poslednji poskus An-gtije, da reši ženevsko konferenco, uspel. Tako se bo mogla konferenca v Ženevi končno vendarle nadaljevati in uspešno zaključiti.
«Da bi bflo treba doseči spo-raLum. to menijo vsi; toda, če bi moral ta sporazum zahtevati sibio obremenitev državnega proračuna, je boljše, da ostane vsak »ovboden in n°navez?rn~» Tako je dejal finančni minister W?nston Churchill v nedeljo na zborovanju angleških konservativcev v Devonshireu.
Ljudski komisar Vorošllov
napovedaje vojno z Anglijo
LONDON,	Imesu» poro-
čajo iz Rige, da so se končali sovjetski pomorski manevri v Baltiškem morju. Ob koncu pomorskih vežb so pregledali zbrano mornarico vsi poveljniki in sovjetske mornariške oblasti.
Kakor pravi uradno obvestilo, so se zbrale ladje na odprtem morju, daleč proč od sovjetske obale. Ljud&ki komisar Voroši-lov, ki je prisostvoval manevrom na krovu vojne ladje «Marata, je ob tej priliki govoril o mednarodnih od noša jih ZSSR.
Vorošilov je resno opozoril sovjetske mornarje na možnost vojne z Anglijo. Kot je zatrdil, se bodo pričela nasprotstva v letu 1928. Sovjetska mornarica je na vojno dobro pripravljena. Toda njena dolžnost je, da se še vedno bolj izpopolnjuje, da bo mogla a uspehom prestati kudnjo, ki ji jo bo naneslo prihodnje leto. Sovjetski vojni komisar je dejal, da je prepričan, da bo zmogla sovjetska mornarica vse, pa naj se zgodi kar-kolL
Na tem zborovanju sovjetskih mornarjev je bil VorošiVov nato izvoljen za častnega mornarja.
LONDON, 26. Kljub temu, da so bili politični krogi večinoma prepričani, da bo Balchvina za časa njegovega potovanja v Kanado nadomestoval zunanji minister Chamberlain, je postal začasni ministrski predsednik lord Belfourt, ki je včeraj praznoval svoj 80. rojptn dan. Belfourt je najstarejši angleški parlamentarec in je prvič izvoljen za poslanca pred 53. leti. Od leta 1902. do 1905. je bil načelnik angleške vlade.
Vaanttl Je prekinil svojo jla-
LONDON, 26. Agenciji «Reu-ter» poročajo iz Bostona, da je. Vanzetti včeraj prenehal prostovoljno gladovati. Dali so mu kruh z mlekom in kavo. Sacco pa se še nadalje posti. Vanzetti-ju prostovoljna lakota ni ravno hudo prizadela, pač pa jo Sacco, ki se že osmi dan posti, precej slab in bodo jetničarji najbrže prisiljeni ga prehraniti s silo.
Spopadi v Avstraliji
med policijo in delavstvom
ADELAIDE, 26. Na trgu Zmage je prišlo včeraj do krvavega spopada med policijo m demonstranti Domače delavstvo prireja že več dni demonstracije po ulicah v znak. protesta proti priseljevanju malajskih delavskih moči, ki spravljajo domaČe ljudi ob delo in zaslužek.
Demonstranti so policijo lu-čali s kamenjem. Neki policijski inšpektor, ki je branil ranjenega narednika, je dobil debel kamen v glavo in se zgrudil nezavesten na tla. Policija je morala večkrat naskočiti množico, kajti demonstranti so se ponovno zbirali v grozeče skupine. Neki policist na konju je bil težko ranjen. Ranjeni so bili tudi trije demonstranti. Dvanajst delavcev je policija a-re tirala.
Velike letalske vežbe v Angliji
LONDON, 26. Včeraj so se pričele na Angleškem velike letalske vežbe. Manevri se vršijo po vsem južnem in srednjem delu britanskega otoka. Vežbe se bodo vršile skozi ves teden.
Devet letalskih eskadrilj, ki jim poveljuje vice-maršal Steel, imajo napadalno nalogo. Dvanajst izvidnih letalskih eska-drilj ni ena esfcadrilja letal, ki ima nalogo vzdrževati zveze med posameznimi poveljništvi, pa tvorijo obrambo. Obrambi poveljuje vice-maa-šal Brook-Pophan. Pri teh letalskih vež-bah sodeluje v celoti 300 vojaških letal.
Zgodila pa se je že včeraj ena. nesreča. Trčili sta se dve letali, in je eno padlo ter se vžgalo. Pilot je našel v ognju smrt.
Angleške banke zavračajo sovjetske menice
PARIZr 26. Iz -Moskve poročajo: Svet ljudskih komisarjev je na svoji izredni seji pretresal položaj, ki je nastal radi postopanja angleških bank, ki nočejo eskomptinati menice sovjetskih trgovcev. Svet komisarjev ni storil nobenega sklepa, temveč bo prej Še raepravijal o poročilih, ki jih je brzojavno zahteval od posameznih sovjetskih diplomatskih predstavnikov v inozemstvu.
Proces proti francoskim komunistom
oMoižen&n vohunstva
PARIZ, 26. Včeraj popoldne se je zaključil proces proti komunistom, ki so bili obdolženi, da so izvrševali špijonažo v škodo države. Sodišče je izreklo strogo razsodbo.
Komunistični občinski svetnik Cremet je bil v kontumaciji obsojen na pet let ječe. Isto kazen je dobila njegova tajnica, ki je tudi ubežala policiji in jo je sodišče ofosodilo v kontumaciji.
femed prisotnih obtožencev so bili obsojeni: Prevod na 2 leti ječe, Grodnicky na 5 let, Bern-stetn in Menestrieux na 3 leta, Depoully na 2 leti in 6 mesecev. Vsi bodo morali plačati tudi visoke globe in so jim za več let odvzete tvse državljanske pravice. En sam obtoženec je bil oproščen.
BOLGARSKI feRAU BORIS potuje v ŠvIjo in London •
BEOGRAD, 26. (Izv.) Včeraj je dospel na potu v inozemstvo v Beograd bolgarski kralj Boris. Kakor se doznava, potuje najprej v Švico, nato pa v London. Domneva se, da je njegovo potovanje v London v zvezi z zaroko z neko angleško princezi-njo.
LJUBLJANA, 28. (Izv.) Na potu v Švico se je danes ob 4.12 zjutraj z orient-ekSpresomi peljal skozi Ljubljano! bolgarski kralj s svojim spremstvom.
Atentator na sovjetskega poslanika Vojkova nI bil pomiloščen
BERLIN. 25. Kot smo poročali, je bil pred kratkim obsojen na dosmrtno ječo mladi dijak Koverda, ki je napravil atentat na sovjetskega poslanika v Varšavi Vojkova. Izredno sodišče, ki je Koverdo obsodilo, je obenem naprosilo predsednika poljske republike, naj mladoletnega političnega zločinca pomilo-sti na petnajstletno ječo. Toda državni poglavar je sedaj to prošnjo zavrnil.
N
Potresni sunki v Avstriji in Jugoslaviji
DUNAJ, 26. Iz Graza poroča-jo, da je bil tam sinoči ob 21.35 potres, ki je precej vznemiril
j" ■	i	& UII ko 7
je bilo pet in trajali so osem sekund.
Ob isti uri se je zemlja nekoliko stresla, tudi na Dunaju, \ Linzu in v nekaterih krajil Staj erske.
BEOGRAD, 26. Scizmografični aparati tukajšnjega potresnega opozovališča so tekom ^včerajšnjega dne zaznamovali več lahkih potresnih sunkov. Epicenter je bil na gori Riidbik, 80 kilometrov južno od Beograda.
Za in proti amnestiji na Bol. garskem
SOFIJA, 25. Takozvani Železni blok v bolgarskem parlamentu* ki ga tvorijo kmečka stranka, socialno demokratska stranka in rokodelska, strank.a, bo v bližnji bodočnosti stavil predlog, da se amnestirajo vsi politični zločinci od 1. 1922. dalje. Spomini na prošlo državljansko vojno so že toliko obledeli, da vlada lahko amnestira takratne obsojence. Z ozirom na zadnji govor predsednika Ljapčeva, ki je odločno odklonil vsako amnestijo, ni mnogo upanja, da bi vlada ta predlog upoštevala.
Ruska komunistična stranka in opczlcija
MOSKVA, 25. Plenarna/seja centralnega odbora komunistične stranke, ki se bo pričela 30. julija, vzbuja največje zanimanje. Na seji bo padla odločitev glede ukrepov proti Trockijevi opoziciji. Videti je, da še vedno ni padla odločitev, ali naj se izvrši lizključiitev Tiockija in Zinovjeva iz osrednjega odbora, ali naj se ju izključi tudi iz stranke. Razen Kameneva bodo na zborovanje prišli tudi berlinski. pariški in praški sovjetski poslanik.
Izprememb v poljski vladi ne bo
VARŠAVA, 25. Vlada demen-tira vse v zadnjem času razširjene vesti o spremembah v poljskem kabinetu. Zunajiji minister Zaleski je od svoje težke bolezni zopet okreval in bo v začetku avgusta zopet nastopil s svojim delom.
Jngeslovensko-nemška trgovinska pogodba bo v najkrajšem času podpisana
BEOGRAD, 26. «Vreme» poroča, da so se zaključila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo. Pogodba bo, kot se zatrjuje, v najkrajšem času podpisana.
Romunska ljudska stranka priznava kronski svet
BUKAREŠT, 26. Na včerajšnji seji senata je Averescu, prvak romunske ljudske stranke, podal važen govor, v katerem je slavil pokojnega kralja Ferdinanda, in je v imenu svoje stranke izjavil, da priznava v celoti romunski kronski svet.
Madžarski primat umrl
BUDIMPEŠTA, 26. Včeraj zjutraj je umrl madžarski primat Csernoch. Novega primata bo imenovala • najbrž naravnost sveta siolica v Rimu, ker je dvomiti, da bi priznala madžarskemu regentu pravico imenovanja najvišjega državnega duhovnika, kot so jo imeli Habgbur-žani.	_
Huda železniška nesreča v Nemčiji
BERLIN, 26. Na postaji Mos-singrin pri Stockhardu je včeraj za vozil osebni vlak. z veliko silo v tovarniški vlak, ki je stal na progi. En vagon tovorniške-ga vlaka se je radi silnega sunka razletel na drobne kose, šest drugih železniških voz se je prevrnilo. 21 oseb je bilo ranjenih.
Spominjajte se Šolskega druStva
n.
(EDINOST*
V Trstu, dne 27. julija 1927,
DNEVNE VESTI
Znižanje najemnin
za trgovinske lokale
Trgovska zveza opozarja trgovce, da je 28. julija zadnji dan za vložitev zahteve za znižanje najemnine v skladu z določbami novega zakona. Trgovci, ki se še niso zgla-sili v tajništvu trgovske zveze, naj to nemudoma store, ker če ne do-t>ijo hišni gospodarji zahteve po znižanju pravočasno, zgubijo najemniki pravico do znižanja za mesec julij".
KoKo se refi&io gritsžUe za znfžOTle najemnine
Kakor smo že ponovno opozarjali čitatelje, je za izvajanje novega zakona o najemninah potrebno, da se najemnik sporazume z gospodarjem na prijateljski način aH, če to ni mogoče, da vloži pritožbo na preturo. Skoro vsak dan se že vrtijo take obravnave in pretor je storil že več sklepov, ki kažejo, da se zakon energično izvaja. Evopar primerov: stanovanje 3 sobe, Jtuni-nja in postranski prostori: najemnina se zniža od 4000 na 2521 lir na leto, drugo stanovanje tri sobe in kuhinja od 3000 na 1440 lir. Isto-tako so se obravnavale pritožbe nekaterih gostilničarjev, ki imajo lokale v podnajemu od Dreherjeve jpivovarne. Pretor je znižal vsem najemnino za 10%. Pri nekem stanovanju v podnajemu (dve sobi, kuhinja) v ul. Chiozza je pretor znižal najemnino od 3300 na 1700 lir letno.
Vloženih je Že več stotin pritožb. Seveda ugodi pretor le onim pritožbam, ki so upravičene, kar naj bo pripomnjeno zato, da bi ne kdo mislil, da je zadosti, da se vloži taka pritožba, pa da se doseže znižanje.
V katerih slučajih ee ima pravico najemnik pritožiti, če se hišni gospodar noče mirno domeniti, smo že obširno poročali.
M«€fsln£akaftni
Medsindikalni odbor je bil ustanovljen te dni. Sestavljen bo iz predsednikov in tajnikov vseh sin-dakalnih organizacij tržaške pokrajine. Odbor bo imel nalogo reševati spore, ki se med prizadetimi strankami niso mogli rešiti. V odboru so zastopani predstavniki delavcev in delodajalcev.
Izplačevanje . državnih pokojnin
Pokojnine državnim upokojencem za mesec avgust se bodo izplačevale v sledečem redu:
1.)	Civilni in vojaški spokojsad izpod bivše vlade: a) vdove in sirote (vhod z ul. Canal Piccolo): 30.
VII.	št. 1—900, 1. VIII. št. 901 do 1700, 2. VIII. št. 1761—6820, 3. VIII. št. 0821—12.000, 4. VIII. št. 12.001 dalje; — b) direktni upokojenci (vhod s Piazza Verdi): 30. VII. št. 1—1100, 1. VIII. Št. 1101—2000, 2.
VIII.	št. 2S01— 9100, 3. VIII. št. 9101 do 13600, 4. VIII. št. 13601 dalje.
2.)	Invalidi, vdove in sirote bivše armade (ali začasne podpore): a) Invalidi (vhod s Piazza Verdi): vse 11. avgusta; b) vdove hi sirote (vhod z ul. Canal Piccolo): vse 11. avgusta.
Vsi predujmi brez knjižice se izplačajo 29. julija. Sekvestri ali ali-menti 5. avgusta (vhod s Piazza Verdi). Oni upokojenci, ki ne pridejo v določenem redu, bodo morali čakati do konca in naj se predstavijo od 16. do 19., od 22. do 24. in 26. do 27. avgusta.
Iz tržaškega življenja
Huda nezgod« skladiščnika
V skladišču družbe «Societa E-lettricita della Venezia Giulia» v Rojanu se je včeraj popoldne dogodila huda nezgoda, ki bi bila skoro imela tragične posledice. Okoli 15. ure je skladiščnik družbe. 35-letni Ludvik Scagnietti, stanujoč v ulici Giulia št. 10, stopil v kabino električnih napeljav, da bi jo cw*naži1. Med delom se je Scagnietti nehote dotaknil neizolira-nih elektrovodnih žic, pri čemer ga je spreletel zelo močan tok; istočasno je švignila iz žic ogromna iskra, ki je moža hudo opekla pa desni roki. Radi silnega sunka se je Scagnietti zgrudil na tla ter o-bležal napol nezavesten. Nekateri delavci, ki so se tedaj mudili pred kabino, so zapazili, kaj se je zgodilo in so priskočili k siromaku ter mu skušali na kak način pomagati. Medtem je bila obveščena o nesreči rešilna postaja; odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dal prepeljati ponesrečenca v mestno bolnišnico. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo Scagnietti ozdravil v 25—30 dneh.
Nesreča na pantDra.
Ko je 37-letni težak Ivan Sosič, stanujoč v ulici Altana 5t. 1, vče-rai popoldne razkladal razno blago na parniku «Martha Washing-ion», zasidranem v prosti luki V. E. III., je v hipu, ko se je mudil pri oknu skladišča, nenadoma izgubil ravnotežje ter padel kake 4 metre globoko v skladišče. Siromak je pa imel srečo v nesreči, kajti izkupil jo je razmeroma prav poceni; pri padcu si je samo zlomil desno nogo v stopalu. Ponesrečenec je bil prepeljan v nekim javnim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj kake 3 tedne.
Nevaren padec otroka 1
Petletna Vlasta Schmidt, stanujoča pri Sv. Ivanu, Vrdela št. 61, se je sinoči okoli 20. ure gugala v družbi svoje 20-letne sestrične Danice na gugalnici na domačem dvorišču. Pri tej zabavi je otroče padlo z gugalnice, sicer z neznatne višine — jedva kakega pol metra — a tako nesrečno, da je udarilo z glavo ob tla ter si pri tem pretreslo možgane. Sestrična je pobrala u-bogo dekletce, sedla z njim t neki
javni avtomobil ter se podala v mestno bolnišnico, kjer je bila mala Vlasta sprejeta v kirurgični
oddelek.
f*
Poskočen samomnr
Predsinočnjim okoli 23. ure se je nastanil v hotelu «Abbaada» v ul. Geppa mlad, dostojno oblečen zneski. ki se je izkazal za 34-1 etnega mesarja Hektorja Bressan, bivajo-čega v našem mestu v ulici Ugs Foscolo Št. 25. Ko je spregovoril par besed z vratarjem, se je gost podal v odkazano mu šobo in od tedaj ga ni bilo več na spregled. Minilo je poldne, a vrata njegeve sobe so bila še vedno zaprta. Okoli 15. ure pa so se uslužbenci hotela odloČili, da pogledajo, kaj je z gostom. Potrkali so ponovno na njegova vrata in ker se notri ni nihče oglasil, so naposled šiloma vlomili v sobo. Tedaj se jim je razkril Žalosten prizor: sredi sobe je ležal na tleh Bressan napol nezavesten; imel je usta polna pen in je drgetal po vsem telesu. NavzoČnim ni -bilo težko uganiti, da se je nesrečnik zastrupil. Zaviil je — kakor se je pozneje izkazalo — par pa-stilj jedkega sublimata. O dogodku je bila obveščena rešilna postaja odkoder je prihitel na lice me-&ta zdravnik, ki je nesrečniku ix-pral želodec. Ta operacija se je sicer deloma posrečila, a vendar jć stanje Bressana, ki je bil nato prepeljan v mestno bolnišnico, ostalo zelo nevarno in je prav malo upanja. da bo nesrečnik okreval.
Ni znano, kaj je dovedlo Breasa-na do tega obupnega koraka.
BORZNA POKOSILA
Trst, 26. julija 1927.
Amsterdam 731—741, Belgija 252.50—257.50, Francija 71.65 do 72.15, London 89.10—89.40, New-York 18.3054—18.40H, Španija 308 do 318, Švica 351.50—355-50, Atene 23.90—24.40, Berlin 432—442, Bu-karešt 10.80—11.30, Praga 54.15 do 54.65, Madžarska 314.50—324.50, Dunaj 253.82H—263.82J4, Zagreb 32.10—32.60.
Uradna cena zlata (25- 7.) L. 354.98; vojnoodškodninske obveznice 62.55.	•
Vesti
Ali ste pripravljeni igrati v nedeljo na Vašem igrišču ob 5. uri z našo prvo meSano četo? Odgovor v «Edinosti». — Obzor.
Goriška porota
Obtožen nenameravauega umora v PnuMjih pri Rikenbergn — Kerševan Leopold strelja na tovariša Franca Besednjak, m rađene mirnega gledalca, tigoica Vetrih in ga smrtno rani — Ofcto-obsojen na C mesecev in 3 dni
V ponedeljek, ob 9. uri se je pričela na goriškem tribunalu se zija, porotnih obravnav pod predsedstvom g. G. Batta Ferri-ja. Za ta dan je bila določena obravnava proti Leopoldu Kerševan, rojenemu 10. novembra 1893., doma iz Riben-berga, obtoženemu nenameravane-ga umora trgovca Vetrih Franca iz Preserja pri Rihenbergu, poleg tega pa Se nošenja neprijavljenega orožja. Obtoženca brani tržaški odvetnik dr. Zennaro; kot državni pravdni k nastopa cav. Miglietta Gino, kancelrst je g. LuttmanaesA*-tonio. Ker obtoženec in večina prit ni zmožnih italijanščine, se vrši zasliševanje potom prevajalca g. Visintin Ansefana, učitelja.
Zločin se je izvršil 15. avgusta 1926. na Preserjih pri Rihenbergu pred gostilno LudviL^ Pečeako. Tega dne je namreč Kerševan, ho-teč streljati na Besednjaka, bivšega sodelavca, nevarno zadel trgovca Franca Vetrih. Kerševan in Besednjak sta namreč lansko poletje delala skupaj v Križu na Krasu pri dr uči ni Makarol ob priliki košnje. Tu se je med njima začelo sovraštvo, najbrže radi ljubosumnosti, ker sta se oba potegovala za gospodarjevo hčer. Zoro po imenu. Ta pa najbrže ni marala Kerševa-na in ker je on slutil, da mu stoji na ptfti Besednjak, ga je pri Zori črniti, da bi ga ogrdiL Ko je pa za to Besednjak zvedel, se je hotel maščevati in je rekel, da ga bo nabil. In tako sta se 15. avgusta na nedeljo srečala v Pečenkovi gostilni, kjer je prišlo do pretepa. Ko je namreč Kerševan stopil v gostilno, je navalil nanj Besednjak, ga prijel za prsi in vzkliknil: «Kaj si govoril o meni po Krasu ?» (Po izpovedih nekaterih prič in obtoženci* samega pa «kdaj si mi dal jesti»). Kerševan se je branil, krčmar Pečenko pa jih je vrgel vse skupaj na cesto; zunaj na cesti pa je Kerševan potegnil sredi meteža iz žepa samokres, počilo je in sredi ceste se je zgrudil na tla ne Besednjak, kateremu je bil najbrže strel namenjen, pač pa neki mirni gledalec, ki je stal ob strani in gledal. To je bil trgovec Franc Vetrih; Kerševan je stekel, Vetriha so pobrali, krogla mu je šla skozi trebuh. Bil je težko ranjen. Končno je nekoliko okreval, vendar so zdravniki ugotovili, da je bolezen, ki jo je to povzročilo, neozdravljiva.
Pri izpraševanju je obtožencc priznal, da je delal skupaj z Besednjakom, taji pa, da bi imel kako razmerje z Zoro Makarol. Pravi, da se mu je sama vsiljevala po drugih, tudi o Besednjaku da ni nikdar slabo govoril in ga črnil. Končno pravi, da je mislil streljati le vstran in tako napadalca )e o-strašiti. Trdi, da se je le branil proti napadom neprijatelja ki je vpil celo «Nocoj te moram ixbiti».
«Ali ste namenoma nosili samokres s seboj?»
«Ne. imel sem ga le slučajno v Iepu?»
«Kaj pa, ko trdijo nekatere priče, da so vas slišale, kako ste tisti dan govorili okrog, da boste Se tisti večer nekega usmrtili ?»
«Ni res*, pravi obtoženec, taji in pada v protislovja.
očemu se pa takoj po zločinu niste javili domačim orožnikom, pač pa ste Šli takoj drugi dan v Ajdovščino in se sami javili na sodni ji ?»
«Ker sem se bal, da me bodo kara bi ner j i stepli.»
Predsednik hoče vedeti vse podrobnosti o samokresu, obtoženec pada v protislovja in trdi, da ga je le mislil prodati in ga je zato imel pri sebi; ob koncu omeni predsednik, da je bil Kerševan že enkrat obsojen na ajdovski .sodniji radi nošenja neprijavljenega orožja
Nastopijo priče: Najprej vstopi Vetrih. Hodi nekoliko sključeno, pozna se mu, da je prestal hudo bolezen. Pove, da se je pri prizoru
nahajal le mimogrede in je ravno takrat, ko ga je nekdo vprašal, da bi mu šel domov v trgovino iskat škatljico sardin, počilo in se je zrušil na tla. Predsednik polaga važnost na to, kako je stal takrat Vetrih, ali ob strani Kerševana, ali njemu z obrazom nasproti.
Ugotovi se, da njemu ob strani, torej je moral Kerševan ali roko vsled kakega sunka umakniti od nameravane smeri, ali pa je res hotel streljati vstran, da bi Besednjaka oplašil.
Priča brigadir Gazzello izpove, kolikor je zaslišal priče in Besednjaka samega na mestu zločina. Besednjak namreč trdi v svoji izpovedi, da je Kerševan pomeril vanj, pa da ga je on pravočasno udaril po roki, vsled česar je strel zgrešil cilj in ranil gledalca ob strani. Besednjak trdi tudi, da mu je Kereševan, ko je dobil pismo od Zore, da ga ne mara več, zagrozil, da ga bo ubil, ko pride domov, na kar pa ni polagal nobene važnosti. Poleg tega pravi še Besednjak, da je na dan zločina Kerševan poslal Besednjakovega brata iz gostilne pri Pečenku, naj stopi na njegov dom in mu prinese samokres, ki ga ima shranjenega na omari, da ga bo nesel v Vipavo, kjer ga je prodal.
Priča Ličen Franc pravi, da je šel skupaj s Kerševanoin v gostilno, ker pa je slišal Besednjaka, da bo nabil Kerševana in ker je vedel, kakšen pretepač je Besednjak, je stopil naprej in rekel krčmarju, naj spravi domov Kerševana, ker drugače se bodo tepli. Poleg tega trdi, da je slišal neki glas, ki pa ne ve, čigav je bil, ki je rekel: «Da-nes moram enega ubiti!»
Krčmar Pečenko izpove to, kar so izpovedali drugi. Priča Birsa potrdi to, kar drugi, pripomni pa še, da sta se mu zdela tisti dan Besednjak in Kerševan precej pijana. Tudi obtoženec to prizna.
V	porotno dvorano vstopi kmečko oblečeno dekle. Na vsa vprašanja odgovarja rezko in zadrčljivo. Prizna, da sta delala pri njih Besednjak in Kerševan. Ko jo pa predsednik vpraša: »Ali je bil res Kerševan v vas zaljubljen?« jezno in nejevoljno odvrne: «Kaj jaz vem, bo že vedel on, če je bil!»
«In Besednjak?«
«fOba sta bila malo...» je pokazala s prstom na čelo. kako se kolesca vrte.
«Saj »te mu poslala neko pismo».
«Jaz?> •
«Vi se lažete! Prisegla steb
Obtoženec: «Ona se mi je ponujala. Drugi so mi pravili.»
Iz Zore ne spravi predsednik nič.
Priča Cebron Maks trdi, da mu je Kerševan, predno so prišli v gostilno, pokazal samokres in mu rekel, da bo nocoj še enega ubil, pa da je bil le malo pijan. Obtoženec zanika.
Besednjak Ivan, Besednjakov brat, potrdi, da ga je res obtoženec poslal na dom, pa ni vedel, da gre po samokres. Sicer pa je videl že prej pri njem različne samokrese.
Priča Kodrič Anton znova izpove, da je Kerševan rekel: «Da, to nedeljo moram ubiti koga».
Zadnja priča Zaje Franc pa znova zmeša vse dotedanje trditve, kar se tiče spopada onih dveh. Trdi namreč, da j=u je branil in da se je nahajal med njima. Kerševan da je stal za njegovim hrbtom in u-strelil nazaj. Ostale priče trdijo, da ni bilo to res. Malo zmešnjave.
Nato se obravnava prenese na naslednji dan.
V	torek se je nadaljevala porotna razprava proti Leopoldu Kerše-vanu iz Rihemberga. Govoril je najprej odvetnik Luzzatti, ki je zagovarjal poškodovanca Vetriha ter zahteval, da mora obtoženec plačati vsaj stroške, ki jih je imel Vetrih z zdravljenjem. Državni pravdnik je nato v daljšem govoru razvijal svoje misli in prišel do za-* ključka, da naj Kerševana sodijo porotniki, kar se tiče zločina samega, le radi tega, ker je ranil Vetriha in da ni govora o ne nameravanem ali pa nameravanem umoru. Zennaro je skušal prikazati obtoženca z vseh strani nedolžnega in priznal, da je zagrešil le to, ker je nosil orožje, ne da bi ga naznanil. Trdil je, da radi tega, ker je po nesreči zadel Vetriha ne more biti kriv, kajti to se pripeti lahko
vsakemu človeku. Kar se tiče Vetriha, je trdil, da mu rana — po mnenju nekega zdravnika — ne bo prinesla trajnih posledic.
Porotniki in predsednik so se u-maknili, nakar se je po njihovem povratku prečital rezultat sodnega obravnavanja. Obtoženec je bil pripoznan za krivega ranjenja Vetriha, ker je nosil orožje, ne da bi ga prej prijavil, in ker ni plačal za to potrebnih pristojbin. In sicer so ga obsodili na 6 mesecev in 3 dni ječe, na 600 tir kazni, na poravnavo porotnih stroškov z obveznostjo, da plača stroške in odškodnino trgovcu Vetrihu. Ker je obtoženec že 11 mesecev odsedel v preiskovalnem zaporu, so ga izpustili na svobodo.
Najdeno truplo
Kakor smo poročali, se je pred kakimi desetimi dnevi kopal železničar Orlante Blaž iz puglieške pokrajine blizu Avč v Soči. Kmalu mu je prišlo v vodi slabo, utonil je in voda ga je odnesla. Komaj v ponedeljek proti večeru se je našlo njegovo truplo med pevrnskim mostom in podgorskim jezom prav pod vrvarsko cesto. Sodna komisija je s svojim pregledom zadostila zahtevam zakona, nakar se je truplo prepeljalo v tukajšnjo mrtvašnico.
Čitalnica v Solkanu
Slovenska čitalnica v Solkanu je zgubila včeraj letos že drugega častnega člana v osebi gospoda Tomaža Juga, ravnatelja v pokoju, v starosti bo let. Pokojnik je bil med ustanovitelji našega društva in njega dolgoletni predsednik. V priznanje za njegovo dolgoletno neumorno delovanje v procvit našega društva in izobrazbo njegovih članov je bil imenovan častnim članom. Z njim leže v grob mož, kateri je zapustil za seboj neizbrisne sledove svoje delavnosti, požrtvovalnosti in neizmerne ljubezni do vsega dobrega in lepega. Baš v šestdesetem letu svojega obstoja je čitalnica zgubila dva svoja najlepša cveta, ki sta odevela v dvoje bogatih sadov. Bila sta orača na ledini prosvete in kulture, sejalca na mehki zemlji društvenosti in tudi lahko rečemo, da sta žela to, kar sta sadi'a. Zlasti smo dolžni -hvalo Jugu. Njegove zasluge pa se kažejo tudi drugod. Kot šolnik, občinski tajnik in organist je bil pokojni Jug vzor delavca In zel M nesebične požrtvovalnosti.
ko spavaj, * —^ Tomaž, v lut-nki zemljici.	>tjo, da si
dokončal to, kar . -el dokončati, si odšel od nas, zato dragi, počivaj in počivaj, ker to je tvoje plačilo po trudapolnem delu.
Pogreb se vrši danes ob 10. uri dopoldne.
TOLMINSKO Vojaške vaje
Dočim poprej skozi celo leto, razen v Tolminu in v Bači pri Sv. Luciji, ni bilo nikjer nobenega vojaka, so jih sedaj prepolne vse vasi na Tolminskem. Nad nami -pa dnevno krožijo vojaška letala. Vršijo se namreč vojaške vaje, ki so se pričele že 19. t. m. in bodo trajale do 20. avgusta. Vaje se vršijo največ na šentviškogorski planoti in na Ponikvah, kjer je tudi vojaško poveljništvo.
Potom dvojezičnih lepakov (slov. in ital.) jo bilo prebivalstvu javljeno, da se bo v okolici Ponikev in šentviške gore vsak dan ostro streljalo, radi česar naj se vsakdo pazi. Ves prostor, kjer se vaje vršijo, je zastražen in nihče se ne sme približati. Prepovedano je tudi pobiranje nabojev, bodisi izstreljenih ali neizstreljenih. Vsakega, ki bi se kaj takega polastil, smejo vojaki ali orožniki na mestu aretirati in naznaniti sodniji. Vsaka morebitna škoda, ki jo napravijo vojaki, se mora takoj ugotoviti in v teku treh dni naznaniti povelj-ništvu na Ponikvah. Po preteku treh dni se zgubi vsaka pravica do odškodnine.
Kljub temu, da je bilo to že javljeno potom lepakov, opozarjamo vse, da si to dobro zapomnijo, posebno radi odškodnine, da ne bodo trpeli škode.
IDRIJA PRI BAČI Utonil
Pretekli četrtek zvečer je tukaj utonil med kopanjem Vincenc Halog, poslovodja tukajšnje Gospodarske zadruge. Pokojniku blag spomin, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje.
BERLITZ-SCHOCL
vodi v vseh jezikih.
Via F&bio Filzi 23, pouk is pre-
953
GLyKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnost^ obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via dei Giuliani št, 42. __770
KfiKlin Jonž's holandski, Zasluži HIIiIhU prednost radi njegove prist nosti in izborae kakovosti.	871»
PRODAJALKA izučena v	manufakturni in špecerijski trgovini išče	službe v mestu ali na deželi. Naslov	pri tržaškem upravništvu,	967
PEKOVSKI pomočnik išče slnžbe v mestu ali na deželi. Naslov pri goriški u-pravi.	1007
DVOJNA okna in vrata prodam. V'~ Scorcola 4/1., Marija Grahon;a.	1008
SAMOSTOJEN krojač, popolnoma izurjen v krojenju, išče službo ori ruanufak-turni trgovini. Ponudbe na naslov: Kikelj Ivan, Petrovobrdo št. 8 (Piedicollc). (1009
FRANC ROSIČ, Breginj 110, izvežban pekovski pomočnik, želi vstopiti v službo takoj.	1010
PLETENI jerbasi od L 5.50 naprej. Torbe navadne in kopalne od L 5,— naprej Piazza Oberdan 1.	973

Via Mazalni 46 — Trst
850
lis
I Veliko izbero dobite v zlatarni
I POVH ALBERT
3 vi
NA OBROKE.
Izgotovljene obleke in po meri, dežni ples-i, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. «873»
Via Roma it 3, frelle nadstropje
je h še
Prodaja se v TRSi u: v Tiskarni «Edi3XGst», Via S. Francesco 20 in v Knjigarni-pupirnici Steka, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Car-dncci 7, v Knjigami kat. tisk. društva, Via Carducci 2. V IDRIJI: pri Valentinu Trevenu in Franu Cinibuck. V SOLKANU: pri Mariji Gomišček. V POSTOJNI: pri Antonu Milavcu
Cena
lir.
Po pošti L, 7-5O Prodajalci dobijo obi£?ini popust
Naročajte „Etfinest"
P O D L i s T
FRANCE BEVK:
(45)
Met in njegova lita
Micka ni odgovorila, da se s svojim glasom ne izda, Jakec pa je pristavil besedo:* Kozo sem kupil.»
Tedaj je MickA pogledala iz veže v izbo in nategnila obraz, kot da ne verjame.
«V nedeljo jo priženem. Na gmajni, ob potu Jo bosta privezala, sama se bo pasla.»
To je bfl dogodek za hišo. Jaka je to vedel, STedela je tudi Micka. Jaka se je Čudil, da Micka ' irtma, niti glasu whiCenja zato. Vprašal jo je:» Ali ti ni prav, Micka? Saj ne bo mnogo dela z njo.»
«Saj mi je prav,» je dejala Micka, to je pristavila vprašanje, da potrdi svoje zanimanje in popravi modk. «Ali bo imela mleka?«
«Od mladičev je,» je dejal in sanjal v dni* ko bo skakalo več koza okrog hiše.
Pri večerji je razlagal: «Jutri in še par dni ostanem doma, da ji naredim hlev.»
Micka je mislila:* Par €si bo doma in ne bom živela v strahu. Potem pride, kar prida..* Kar ji je pripovedoval, ni slišala.
Jakec je pogledal vanjo, zul jo je par dolgih trenutkov. Mickin pogled ni bil obrnjen vanj, a je čutila njegov pogled na sebi. Še spola ni kakor da se boji, da se ne izda.
«Micka, ti si bolna ali žaIostna.»
In odgovorila mu je, nevoljna sama nad seboj, z grenkim smehom: «Ne eno, ne drugo..ji
Molka ni mogla utajiti Svojega nemira ni mogla izbrisati.
Ko je Jakec že spal trudno spanje V veka, ki je ves dan trdd delal, Micka ni mogla zaspati. Okno ni bilo zagrnjeno. Zunaj je bila jasna pomladanska noč, luna je sijala škod zagrinjakx Od nekod se je ogtastla pesem fantov: «Ka££a kaj žica ni res velika...* Iz neposredne bližine je udarjal šum vode. Ura v izbi je ofcrrijala tišino a svojim enostranskim: tik-trtak!
Še ura n^ teče prav, je pomislila Micka, Kako da je šele ta večer zapazila to? Oprla se je na roko, počasi, da ne prebudi moža. Zrla gu je v bled obraz, v porastlo brado, videla je odprta usta in trudoma se dvigajoče prsi.
To je on — je dahnila v sebi Ta obraz je njegov, to telo je njegovo. Ta je, ki je lazil za menoj in je storil nemogoče, da me je dobil, ko sem mu prisegla pred oltarjem in mi je služil še potem kot hlapec. Ko je šel od hiše, se je jokal. Ka£ so prerokovale njegove solze? " Zdaj ne ve ničesar. Kakor otrok spi mirno in bo spal, dokler mu ne razodene tuj jezik in mu ne potrdijo moje oči. Kaj bo dejal, kaj bo vprašal? Kaj mu bom odgovorila?
Obrnila je misel nase.
Mislila je daleč nazaj, v tisto mladost, ko je stal pred njenim oknom Filip in ga je zavrnila. In potem dalje, ko je bila stokrat sama na poti in so jo nagovarjali pogledi in besede, oči in kretnje in se še z mislijo ni premaknila z mesta, ki ga je imela sat pravo. Še v sanjah ne. Niti v najtežji, tudi v najšibkejši uri ne.
Kdo ji bo verjel, ko niti sama sebi ne more
verjeti? ^li se ne) bq včina ljudi začudilo .in razširilo usta? Ali ne bo Jakaj pljunil pred ljudi: «Fej, to ni resnica!»
Smejali se mu bodo. In bodo potrdili, da je tepec, ki ga še žena z lahkoto vara. In vendar bo imel v svojem srcu prav. V svojem srcu mu ona ni napravila krivice.
Temu se ni mogoče izogniti Za poletjem ne pride pomlad, ampak jesen. Tako pride tudi dasi se bodo njene oči same čudile. Ce bi se bilo v sanjah zgodilo, bi se določneje spominjala, taJto pa je izginilo vse. Ali je mogoče tako popolnoma pozabiti? Ce bi nikoli ne bilo mogoče, zdaj je mogoče. Če bi ne bilo strahovite priče pod srcem, bi lahko prisegla, da se ničesar ne spominja, in bi ne storila grreha. Kako da je šlo vse yl spomina? Ali zato, ker je hotela vse pregnati iz zavesti? Zato ker ni marala spomina na to, zato ga jo udušila.
Kako malenkostna stvar in razdere človekovo srečo z enim zamahom. Majhna, ničvredna tn vendar kako ogromna stvar ob enem. Imeti moža, hišo, otroka, ljubezen, kruh, mir — pa* pridejo ene same sanje, manj nego pet minuf' pijanosti, da zagrmi vse v prepad.