Iz zgodovine keršanske ljudske šole. (Dalje.) V Vojaski Granici začeli so pervikrat šole stalno popravIjati, ko je bil jezuitarski red odpravljen in je dospelo naj višje povelje na verhovne vladne kancelarije. Dvorsko-vojno svetovavstvo dne 1. svečana 1.1174. je razglasilo voiiiia, po kterih naj se vreduje splošno šolstvo in učilništvo; vsem vojnim gosposkam je bilo ukazano ravnati se po njili; tirjali so tudi od njih natančne poročila v šolstvu in nasvete, kako bi se dalo zboljsati. Ker ni bilo v Vojaški Granici sposobnih učiteljev, poslali so naj poprcd iz vsega okroga enega , ki je razun deželskega jezika tudi nemškega nmel, v normalno šolo na Dunaj. Po vseh, glavnih krajih v Granici napravili so izgledne šole; hodili so v vanje tudi učitelji iz okroga, da bi se naučili normalne metode. V varaždinski Granici prevzeli so takšno šolo o. o. piaristi v Belovaru. V karloveškem okrogu pošiljali so učenike tastran Kapele v Karlovec, prek te gore pa v Briindl učeniku Majarju. Slabih učiteljev niso hotli imeti. Ko so bile normalnc šole napravljene, sošle so se šolske komisije. Med vojaškimi častniki iniel je tudi sedež vravnajoči nadučitelj; v Belovaru pa o. superior piaristov. Vodile so se šole kakor poprej po vojaški, samo da so ravnatelji šol kot zvedenci govorili in svetovali, in so včasih tudi samostalno šole obiskovali. Vsacega polleta ali konec šolskega leta sporočevalo .se je dvorsko-vojaškemu svetovavstvu, ki jevposlednji stopnji določeval. Sporočila, ki so dospele vsled dvornega povelja dae 1. svečana I. 1774. zastran šolstva, razodele so očitno, koliko da se mora še zgoditi v Vojaški Granici, da bi se vstreglo željam prevzvišene vladarice. Odkar so pa začeli šolstvo vredovali, napredavali so v Granici počasi, pa stanovitno. 5* SolBtvo v Galioljl. Vsled patenta dne H. septembra I. 1772. je posedla cesarica Marija Terezija Galicijo in Lodomersko. Z vsenii napravami se je tukaj moralo iz novega začeti. Poslan je bil v to deželo grof Perger in za njim grof Hadik in pol leta potem grof Henrik pl. Auersperg; posebna dvorska kancelija zastopovale je deželne zadeve na Dunaji, in čez dve leti združena je bila s česko - avstrijansko dvorno kancelijo. Dne 25. januarja 1. 1774. ko je bii red Jezuitarski odpravljen , dobil je grof Vrbna, gališki dvorni kanclar, povelje, da naj se vse šolstvo in učilništvo po novi šegi prenaredi. Grof Vrbna je ugovarjal da so take naredbe za to dežele še vse prezgodne in je prosil, da naj ga odvežejo tega povelja. Ali cesarica je odgovorila, da naj se vsaj začenja in da naj deželna vlada vsaj zavoljo Levova priloženo tabelo popiše in nektere osebe, ki razun deželskega jezika tudi nemško umejo, na Dunaj pošlje, da se bodo normalne metode naučili. v Vradnike za te dežele jemali so posebno iz Ceskega in Marskega, ker sta si jezika v rodu. Iz Českega prišel je med drugim Janez Krištof Koranda, ki je bil v šolskih rečeh znajden. Po njegovem nasvetu poslali so tri kanditate, da bi se nove metode naučili, dekanu Kindermanu v Kaplice na Cesko. Koranda bi si bil vošil dekana Kindermana, pa ga mu niso poslali. Veliko težavnega dela narastlo seje Korandu, ko je prišlo 2. januarja I. 1775. deželni vladi povelje od cesarice , da naj splošni šolski red prestroji za Galicijo. Zaderževale so pa šolstvo posebno te-le 3 reči: 1. nevednost med Ijudstvom; 2. mnogojezičnost v deželi. — Pri tej priliki povedal je Koranda gospodom na Dunaji, da v Galiciji ne prebivajo le Poljaci, ampak da so v izhodnih krajih Ruteni, ki drugače govore; 3. razne vere po latinskera, gerškem in armenskem obredu. Rutene in Armene so eni hotli v poljske šole vganjati, drugi jih pa popolnoma zanemariti. Felbiger vpiral se je tem obojnim. Katekizmi, rekel je, naj se za vse tri obrede napravijo, in potem škofje za svet vprasajo; v manj.šili krajili naj se sicer napravijo namešane šole, ali poduk v veri naj se vsakim pošebej deli. — 9. septembra 1. 1775 začela se je normalna šola v Levovu v nekdanjemu jezuitarskemu samostanu. Pervi učeniki so bili tisti trije kandidatje, ki so se v Kaplici izšolali. V spomladi se je pa začela šolska komisija za Galicijo, predsedoval ji je Žiga grof Galenberg; svetovavca sta bila France Jože pl. Kuop in Koranda. cn>|i° prih >