List 20. go dar brtnišk Tečaj in aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr ? pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr den Ljubljani v sredo 15. maja 1867. Gospodarske stvari. pravosodje od 25 1866 zarad post da per se za- Obcni zbor kmetijske družbe v Ljubljani t. m. ie bil v mestni dvorani občni zbor kranj J . - • i 1 v«l i 4 1 drtijo mu odgovoril z obširnim pismom starela ta postava brez škode za kmetijstvo more od praviti, ali bi se stre! da je odbor, vprašan od deželnega odbora (talja) za zverino brez nevar- ske kmetijske družbe > kterega Je 7 Namesti predsednika gosp. Fid. Trp zarad neodložljivih opravkov ni v Ljublj zarad neocuozrjivin oprav^uv uu v ajjuvjjc*xu., predsedoval gosp. Andrej Malič, stařeji ud glavnega udeležilo 44 udov. nosti smela odpraviti, z dokazi odgovoril kterega škode lahko prekliče ta postava zboru 7 da ; da se brez odbor po odbora, v zacumcm vgwvjxu., v iwuivm jw ^ ~ ~ * * ~ « * » «■* ^ ^ o u cv v <* vu. ucu sednikov dopis, je pozdravil zbor s srčno besedo ter posvetovanja v deželnih zborih nikakor brž zacetnem ogo\ v kterem je bral pred nasvetu gosp. Korena, predstojnika poddružnice planske, se obrnil do deželnega odbora, naj pripomore, da se nova krut post od 26. dec. 1866 brez Pel.j ne se gorko poprime današnjih za družbo ker je za kmetijstvo še dosti hujša kakor una od 1858. da je odbor na poziv c. kr. ministerstva kup- 1 * se ima na Dunaji posvetovati o leta ; ga prosil, naj ^ r;r--------------. . kmetijsko in deželo važnih obravnav; na posled je ime noval gospode, ki so jih za svoje namestnike v tem čijskega zboru izvolile kmetijske družbe avstrijskih dežel. nam- co Inih 7 komisijo, ki d e vah reč: dunajska in moravska gosp. Fid. Trpiu^«., oimjmi^m j^b^ uuma, jc uuuui no, prusnjo c. Kr. ie gosp. Ferd. Schmida, gornje-avstrijska gosp. dr. Hen- vovske kmetijske družbe, da bi se jej naznanilo vse rika Costa, česka, hrvaška, levovska in koroška gosp. kar se tiče drv v naši deželi, družbi poslal obširen dr. Jan. Bleiweisa, tirolska gosp. And. Brusa štajarska jega namestnika ; poslal gosp dr KI kot svo- da j odbor na prošnjo c. kr 7 7 Andrej Brus, tajnika adjunkt bral Za tem je gosp poročilo glavnega družbeneg po družbeniku gosp. Solmajerji temeljito izdelan popis, db 7 7 da je prva avstrijska družba za umet nJ v v kterem so izmed 723 številek od poslednjega občnega naj bi jej zbora bila naznanjena tista opravila, ki so važnejša, da tako ribj Salcburgu se obrnila do naše z rej e družbe imenovala možá, ki rejo, se na Kranjskem pečá s da bi on potem bil posredovalec med jih svet izvé. Med temi je bilo popisano to, kar je salcburško ribjo družbo in z gospodarji na Kranjskem glav odbor storii, da se dovrši po predlog gosp K kterim je mar za to Ďežmana v občnem zboru leta 1866 nasvetovani — o l j xjl.1 ovjli j on^viii^ izrejevanje; odbor je imenoval h družbenih pravil (štatút), kterega je gosp. pečá s tem ribstvom t gosp. Karola Ahačiča, ki se s posebnim veseliem v t . m i a . ______ j vitez dr. Gutmannsthal osnoval, — jv, *^~^- — «^j«** družbenikov dodelan, ki se te dni razpošlje poddruž- vicah" podučeval da Je me nik odbor i^urum, — zarad prešič jih trih eljah c. kr. ministerstva ljudstvo po po Je No da mcam v razdelitev med ude da se je za obhajanje st — km* je odbor v parižko raz-poslal pridelke Ijubljanskega mahů (morasta) 77 r az- tolet dr už b lUC^ víc* OV. JV íiw v^íx^j^^j^ « . ~ fv^Hi» ^ * A w v A ii. v *J w.wxjctuaoj^ci^či JLLičtlILi ^IliUIČtb let namenjena razstava kmetijskih z natanjčnim popisom obdelovanja in stanja tega zem pridelkov in obrtnijskih izdelkov zavoljo letošnj stave v Parizu in druzih neugodnih primerljejev časno odložila 7 da je odbor, vprašan od c. raz-za- de- ljišča, ki ga je sestavil gosp. Po~dkrajšek 7 vélika želne vlade za to, ali ne bi družba dovolila, da se na učilišču za podkovstvo dvelet vladi in živinozdravništvo za dra vilst kmetijska šola v Starem gradu (Altenburg) na Ogerskem je želela vsa plemena na Kranjskem pridelovane tur šice; odbor jej je poslat po 3 storže vsacega plemena, — odbor je od kmetiških gospodarjev prejel 11 napraví odgovoril prošenj, ki so želeli posojil iz hranil 7 men 7 da družba rada přepustí svoje prostore v ta na-vendar ona ne more zidati vece šole, pa bi tudi ske 7 odbor je prizadjal za to, da 11 «ubij prošenj je zahtevala, aKO Ol se ua ujem i<*su_liiii ívaj aiuaiu , Ajcuv, — w. v. rw. uc^oiuo Yiřtut; z* čt s v um šola morebiti kedaj nehala, da to dozidanje ostane brez poprašan: ali naj se tù ali tam dovoli ako bi se na njeni lastnini kaj zidalo bilo ali popoinoma ali večidel uslišanih, 6 jih ni obve pa ljalo od c. deželne vlade oje mnenje o tem n Jm je odškodovanja družbi ministerstva kupčij skega prizadeval za razširjenje da odbor po priporočilu odbor po zvestem prevdarku ali nasvetoval v dovoljenje ali ne ko je občina v M «i xcoaoujcuj^ j a* cbia uč , "-v ju vwwin« v xtjt jo. g x o u. jj*uoiia v iauu j j_icvj da je priporočal se Mengiš povzdigne v trg, in je vlada vprašala prosila vlado naj lnih črvičev paneškihsvi poddružnicam, da po željah vladinih pripomorejo na- tudi kmetijsko družbo za svoje mnenje, je odbor pravam d za šolsko mladino po kmetih in toval, da Mengiš je vreden trg biti da ie doneske za leto 1866, ki jih plačujejo udj v. . ^ • 1 11 V • 1 • 11 V * štanjske poddr q j s jí. e jjuuuruz/muo , glavni , jaaixiciocij c? oo ixcn ssicioivu j-u. v v* ^ \j * \a. ±iaiciu.<\lii.i tuui uíuůui 4 da občni zbor potrdi ta strošek, přepustil tej pod- kom zahvale, da je družba podpírala ministra odbor tUYČll^ UCi nxvju^i« j v y x ouuu tl g Ultl^ kupčijstva baron Wíillerstorf se nanašaje se na sterstvu in to odpoved naznanil tudi družbi z dodat e pod minister dpovedal mini- to d 7 7 da Lr u.z* 111 v; 1 v pripomoć ondašnji šolski drevesnici, — uo jC, e vsled poziva c. kr. deželne vlade od 24. nov. 1865. nilih poddr eta odbor jej izročil osnovo nove mlinarsk stave da Je kakor vsako leto, tako tudi lani odbor po nazna- vladi poročal o lanski let na } Kranjskem, ktera je v obče bila dosti revna, in če âa je odbor na poziv c. k. ministerstva za tudi se ni lakotě bati, bode vendar kmet davke težko I (i© plačeval; da je ravnokar gospod vitez Ludevik drag j Gutmansthal jej poslal 30 iztisov nove knjige o sad- vse poprimite se sadje reje, poprimite se je na o kteri želi, da bi kriplje! Mali trud, ki ga boste s tem imeli se Knjiga ta je prvi del knjižnice ----------------J o ---# 1 J --------------7--"V"«« « vv/i-ij. AU-XV^JLX , OI se zeló razširila po kmetih. Vam bo stoterno poplačal : koristili boste s tem sebi 7 ki kmetu, in uči sadjerejo ne le z umevno besedo je namenjena koristili temuč Toda ojím potomcem, koristili vsej ne 7 V AUitžbu, xjj. uvil oaujoitjv úl \j i^ž et umvYiiu u&ouuv j iv^rnuu j. v/u« uv v oauj ci c 11 , ex tudi s podobicami, ki so med besedami natisnjene. se dalo mnogo mnogo zboljšati adjereji, ampak tudi v vinorej Odbor bode rad razposlal lepe te bukvice poddružni- lini gl cam s priporočilom, da jih razširjajo, ker so tudi prav denar pridelek oraj iz vina po ceni (10 nov. krajc.). k skup 7 Res, da je in da toraj v nasi kmet bi do-ves Vendar ako pomislimo, ^ kako drugod vino pridelujejo, postavimo, na Reni ali __bilo to sporočilo prehrano in predsednik tudi v našem cesarstvu v dolnji Avstrii, na Ogerskem itd., vpraša: ali nima nihče kaj opomniti, predlaga dr. Jan. ako primerjamo dalje tamošnja vina z našimi, spoznali Ko J_e Ahačič JL JL LI C4V>i\j y ïlclj U KJKJX LA CM OWUJ Vi VJUU lij I £i i v T wv^vluvj wv xw£iiv/vxjv | Gutmansthalu zahvalo izreče. Vstávši od svojih sedežev imajo lepo dišeča okusna zbor za sadjerejno knjižico gosp. vitezu bodemo, da se razločij po okusu kot noč in dan zbor to storí. (Dal. prih.) 40 7 50 gold d ko Oni vina, ktera prodajajo po 30, mi za tako zvani ,jkvinô" k Tako se Ipavci Naprej * prvi moj in prav srčen pozdrav na večemu bornih 15 gold, potegnemo. In zakaj ne pri delujemo tudi mi takih vin? Naša dežela je gorkej od unih, in znano javnem odru do Vas. Ako pogledam na sedanj stan vina. je, da ravno gorkota pospešuj okus pavski, oziramo na kmetijo, oziroma na živinorej Po tem takem bi mogla naša dežela še bolj vina pridelovati; zakaj jih pa ne prideljujej kaj je ako enačimo tukajšnje razmere razmeram druzih dežel, temu krivo? Ako se tako vprašamo, vrinila se nam žalibog, da skoro moram reči, da gremo Ip rakovo bo nehoté misel pot. dolgo hiraj c Ůboštvo bije glasneje in glasneje na naše duri > tako „oni znajo, mi ne znamo a tarej že tako pij kmetij e, zemlj djereja se opušča, Zatoraj , predragi, učimo se od ijih 7 7 in res Je učimo se iz Vrtovčeve „Vinoreje" in drugih bukev in časnikov slovenskih, kterih imamo, hvala Bogu, že obilo. Učimo V zarad pomanjkanja gnoja, Saujvivj«. ^^ v/j^ov^, g*« » vuwmu, «■"wiu *jj-iau_uvy, u v am u ug u, z.« u uho. u cimo je mnogo mnogo premalo, in mi vse to mirno se, skušajmo in obdržimo, kar je dobrega. Napravimo gledamo, godemo kakor so jo stari godli, obrezujemo ipavskemu vinu prosto pot v ptuje dežele trte po starem kopitu, napravljamo mošt po najslabšem vimo ga v kupčij s načinu, dokler nas težka butara dolgá iz sanj zdrami da s tužnim srcem zdihnemo na svetu ni več živeti prav imate, starokopitnežem 77 kaj bo 7 ! Al tem, da 7 poprimimo se zraven tudi ga umno obdelujemo V Ip Bog pomagaj ! živina je podlaga vsemu kmetijstvu ura zakličem vam svet dkljenkala 7 ovác, kjer j kraj kaj ti poprimimo se reje eJ njo pripraven bejmo mesto žita kupčijske sadeže, kteri vendar se Je o^ J^ opremenil; zob dosti, kruha malo; kdor se sve- več dobička prinašajo, nego drobno tom ne napreduje, gorjé mu! Le kdor umno gospodari, delujemo. Varimo gozda, da nam silna burj nJ ki ga pri se sil se bode živil in si pomagal. Se ima naša zemlj prostora Povejte mi, predrag dosti ali resnico govorim ali niša ne postane in hiš ne odnese ne 7 ako rečem, da lOkrat toliko bi se lahko přidělalo avi. Kdor ima sedaj 10 gold Napravimo si za kmetij 7 kolikor se pridela v dohodkov, imel bi jih lahko 100 3 pnpravniša pohištva, pro stoma in zračna poslopja, da si zdravje ohranimo. Napravimo si bolj V V gnojisca revi in dihujemo' po soldu, na toliko sto in sto zlatov, ki pred pa pod ledino ležé, pa ne mislimo. Kolikokrat pa, adlogi liko za kmetijstvo vredne gnoj 7 da se ne bode to-gubivalo. Dajajmo pridno otroke v šolo, da se kaj koristnega naučé cimo nami Jih 11 Cl 1111 y ^JCAj j^V^VA I^UIUU jv W» v * letamo in letamo, da par soldov vjamemo, sadjerej s ktero bi lahko na stotine goldinarjev přidělali, zane- ne pomolzejo mar jamo je 7 delati, ne postopati Ne pravdajmo se tako radi, da dohtarji naših krav da bodo kadaj delavni kmetj koliko praznega prostora, tako zvanih gmajn, v se ktere sedaj malo ali celó nič dobička ne dona- gove ne zabredemo • « i • -i i w 1 1 1 • 1 • 1 TT • i v 1 Ne jemljimo po nepotrebnem na posodo, da v dol j Kj OC , IVUV/iU ouuCAJ U1C41U m« šajo, na kterih bi vendar tako žlahno 7 rodilo. Ko težko kajt vzeti lahko 7 vrniti liko nikih emlj imamo tudi po ijivah 7 7 bi brez vse škode okusno gradih sadj in v Učimo se pošteno in složno živeti Ni laž ne, ako rečem da bi nam sadje lahko vrglo ravno toliko, kolikor za vino vzamemo. In s kako lah-koto bi te denarce prislužili! Zakaj puščamo zlati denar pla pas- jjali ! sreča v naše hiše povrne 7 a se mir m Predragi sodoljanje, ako bodemo tako delali, zago tovljam vas, da revščina m iz rok, kterega tako krv potrebujemo? ip 7 prelepa Ip bode zgine 7 še lep dolg bo postala Vem vse drugo da mi porecete: govoriti je lahko, storiti pa Kj bodemo pripravne divjake dobili? Ip ti ne rastejo za vsacim grmom ne rastejo drevesa, iz repe sivi Nanos smehljal se bode zali nevesti ter kazal mesto oštrih zob, sivih skal, z drevjem ovenčano glavo. po vnanjem svetu, na njegovo ime bode slovelo Nanosa. Iz fižola poštenje zanašala se bodo vsa ljudstva. In to zaupanje, tudi ne. Glejte si, tù moram ravno omeniti 7 da mi ip nismo še do tega prišli predragi Ip da bi iz pešek drevj jali. Koliko hrušek 7 jabelk ; 7 češpelj itd. pojémo, peške pa pomecemo, da ne přidej yj JLJCILVJICLJ V_1 v>lCl J ULL \J y 111 O \J 1 UUUiii « VA^IC* J 1X1 \J y IU v nobeno rabo , čeravno bi nam dajale lepih divjakov, razlegalo se bode od rebrnatih Rebrnic do višnjevega našo dolino, přivábilo tudi kjer je čast, ondi ni brez dobička přivábilo nam bode mnogo gostov v mnogo novcev v naše žepe : Zatoraj delajmo in se enkrat rečem delajmo in ali ki bi jih lahko prodali. Iz vsake peške zřaste kra- Cavna, od sivega Nanosa do pušcobnega Krasa: Srečna, sen divjak 7 kteri je mnogo mnogo lepši od gozdnega trikrat srečna, presrečna si Ip divjaka. Na malem prostorČeku zemlje zaredi se tako lahko na tisoče drevesec kopati peške posej ati in j to delo mlj treba opravlj pre- Koliko \arodne stvari. bi to naso dolino olepšalo, koliko novcev bi s tem našim kmetom v žep smuknilo ! še celó našemu prehu demu mačku, burj bi s tem figo pokazali. Zato, pre To-le je govoril gosp. A. Pegan v poddraški čitalnici na velikonoční pondeljek pri mali besedi , pri kteri se je tudi pelo in ae marsikaj deklamovalo. Ker se nam zdi govor tehten, zato ga podamo „Novicam." Vabilo na pristop đramatiškemu društvu Njih Veličanstvo presvetli Cesar so s previšnjim J. S č. sklepom od 2. marca t. 1. dovoliti blagovolili napravi dramatiško društvo v Ljubljani. 7 da se 10! Slavno predsedništvo c. kr. deželne vlade je 18. aprila t. 1. potrdilo pravila, po osnovalnem odboru predložena, kterih poglavitni obsežek je ta-le: Namen društva je vsestransko podpirati in pospeševati slovensko dramatiko. Zatoraj hoče društvo: a) skrbeti, da se razvije slovensko dramatiško slovstvo, in v ta namen izdajati gle-diške igre; b) ustanoviti svojo dramatiško učilnico; c) napravljati glediške predstave; d) osnovati dramatiško knjižnico in omisliti potrebno opravo. Ud postane lahko vsak izobraženec obojnega spola. Neoporečen glas je bitni pogoj, da se kdo v društvo sprejme in da v njem ostane. Udje se ločijo v: predstavljaj oče, pisalne, podporné in častne. Vsak ostane ud, dokler ne naznani odboru naročito svojega odstopa. Vsak ud ima pravico: a) da pride k velikemu zboru, pri kterem se lahko glasi pri vseh razgovorih, glasuje in voli odbor, pa tudi sam je lahko izvoljen; d) da lahko odboru podaja nasvete, kteri se tičejo društvenega namena; c) da dobi vse po društvu izdane knjige po znižani ceni, da rabi društveno knjižnico in prihaja k društvenim vaj am. Dolžnost predstavljajočih udov je, da se redno vdeležujejo učilnih vaj in da prevzamejo odlocene jim naloge. Dolžnost pisateljev je , da spisuj ej o društvu pri- merne knjige. Da pa more spolnovati društvo svoj namen, plačuje vsak ud na leto en goldinar, podporniki pa dva goldinarja a. v. Ta donesek se plačuje v prvi polovici leta (to je, do konca meseca junija). Pisatelj em in predstavljaj očim udom sme odločiti odbor po zmožnosti društvenega imetka primerno nagrado. Dohodki društveni so : a) letni doneski udov ; b) prejemki za prodane knjige ; c) prihodki od javnih představ; d) dobrovoljni darovi. Društvo ima svoj sedež v Ljubljani, vendar sme tudi po druzih po večem slovenskih krajih s pri voljenjem c. kr. deželne vlade poddružnice v smislu teh svojih pravil osnovati. , Ko osnovalni odbor-to za vse Slovence radostno novico na znanje daje, ob enem prijazno vabi vse ljubitelje slovenske umetnosti, vse častitelje veličastne modrice Talije, da obilno in brez odloga pristopijo k novému društvu. Evo dragi rojaki, novo polje, kjer bo skušal slovenski genij mlade svoje perute. Kar so izvrstni domorodci že dolgo želeli, kar se jim je pa le z malim vspehom izpolnovalo, ker so bile posamezne močí preslabe , to skusimo zdaj z združenimi močmí. Položimo temelj narodnemu gledišču, ktero bo bistrega uma slovenskega vredno, ktero bo prijeten dom za narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in čiste narodne besede, ter budilno zrcalo plemenitih čuvstev in djanj človeških. Blag namen, ki si ga je društvo postavilo, ta nam bodi vspešno priporočilo pri vseh prijatelj ih slovenskega naroda. * f ( D ; Obilno tedaj pristopljujťe, dragi rojaki, vsak' po svoji sposobnosti, v naše kolo, razglašujte društveni namen, in vabite vsaki v svojem krogu. Posebno se priporočamo vsem odborom slovenskih čitalnic, da bi nam pomagali po svoji moči, saj bo društva napredek in obilen sad dramatiške umetnosti posebno tudi njim v korist. Za Ljubljano sta prevzela poverjeništvo gospod dr. Jernej Zupanec, notar in blagajnik slov. Matice, in gosp. France Vidic, trgovec in blagajnik čitalnice ljubljanske. Lepo prosimo tište rodoljube, ki bi hoteli društvu poverjeniki biti, da nam hitro blagovolé naznaniti svoja imena, da jih razglasimo. Društveno leto začnemo s 1. januarjem 1867. leta. Dopisi naj se pošiljajo „odboru dramatiŠkega društva v Ljubljani" ; letne prineske sprejema zacasni društveni blagajnik gospod Dragutin Žagar, uradnik c. k. deželne blagajnice v Ljubljani. Konečno se še obrnemo do tistih naših rodoljubov ih pisateljev, ki imajo izdelane dramatiške igre, naj so izvirne ali prestavljene, da bi nam jih hoteli naznaniti, ali pa precej rokopise poslati na društveno porabo. V Ljubljani 1. maja 1867. V imenu osnovalnega odbora: Luka Svetec, predsednik. Josip No Ili, tajnik. „Das Slaventhuin besonders in Siiđosterreich6', ,,von einem Adoptivslaven." Razuzdanost, ktera se je polastila nekterih nemških časnikov, kader se spominjajo Slovanov, nima ne konca ne kraja. Strupene sline plujejo Slovanom v obraz, sramoté, zaničujejo, psujejo jih, da kaj tacega zgodovina ne pripoveduje. In to delajo v imenu in s pozivom na svojo kulturo, v imenu in s pozivom na človečnost!! Ali morejo o omiki, o Človecnosti govoriti taki časopisi, ki delajo tako nepošteno, kterim je glavna krepost — surovost in laž? Prišlo je do tega, da je moral nemški jezik nalašč za to izkovati sramo-tivne besede, da se ž njimi sramoté Slovani. Turek in Slovan, prvi zlato , drugi blato ! Sveta tem časopisom ni nobena reč, resnica jim je laž in laž — resnica vselej, kadar je treba Slovane sramotiti, ovajati in čr-niti. Ti časopisi so največ krivi, da v Avstrii hodi vse navskriž, da peša občno blagostanje, da umira vera in zaup. Rodoljubje razglašajo za izdajo, plašljivost za moralno junaštvo, izdajo za rodoljubje. Zoper take so-vražnike nimamo orožja. In kdo so ti sovražniki ? Večidel ptujci, ne Avstrijci, prišli so med nas Avstrijo podirat, da laže osnuj ej o veliko Nemčijo. In te lažnjive preroke slušaj o celó nekteri vladni možje ter jih pla-Čujejo. To je hudo, tako dejanje mora žaliti in strašiti vsacega, kdor dobro in pošteno misli z Avstrijo; po tej poti ni mogoče mirne sprave med narodi, po tej poti mora Avstrija razpasti. Naš namen ne more biti boriti ali pogajati se s tacimi sovražniki, ker njim resnica nič ne veljá. Namenili smo se danes samo spregovoriti ozbiljno besedo o sestavku: „Das Slaventhum, besonders in Síidosterreich. Von einem Adoptivslaven", kterega je te dni přinesla „Triester Zeitung." Ta sestavek pre-vrača slovansko zgodovino samo v ta namen , da Slovane črni in psuje. Po tem sestavku so Slovani največi barbari, roparji, za omiko popolnoma nesposobni» Naj blagovoli nam povedati „Triester Zeitung" sine ira et studio: od kod je prišlo poljedelstvo, obrtnija in kupčija med Nemce. Ali ne izmed Slovanov? Porok je temu Herder. Kdo je preporodil nemško slovstvo ? Ali ne luziški Srb Lessing? Od kod^ imajo Nemci cerkveno petje? Luther ga je našel na Českem. Kdo je varoval Evropo, da je niso potopile divje trume iz Azije? Kdo je pobil Mongole in Tatare? Cehi in južni Slovani. Kdo je ustavil presilne Solimanove trume? Bil je Sobiesky, bili so južni Slovani. To in še mnogo druzega so storili Slovani, in s tem obvarovali Nemce in vso zapadno Evropo, in morebiti bi se še dan danes bliskal polomesec v Berolinu in Parizu, da vsega tega niso storili Slovani. In ako bi vsega tega ne bili storili Slovani, kje bi danes bila 162 y da ter jim noge liže? Naj temu pošteno odgo Zeitung", pa mirna Bosna! nje kri preli va nalašc krivo, kakor da Slovenec iz Koroškega y nemška kultura? Ce je temu tako, kje je dolžna hva- pernik našega národnega razvitka, mil nam je in drag ležnost? Ali je morda Slovana Bog za to ustvaril, da od kodar je koli přišel. Naj tedaj dr, W—o ne računa je samo varuh drugim narodom f yy lz Primorca Gori- Triester skega ali Štajarskega, in ravno tako Ceh, Hrvat itd. s pošteno voljo ne bi mogel kompetent biti na vsaki Šolske stvari slovenski gimnaziji Ako pa dr. W—o še tudi s Dr. w Neue fr. Presse4 * in pa naravopis v srednjih učilnicah slovenskih. (Konec.) Tudi o zemlj episnem podučeva nju imam v rokah dve teki, obe še celó na novo prepisani; tudi tem ni vstreženo, naj se spomni, koliko je avstrijska država pred nekoliko leti trošila na štipendije za pripravnike učiteljske po vseh nemških in germaniziranih gimnazijah; ali bi to krivo bilo, ako bi se tudi za ta domači namen podělila kakošna štipendija? Toda mirne duše lahko g. dohtarja zagotovimo, da tega ne bo treba. Če lahko učenci morali so veliko risati o gorah, o stopnjah ali takega. *) gradih, ćela porečja (Flusssysteme) itd. Le dva ali tri primere iz ene teh knjižic: „Jeder Lângengrad wird - dr. W—o ni zadovoljen s temi resnicami, mu še je „sine ira et studio" povedati kaj več 2. nach der hohrn Zahl bezeichnet, der entschlissenden Zabavne stvari Meridiane benannt heisst der Lângegrad; die Geogra-fische Lage irgend eines Punktes wird die Breite und Lângegrad bestimmt, in welchen er sich befindet" ... „Die tiirkische griechische Halbinsel werden im Norden begrenzt: durch die untere Donau bis zur Mundung der Sawe, weiter die Sawe bis zur Mundung der Kulpa, dann die Kulpaquelle eine genaue Linie bis zum Busen Obramba zarad razlage mojega imena v 9. listu letošnjega „Glasnika." Za trdno sem mislil, da jaz sem edini pravi SI venec al moj najveći časti vec u VJ o , cbL můj uaj v cvji v; glaša po svetu za Nem on moi ki kum mi dal me že vom Fiume." To se res po zadržaju kakor tudi po je- toliko „živenia", toliko hrane slajše od konjske in ki me je napajal s sokom bi ta nesrecnež me izdaj ziku priporoča vsem učenjakom ! Ravno tako klasično volovske krvi, na obe strani stoji v obeh tekah: „Die Alpen unter- strega svojega duha on y ves za- scheiden sich von Apenninen durch Coll-Penda (ena ima prav: Col di Tenda) und durch Tanaco Quelle. kop Babi' v ( prašnate foliante y m ljubi srčniše yy Anne švicarsko dundasto babelo, nego mene flet eni stoji: >y von der Marchmiindung bis Die Karpathen ziehn sich bodenformig nega fantiča, kteri sem muhin dundo in komarov ded, it • ♦ In med mnogimi dru- gimi iso 1c tuj -tvjl v uucu ^laoi vl1«i\u . „jl-f.iv/ kjixo/xxvaxxxc*- xjlii-ww ijli-ui x x 1/xxk.xxxxoiv v^uoac , - j ckii. vische Tiefebene im Siiden und Osten von dem Skan- o kterem je moj kum večkrat rekel še to ki v obeh glasi enako : „Die Skandina- nike niti pritikline slovenske ta presneti jezikoslovec mi ne dá veljati niti kore jaz y bogi brencelj da y dinavischen Halbinsel begrenzt. u Al želi še kdo o drugih predmetih takih dokazov? „bremsel živim preveo v božjem strahu, sem na enkrat švicarsko - bavarsk lahko mu strežemo na pr. z latinskim jezikom. Gorj Neki vam, južni Sokolci, da niste me klicali obad, kakor me imenujejo nesrečni Hrvati ucenec ki je sedaj v enem od najviših razredov stare Cehi in Srbi in še nekteri drugi „Slovenie". Ime ima iz latinske knjige prvega razreda ponem- obad bi mi tudi ljubše bilo, ker v moji naturi tiči Ilirije, čeno : „Viele Menschen denken uber dieselben von dem- neizmerna selben Tage nicht dieselbe. Azedemizier und Peripa- želj badat ljud m živino. Kot dundo muhin in ded komarov imam slavno titier waren einst dieselben ... Die Rede ist irgend eine rodoslovj stillschweigende Miene des Geistes.. Die Sitten bilden Rimlj ' y yy in ce ze o muhi jedem seiner den Gluck. Die álstesten sind jede die maščeval nad svojim filologom? vnukinji pravi slavni et muscae inest bilis", kako bi jaz ne bi se moji Al kaj bomo dalje gonili to nezmisel Dokazal bodem toraj iz bukev najučenejših jeziko schwerste." ki je je vsa ta teka polna kakor ta, „wenn nicht das slovcev od Isidora do Muysa, da nisem pritepen Svi Gefàss rein ist, jedes das giessest du hinein ? er wird car ali Bavarec, marvec kranj sko-slovensk sauer" itd. itd. . S1 primeri r debela laž nas razumi dr. W Korenika mojega imena je ali brnk ojak. o y kam segamo s temi sem se naučil iz MiklošiČa (str. 47) tem hočemo dvoje dokazati: prvo y y da da je da rad brnim, brenčim ucenci y kteri take reči pišejo na ta so me lj udj polsk Moj navada je, brzmim), zato začeli imenovati: brencelj, „tabanus način, imajo dovolj znanja nemškega jezika, kakor strepitans, susurrans. « nam hoče on dokazati, za lahko in dobro napredovanje v kakoršnem koli predmetu. Drugo pa je to, da mu dokažemo, da je našemu narodu, naši omiki, ktere ž njim enako ime Ker je zibelka prededa mojega stala v lepi kaš mirski dolini, kakor brata Nemca: bram si mi še bolj želimo kakor naš narobekritikus W. > s u x u vaiia xxx „ u l urnaia , xt? v juyiujji jv/ xxx'^j uiai konkurencijo učiteljskih kompetentov, ktero nam on nemčak postal ošaben, ker je leta 1848. avanciral do s brenčal in Tam brumal sva oba v lep y log tedaj imam brnil 'i v Evropi je moj brat tako hudo hvali y kaj slabo pomagano Dokler med „Reichsbrem«v, , kompetenti ne bodo taki, kterim ni samo njihov kruh y ampak tudi pravi napredek naše mladeži pri srcu > naj grejo vse kompetencije rakom žvižgat, in raji bomo ljenih o badal. Odkar v Ljubij in celó nepristojno okoli pomaži in posvećenih oseb brenčal, in dynaste živim y v sem prav p o h 1 prav umno poznamovanje za nemško besedo sprejeli enega ali pa dva kompetenta pridna ter skoz in hoflich, ker meni ubogemu Slovenčeku je skoz veljavna, kakor pa celo kopo takih ki bi na sceno v hlevih, ne pa v belih dvorih dopu robe delali v šoli. Ni se bati, da jih ne bi koj dosti bilo za naše potrebe, — tega se pri Slovencih ni bati Brat nemčak: bram y brám y brem ; brem ^/xxv/ uMov fvwv^, — ou ^xx uiuyuuwu xxx Ma,tx, *) Popravek. Stran 137 na drugi polovici red 23. odzdoli ker gotovo vodje na kranjskem deželnem zboru ne namesti wahrscheinlich beri wahrlich; str. 147 na 1. polo- • 1 • • - - --- - - - - - — * * - ~ ~ mi s lij o besede y y kakor je dr. W —O zgrabil neke posamezne vici ređ 16- odzgor.s se beri si; str. 147 na 1. polovici red 38. v v ces da je med „kronovinami' stvarjenimi po nase Bachu in pridržanih po Schmerlingu, kitajsk zid _____ _________ načelo je pri tem to: kdor slovenski dobro znáin ni ZO- lovici red 24. odžgor: da so vse te beri: da' so za solo vse'te. odzdol: mu beri mi; str. 147 na 1. polovici red 37. odzdol: gredo č po beri gredoč kot po; str. 147 na 2. polovici odzdol : Ein Deutscher wird es beri Ein deutches wird er; str. 147 na 2. po- 163 sele mi je reberce strl, tudi jaz sem se v staroslovan- sim odpusta (urlavba) do konca letošnjega šol skem prajeziku zval: bramkaras, kakor se lahko skega leta za ves čas tega odpusta ne za- bere v lemberških letopisih, pozneje brankař, bran- htevam ne krajcarja svoje plače; kar ? koncu in ker zavoljo splošnega preganjanja ali „pre- šolskega leta se odpovem svojemu učitelj- brenk zmirom slabejši postajal, stvu. — Eno uro pred gori omenjenim občnim zborom gamama" je moj zato sem spremenil rodega gutturalca k v mehkejši c, sem prejel od upravništva pismo, v kterem se mi pravi, in brenčeči gromeči r v milejši I, in celó glasnik a da mi upravništvo vzame službo, ako se jej seje prekopicnil v e. Postal sem iz bramkara bren- sam ne odpovém do začetka državnega zbora. celj kakor Frànzel iz Franka. Na to pismo in nanašaje se na moje gori naznanjene x c\j xl /j v 1 ali jl- JL tiv jul ub ^ * v v j^vujkv j v/ ^ w jut« jjlxv/j v ^ v jl JL jlluiti jllui1jlj vuv/ Moj lepi glas seje ljudem tako dopadal, da so stari besede in na odgovor predsednikov, sem v pismu od 2. Slovenci celo orgie in bobe nj imenovali: brencalo. dne t. m. prašal upravništvo: ali ostane pri svojem Kakor moja unukinja muha je bila ljubimka Bel- sklepu, ki mi ga je vedeti dalo, bo^â Svetovitova , taav j uaj t^ux ^^ xjuítvi. JL VA uuv I ^ axi. V/J V f V&VJV 1 ^ ^ T vam» W T j^iwoaiuj1 kteri samo ne pere (ferit), temoč tudi brni, brenči, viselo, kako bodem daljeravnal o tej zadevi. tako jaz največi zato so ga stari Slovenci tudi imenovali : Bram, Bran kakor Grki svojega Zeusa: faofiiog, pQovraïoç, Rimljani: goje ali pa da sprejme prijatel Perunov, moje pogoje? Od odgovora na to vprašanje bode za- " seji dne t. m. je upravništvo sprej elo moje tem je tedaj djansko přiznáno to načelo Brontes itd. (princip), da profesor na dunajski kupčijski Moje ime je sorodno z grškim @Qé[iœ} latinskim akademii sme tudi deželin poslanec biti. fr emo, in nemškim brame, brume. v Ljubljani sem zeló omedlelj z ki sem jih povedal predsedniku, upravništvu On bo v državnem zboru predlagal, da se popolnoma Pred prekličenovarekrutna postava. Kranjski de- Ti pogoj i so in ravnatelju akademijskemu. začetkom letošnjega državnega zbora pro- želni zbor je v poslednji seji prosil, naj se saj začasno 164 odloží ta postava, pa ni bil uslišan. Zdaj pa se utegne tej postavi v državnem zboru še buja primeriti, in gotovo je, da kranjski poslanci bodo radi glasovali za ta predlog. Dr. Gis kra bo tudi predlagal, naj za gotovo odloci, koliko naj cesarska armada ob mirnih časih šteje vojakov. Ker ima Avstrija doma dokaj opravila in se zdaj ne more vtikati v velike vojske, zato bi utegnilo 150.000 vojakov za mirne čase dovolj biti; le toliko smo jih imeli pred 1848. letom, in to je le polovica tega, kolikor jih imamo zdaj. Po takem bi se krvavi davek, ki tare gospodarske razmere našega cesarstva še bolj kakor denar ni davek, na blagor vsaki deželi zeló zmanjšal. Tudi o tem vprašanji bode menda državni zbor edinih misli. — V sredo pride minister Beust iz Pešta nazaj in zvečer je spet pri njem shod državnih poslancev. Tako imenovane „konferencije poslancev" so vsak pondeljek in petek v „stari orož-nici;" tudi naš poslanec dr. Klun se jih udeležuje, ker se v teh skupščinah nič ne sklepa, ampak le vsak svoje reče. — V saboto, 10. dne t. m. je profesor dr. Klun zadnjikrat bil v šoli kupčijske akademije ter se s kratkim, pa tehtnim govorom od svojih učencev pošlo vil. Studentje so potem poslance poslali ljublj enemu učeniku v slovo, in tú se je videlo , kako radi so ga imeli in kako rad jih je imel tudi on. Gosp. dr. Klun, česar imé slovi deleč čez meje avstrijske, bode zdaj svojo delavnost posebno obračal na svoja dva narodno-gospodarska časnika „Volkswirth" in „Assekuranz," ktera sta med trgovci, obrtniki in kmetijskimi gospodarji zeló razširjena in visoko cenjena. Vrli naš rojak dr. Klun je tedaj z gub il službo, za to, ker učenik ne more biti poslanec, kakor kupčijska akademija dunajska pravi. Čuda, da drugi in celó cesarski učeniki pa vendar brez strahu, da bi službo zgubili, sedijo v državnih zborih. Uganjka k tej zastavici je menda le ta: Klun je zastopnik in branitelj slovanské ravnopravnosti, in to je nem škem u „Verwaltungsrath-u" trn v peti! Iz Ptuja. — 23. maja t. 1.. dopoldne ob 11. uri ima čitalnica ptuj ska občni zbor. Na dnevnem redu stojí: 1. Sporočilo podravnatelja o družbini delavnosti v preteklem letu; 2. sporočilo blagajnika; 3. volitev odbora ; 4. predlogi in nasveti posameznih udov. — Po shodu je skupni obed, zvečer pa „beseda" s petjem, glediščino igro in plesom. — Pred zborom^ ob */,> 10. uri je črna maša za bivšega ravnatelja Cuček-a. — Uljudno se vabijo vsi udje, da se udeležijo zbora, obeda in besede, in da počastijo spomin ravnatelja Cuček-a sè svojo nazočnostjo. Iz Gorice, (a+z). (En večer v piv ami pri „Katarini"). Ko so tukajšni gimnazijalci izvedeli, da je po vseh slovenskih pokrajinah znani slovenski pesnik g. Miroslav Vilhar došel v Gorico, se jih je obilo zbralo v gori omenjeni pivarni, kjer so sè Solkanskimi fanti vred svojega preljubega gosta željno pričakovali. Ko naš pesnik v dvorano, čez in čez napoljneno, stopi, zagromé živio-klici, da se je dvorana tresla. Ko se vsi posedej o, zažvrgolé goriški slavčeki milo melodijo, in ko velik dijaški zbor odpoje, vstane neki sedmošolec in pozdravlja v izvrstnem govoru, v imenu vseh dijakov, ljublj enega pesnika. Živio-klicev zopet ni bilo ne konca ne kraja. Vrstile so se potem raznovrstne slovenske, hrvaške, srbské in češke pesmi, ktere so dijaci z gromovitim ploškom zvrševali. Po petji pa je naš pesnik mlado, kakor okoli svojega očeta zbrano družinico sè svojimi medenimi in okroglimi pesmicami, in sè svojim humorom razveseljeval tako, da je vsem srce igralo veselja. To je bil večer, kakoršnega ni še doživela goriška mladina. Se le pozno v noč smo se locili v sladki zavesti, da ne pozabimo večera radosti polnega. Ti pa, draga domovina, s ponosom moreš gledati na tako za izvrstne rodoljube vneto in jim hvaležno mladino. Dokler ti živi taka mladež, ni se ti bati, da bi propala sveta narodna stvar naša! V Volćeh pri Tminu 8. maja. -- Z veseljem naznanjamo, da 25. aprila t. 1. je c. k. namestništvo v Trstu potrdilo pravila našega „bral ne ga društva",, čegar glavni in edini namen je ta, da ukaželjno ljudstvo za maj hen denar potrebno berilo dobiva. Iz Otoka. (Oćitna zahvalaSè srčno radostjo pozdravili smo v „Novicah" 17. pr. m. iz Krope poslana očitno zahvalo do si. deželnega odbora v belej Ljubljani zarad prepotrebnega razpošiljanja stenogra-fičnih zapisnikov našim zapuščenim občinam. Hvala Vam, vrli Kroparji, da ste ravno Vi prvi javno sprožili blago misel, ktera je gotovo uže dolgo tlela v vsacem poštenem sercu. Z Vašo zahvalo si. deželnemu odboru tudi mi tu očitno svojo prisrčno strinjamo s preponižno prošnjo, naj bi slav. dež. odbor blagovolil stenografične zapisnike od vsake seje — prej ko mogoče nam sproti pošiljati. da po tej poti precej lehko natančno izvemo važne obrav-nave svojih zastopnikov, o čemur nam časniki le površno ali pa — če jim bolje kaže — še celó inostran-sko donašajo. — Naši pogumni narodni poslanci naj so pa prepričani, da bodo njihove trudapolne priza-deve kmalu obrodile obilen sad —ponosno národno zavest v javnosti in pravo politično zrelost! — Slava! Občina mošenjska v Otoku 4. maja 1867. Janez N. Avsenek, župan- Tomaž Grilec. Matej Ambrožic. Crnomelj 10. maja. *) — Po dognani volilni bitki je tudi pri nas nastopilo mirnejše vreme. Pažljivo zdaj vse le gleda na hrvaški zbor, kaj bo on dognal. Bog-daj , da mu blagi njegovi nameni po sreči stekó ! — Sprejmite zdaj nektere drobtinice iz naše zemlje. Nedavno pridrdrá proti večeru D. D. iz M. z očetom svojim. Pripovedujeta nam, da pri kipcu na kočevski cesti polegSvibnika je zaklad (šac) zakopan. Brž se z orodjem vzdigneta na delo M. B., M. L., L. P. in J. K. Kopali so skupaj ponoči in zaklada iskali, — a ničesa niso dobili. Smejati sem se moral, ko se mi je pripovedovalo, da je M. B. pred razpelo (krucifiks) na kolena padel in tako-le zaklada prosil, da bi čez noč obogatel: „Bog daj in mamka Božja, da bi šac dobili !" Nisem si mogel kaj, da ne bi bil odgovoril na to, da zemlja ima res veliko zakladov; naj le prav prav pridno kopljejo in vsako leto kopljejo, pa umno obdelujejo zemljo, gotovo najdejo „šac." — Naš novi odvetnik gosp. dr.Dragotin Breznik biva že od 6. u. m. tukaj ; še predno je k nam přišel, smo že izvedeli, dajevnet za pravično našo narodno stvar. Dobro! Saj vsak pošten clovek mora to biti; tudi naše kraso-tice prebirajo marljivo slovenske časopise in knjige. Slava takim vrlim hcerkam matere Slave! Iz Kranja 13. maja. — Ne da se tajiti, da se muzikalno izobraženje v sedanjem času prišteva neobhod-nim pogoj em obče omike in pritegniti se mora onim, ki si prizadevajo, da se to izobraženje čedalje bolj razširja. Tudi pri nas je dokaj oseb, ki bi se radi izur-jevali v tej umetnosti; povzdignilo bi se s tem ne samo naše društveno življenje, ampak, kar je še potrebnejše v našem mestu, tudi cerkveni godbi bi si na kolikor mogoče višo stopnjo pomagalo. Da se pa vresnici želja ta, treba nam je pred vsem osnovati kak zaklad, iz kterega bi se mogel plačevati v muziki temeljito iz- *) Na priloženo drugo pismo odgovorilo se bode pismeno. Vred. u r j en učitelj. veseljem smo tedaj sprejeli te dni gospod dr. Janez Ahačič, posestnik ) f sporočilo, da ni samo mnogo naših mestjanov istih misli ampak da že tudi nevtrudljivi gosp. France Kadilnik ki si je tudi mnogo prizadjal, da smo dobili telegrafi- Ško postajo, nabira podpise v ta namen. — Bog daj ! srećo Beseda 5. maja v čitalnici naši bila je zeló zanimiva in vredna, da jo v spomeniku naše čitalnice posebno zaznamvamo. Odlikoval se je slavnoznani pe-vec opere gosp. Mel kuš. Izbral si je tri posebno lepe pesme, ktere je pel v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Da je bil z živahnimi dobroklici sprejet, mi pač dostavljati treba ni. Ravno tako hvaležni smo bili tudi gospodom pevcem, ktere so to pot dobrovoljno podpírali prav izvrstno peli dva kora „Sto čutiš" in „sabljica dijaki đunajskega ^vseučelišča, in ki so moja a kakor tudi gospodičini P. 7 ki nas je zopet Preteklo razveseljevala s prijetnim svojim glasom. nedeljo ob 4. zjutraj pa je napravil naš „Sokol" svoj prvi letošnji izlet. Romal je k sv. Joštu, kamor ga je spre- milo mnogo naših mestjanov in prav lepo število naših krasotic. Pri sv. maši so „Sokolci" peli in stregli. Po službi božji bil je zajuterk pod lipo; nenavadna radost je kraljevala v vsi družbi, ki se je razodevala v pe-smih polnih gorečega rodoljubja, in v telovadbi. Se proti poldne smo se, želeči da temu prvemu izletu kmalu sledi drugi, vrnili prav židane volje z milimi našimi spremljevavkami in spremljevavci domů. Iz Ljubljane. Sedanji naš deželni poglavar gosp Konrád Eybesfeldski je že nastopil svoje opra-vilstvo. Te dni so se mu poklanjali ces. uradi, deželni odbor itd., danes mestni odbor, odbor hranilnice, kup- druge 7 --------------7--- čijska zbornica, kmetijska družba družbe, med njimi tudi „Matica", „čitalnica" in „južni mnoge sokol." Le en glas je o vrlo dobrem vtisku, s kterim so se vse korporacije in družbe poslovile od prečasti- tega novega deželnega predstojnika ; so „Novice" prav tak, kakor po štajarskem in tržaskem slovenskem časniku zadnjič pisale. , ) [ Iz Ljubljane. (Gospodom volilcem ljubljanskega mesta.) Zdaj ko imajo kmalu volitve biti novih mestnih odbornikov, stopi mesijanski volilni odbor zopet pred Vas in Vam priporoča možé, kteri so Vašega zaupanja vredni. Pri tem priporočilu mestjanski odbor ni gledal izključljivo na to, kakošne politične stranke da je mož, ampak da je tak, da se po njegovi dosedanji javni delavnosti sme pričakovati, da bode délai na prid in blagor glavnega našega mesta. volit vsi ! Gospodom volilcem, ki volijo v razredu 23. maja t. ? se priporoča: gospod dr. E. H. Costa, dozdanji mestni župan 7 m 77 V. C. Župan, trgovec in predsednik trgovske zbornice. Gospodom volilcem, kteri volij v du 25. maja t 7 ■se priporoča: gospod Andrej Malič, posestnik 7 77 77 dr. Anton S eho ppi, c. k. vladin svetovalec. Matevž Schreiner, hišni posestnik in pasar- 77 77 ski mojster, Jožef Župan, korar in stolni fajmošter dr. Jožef Župan, advokat. 9 Gospodom volilcem, kteri volijo v razredu 28. maja t. 7 se priporoča: 77 77 77 77 VAX. UttU \JU JLJL U « U i V; J ^UÛV^OlUiiV , Karol Holcer, posestnik in trgovec dr. Jernej Zupanee, c. k. notár, Gustav Ťonie s, dr. Leon Vončina, profesor. Ljubljani 11. maja 1867. posestnik in tesarski mojster, Strah Mestjanski volilni odbor. , ki ga je zastran novega katastra na Kranjskem obcutil deželni odbor in ki so ga izrazile „Novice" v spisu svojem „Nova katasterska mera", tolaži „Laib. Ztg." v listu 108. s tem, da to, kar vlada zdaj zemlja namerava 7 ni nič druzega, kakor samo to 7 da se iznova meri; to merjenje je prvo pri in tacih pravljanje za revizijo (presodbo) katastra pripravljavnih dél bode še več, predno pride cenitev tega 7 koliko zemljišča nesó. Ni dvombe pravi o meda vodila, po kterih se imajo do- njeni spis dalje neski zemlj iš čini ceniti, bode vlada dala p o p r e d v prevdarek državnemu zboru in deželnim zborom. takem zdaj res druzega ne bo, kakor to da se Po bojo zemljišča na novo merila in da se to zgodi poredoma po vseh deželah s starim katastrom. Ker Je to isto razjasnilo prejel tudi deželni odbor po c. k. deželni vladi, je tedaj resnica, kar je „Laib. Ztg. u pisala. poslednjem mestnem zboru je bilo naznanjeno, da je popolnoma napravljena nova mestna ciment arija, ktera veljá tudi za okraj okolice ljub- ljanske; sklenjene so zdaj imajo cimentovati mere, vage in tehtála. postave, po kterih se Mestna g° sposka bode oklicala to postavo in naznanila tarifo za to, kar cimentár ne stori brez plačila ; za s a m o cimentovanje ni nič plaćati. Ključarju in preskušenemu cimentarju gosp. Cerni-tu v čevljarskih ulicah je izro-čeno to opravilo. — V tej seji je šio tudi za to, da bi se deželna postava dobila zato, da se drva smejo na prodaj pripeljati po 24, 30 in 36 palcev dolge, ne pa krajše ali drugačne dolžine. Tako je večidel po druzih deželah. Vendar ta predlog ni bil potrjen. Po občnem zboru kmetijske družbe seje 18 udov zbralo v skupnem obědu v čitalničini gostil- Da vesela družbica po dovršenem delu ni poza-bila zdravic, samo po sebi se razume; na predlog gosp nici. Volite tedaj složni po tem priporočilu in pridite tovalca. viteza Gutmansthala je ena izmed njih potovala tudi v Laške toplice (Tuffer) družbenemu predsedniku gosp. F. Trpincu, ki jo čez dve uri tudi prijazno odzdravil. Prečastiti profesor bogoslovja gosp. dr. Janez Semen je imenovan za pravega konzistorij skega sve- Pretekli teden se je prečastiti kanonik in dekan gosp. Juri Grab rij an odpovedal časti okraj nega šol skega oglednika. Gospoda Ivan Vilhar in Aleks. Hudee sta v nedeljo odrinila čez Dunaj na Rusovsko stavi v Moskvo. raz- Vipavke so nam v Ljubljano prinesle prve le tošnje češnje v ze dne t. m. Tako zgodaj ko letos ne pomnijo še češenj „Novice", ktere prvi spomla-danski sad že od nekdaj zapisuj ej o v svoje liste. Po poročilu, v kterem je gospod prof. dr. Von- čina dne 9. t. m. v letnem zboru poročal o stanu kat. rokodelske družbe, je ta družba tudi preteklo leto, ki jej je bilo dvanajsto, dobro napredovala. Udov sicer ni bilo dosti več, kakor navadno v zadnjih letih 7 štej e jih namreč 53, med kterimi je četrti del tujih; vladala je pa in vlada med vsemi brez razločka lepa uzajemnost in splošna vneta ljubezen do družbe. Izobčiti ni bilo 7 19 se treba nobenega, 6 jih je bilo v vojaščino vzetih jih je iz Ljubljane proč podalo, dva sta postala samo stalna mojstra, namreč gosp. Albin Ahčin ključar 7 in 166 Marijaher, čevljar in najemnik gostilnice pri „črnem zbor se je zabranil zoper vsako zaukazano (oktroano) y medvedu;" oba tudi za neta ko častna uda, kterih družba Šteje 8. naprej z družbo v zavezi osta- volilno postavo. Ta zborov sklep je po „Corresp. u iz- Podučevali budil nepopislj ivo radost po mestu; národně zastave so družbenike z blago neutrudljivostjo gospodje : profes, vihrajo vkljub prepovedi; policija je prepovedala raz-Konšek, Moćnik, Gnezda, in Boštjančic, v petju pa, svitljenje mesta in ovenčanje Jelačičevega spominka. dokler se ni podal na drugo mesto, g Prohaska, pevo- Ban žuga s strelom. slo- Ključ gori omenjenemu sklepu vodja narodne čitalnice ; zraven pa ima družba venskih in nemških časnikov razne vrste in mnogo le- dan povabil k sebi vse uradnike, ki so "poslanci in a« m m mm 1 m m mm -T^v ^ • 1 • _ ^ ^ « « A « « _ ^ " JL deželnega zbora moramo iskati v tem, da je ban uni- pih knjig v svoji knjigarnici. Povdarjal je gosp. ravna- jim veleval, da imajo po vladini volji za združenje a telj v svojem poročilu posebno to prikazen, da, dokler Ogri glasovati. Vsled tega položil je bivši kancelar se je po ve- družba stoji, še nikoli ni tako malo rokodelskih po- Mazuranic svoje poslanstvo. Ravno to močnikov iz druzih družeb šio skoz Ljubljano kakor likih županih tudi zapovedalo županij skim uradni-lansko leto, v kterem se jih je oglasilo samo 34 ko kom. jih je zadnje 4 leta po 86 dohajalo. Gledé denarnih druž- nastopila na Hrvaškem. Iz tega se vidi, kako važna, osodepolna dôba je benih moči je bilo prav ugodno dozvediti, da družba ima se ^VllllX lJUVVi. M1AV I^AMII V^VAJT VVUV»^ VAM; V4i u^Mt« JLXJU11*» OU je JL U JL J. j J\JVI Mil OlU V C naloženih že 930 gld. v gotovem denarji, 350 gold, pa Draždane, in od tod potuje dalje. iz Prage Biškup Strossmajer kjer je bil slovesno sprejet y podal v Druga imenitna v državno-dolžnih pismih ali obligacijah; družbeniki pa novica je ta, da so v Londonu vendar skovali mir da imajo v družbeni hranilnici pri družbi za pomoč obrt- zarad Luksemburga; Luksemburg ostane v rokah nikov uloženih blizo 500 gld. Letni stroški so se lahko kralja holandskega pod poroštvom vélikih vlad. poplaČali s.prineski blagih dobrotnikov, kterim se gosp. Mir je po takem za zdaj zagotovljen; vendar pra- ravnatelj konečno prav srčno zahvaluje s trdnim upa- vega zaupanja ni, da dolgo ostane, ker za Luksem- njem, da na zadnje utegne družba vendar svojo lastno burgom tiči še kaj drugega, česar ne pozabita ne Na- hišico si pridobiti. Bog daj, da se kmalu spolni ta blaga poleon ne Prus. Na Ceškem se bojé, da ne nasta- želja, zraven pa tudi posebno goreča želja vseh v zboru nejo kužne bolezni v krajih, kjer je divjala vláni voj pričujočih, da bi čedalje več pomočnikov se udeležilo ska. Kjer so mrliči le plitvo zakopani, puhtijo iz zem- le-té za rokodelski svet sploh tako važne družbe. In mi lje smrdljivi sopuhi, ki okužujejo zrak. Več ljudi je dostavljamo še to y I---- ----- ---------------------UUHViljlTi y Vi^V^Vlj da še mnogo mnogo let neutrudljivi že zbolelo in tudi hitro umrlo. Na s cesar gosp. dr. Vončina družbi ostane mil oče ! Vredništvo je bilo naprošeno tudi ruski car y gresta v Pariz razstavo gledat. y pa tudi Cesarja v „Novicah" natisniti sledeČe slovo: Prebivalcem dežele kranjske! Po Najviši milosti Njegovega Veličanstva cesarja precej visok odkup. poklican na mesto deželnega poglavarja v Trstu in Primorju, rečem pri odhodu iz Kranjskega vsem prebivalcem te dežele : Bog Vas obvaruj ! Maksimiljana v Mehiki so neki res vjeli. Da bi ga umorili, se ni bati, vendar špekuliraj o Juaristi na 91 Zukunft u 9 Akoravno je bilo moje delovanje na Kranjskem le edini na Dunaji v nemškem jeziku izhajoči časopis za kratko, razvijala se je vendar na vse strani plodna de- slovanské in romanske zadeve, si je pridobil vse, kar lavnost, in jaz se zahvaljujem vsem, ki so me pri tem potřebuje, da bode délai tudi naprej lahko po doseda- Po srečni osodi ostanem v novi upravni okolici, ki telegramov se •• v 1 1 v 1 1 • 1 • <| i . r» t njem programu; število vnanjih dopisnikov in privatnih množi od dne do dne. je meni izročena, sosed dežele kranjske, in ker ima temi dopisi podaj a Zukunft" v resnici bralcem svojim več novega kranjska dežela mnogotere zaveze z Trstom in Primor- ko vsakter drug časnik. Podlistek bode donašal tudi naprej prevode najboljše slovanské literature. — Naro- jem, — gorko skrbnostjo. bom tudi vedel in znal, te zaveze vedno gojiti z Ljubljani 9. maja 1867. Edv. baron Bach. čuje se lahko vsaki dan. Cena gold. 40 kr. za mesece Gospod korar Juri Savaschnigje pred od- in za celo leto 16 gold, hodom Njih eksc. barona Bacha prejel rad Franc-Jožefa. _ jej je za mesec gld., za pol leta dni gld. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Presvitli cesar in cesarica sta zopet v Peštu. nekterih časnikih bode kronanje ogerskega kralja Milodari za pogorelce v Kranjski gori Gosp. Alojzi Pehare, župnik v Zlatopolji 1 gold. Po Listnica vredništva. Gosp. F. P. v P: Rusko-slovenska či- tanka se se le tiska ; iy Zar ja se po razglasu naroča na Dunaji. 10. Ali j e vemo, ker se ne vé, koliko se bode o tem na sklepe hrvaškega zbora gledalo. Ker ogersko mesto Pešt potřebuje za to svečanost denarja dne prihodnj ega meseca, po nekterih še tudi to gotovo, ne V y za- hteva od vlade brez obresti 2 milij ona gold, na Z i t n a c e n a v Ljubljani 8. maja 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 7 fl. pósodo y ki se imata v 40 letih poplaćati. Prečuden je banaske 7 fl. 66. tursice 4 fl. 14 sorsice ta dvalizem, ki posojila zahteva od druzih dežel 0vsa 2 fl 4 fl. 50. — ječmena 3 fl. 40 prosa 3 fl. 5 fl. 12. ajde 3 fl. 40. rži avstrij skih tudi obresti plačujejo! od Cislajtanije ki pa naj se povrh yy Iz Zagreba sta „Zukunft" in Correspondenz" přinesla sledeča silna važna telegrama od 11. dne t. m. ,,Zukunft-i" se je pisalo to-le: Eno-g la s ni sklep deželnega zbora je ta, da pred cesar- jevim potrjenjem članka 42. od leta 1861 (kteri zava- ruje poslancem prosto besedo v deželnem zboru tako, da se zarad nobenega govora poslanec preganjati Kursi na Dunaji 14. maja kr. 5% metaliki 60 fl. Narodno posojilo 70 fl. 40 kr. Ažijo srebra 125 fl. 50 kr Cekini 6 fl. kr. Loterijne srečke: V Gradcu na Dunaji 11. maja 1867: 62. 75. 47. 72 52. 82 8. 12 6$ ne sme) se zbor ne spušča v nikakoršno razpravo več y Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 22. maja Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.