OBMOČNA ENOTA KRŠKO «"&' XV • 12. 5.1994 • Poštnina plačana Zdravstveni dom Krško ^/ prt i Krško t V celotni zgodovini ni bila nikoli zadovoljivo rešena prostorska problematika v krškem zdravstvu. Krško, 4. maja — Direktor Zdravstvenega doma Krško dr. Rudolf Ladika je na današnjem razgovoru opozoril, kot že večkrat do sedaj, na prostorsko problematiko krškega zdravstvenega doma. Ob tej priložnosti je pozval vse Krčane, vse stranke in odgovorne posameznike, da vložijo svoj vpliv in dobro voljo, da bi se ta problematika uredila, za kar jim bodo Krča-ni nekoč hvaležni. Dr. Ladika je prisotnim orisal zgodovinske začetke zdravstvene dejavnosti v Krškem, od prostorov sedanjega Valvasorjevega kompleksa, ločenih lokacij na desnem in le- vem bregu reke Save pa do vrhunca v prostorih sedanjega dijaškega doma, v katerem je delovala krška bolnišnica in v kateri je bil opravljen prvi poseg na srcu v Sloveniji. Največji ponesrečen poskus krškega zdravstva in celotnega mesta pa je bila izgradnja sedanjega poslopja pod cerkvijo sv. Rozalije, ki ne dovoljuje rasti hiše z rastjo mesta. Naslednji zgrešeni projekt je bila izgradnja prizidka, ki je preprečil zadovoljivo rešitev ob propadlem samoprispevku. Od vsega narejenega oz. nenarejenega je ostala dediščina kilogramov propadlih na- l Dan dr. Jožeta Bogataja v Krškem Zdravstveni dom bo organiziral dan odprtih vrat in demonstracijo uporabe reševalnega vozila Krško, 13. maja — Krški zdravstveni delavci vsako leto organizirajo spominski dan dr. Jožeta Bogataja. Letos bodo ob tej priložnosti za svoje sodelavce pripravili predavanji o zobni preventivi in o možnostih nudenja nujne medicinske pomoči. Zjutraj tega dne (v petek, 13. maja 94) bo krški Zdravstveni dom organiziral dan odprtih vrat in demonstracijo uporabe reševalnega vozila. Ogled zdravstvenega doma bo verjetno (tako predvideva avtor teh vrstic) namenjen predvsem seznanjanju občanov, davkoplačevalcev — bodočih pacientov s tem, v kako nemogočih razmerah delajo naši zdravstveni delavci in so kljub temu sposobni nuditi ustrezno zdravstveno pomoč svojim pacientom. (Ika) Se obeta bogata gobja sezona? Darko Zorko iz Brežic nam je prinesel par prelepih čvrstih jur-čkov. Zrasla naj bi nekje na Bizeljskem, ožjega okoliša pa seveda ni izdal. Nam ta dva primerka res napovedujeta bogato letino? (V. P.) črtov in še večja utesnjenost, ki je rezultat iskanja še možnih kotičkov, v katere se zapirajo zdravstveni delavci in pacienti. Idejni načrt, ki naj bi rešil prostorsko problematiko za daljše obdobje, z možnostjo reševanja po fazah, temelji na možnosti izpraznitve oz. preselitve uprave Agrokombinata iz Bonove hiše na novo lokacijo. Po besedah direktorja La-dike smo izvedeli, da Agro-kombinatu peša potrpežljivost pri čakanju na morebitne dogovore in so odločeni prodati stavbo najbolj ugodnemu kupcu, kar pa ZD kot javni zavod »Osebno menim, da je prostorska rešitev, ki jo predlaga idejni načrt, dobra. Skrajno malomarno bi bilo izpustiti iz rok možno rešitev prostorskih težav z nakupom in preureditvijo Bonove hiše oz. celotnega kompleksa,« je še povedal dr. Ladika. Z urejeno prostorsko problematiko pa bodo lahko dali v funkcijo že nabavljeno medicinsko opremo (fizioterapijo), ki jim zaradi primanjkljaja prostora stoji in čaka, čakalna doba za fizioterapijo pa je 30 in več dni. Zato še enkrat pozivajo: Krčani, vsi vemo, kateri, zbudite se! (Galex) »Po Sloveniji« Kolesarji za start ¦zbrali Krško To je veliko priznanje za naše mesto kakor tudi za Kolesarsko društvo »Savaprojekt« m*m Krško, 8. maja — Danes je v Krškem startala druga mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji. Po prologu, ki so ga danes vozili po krških ulicah, čaka kolesarje iz 22 moštev še devet etap po Sloveniji. Organizatorji so za prolog v Krškem pripravili pester program in številno občinstvo je več kot štiri ure uživalo v družbi s kolesarji. V ekipnem kronometru, 2 kroga po 1,3 km, je zmagala prva slovenska selekcija v sestavi Papež, Premužič in Kranjec, pred dvema italijanskima moštvoma, Canevo in MG Boys. Sledile so ekipe Kazahstana, Rusije in Roga. V kriteriju, dolgem šest krogov, je na točkovanje zmagal Gorazd Štangelj iz slovenske prve selekcije pred gostom iz ZDA Mattom Koscharo in Nemcem Lutzom Lehmannom. V zadnji preizkušnji, dirki na izpadanje, je v boju za rumeno majico po 21 krogih prepričljivo zmagal Borut Rovšček, član prve slovenske reprezentance, potem ko je v zadnjem krogu premagal Novomeščana Gregorja Puša, ki vozi za ekipo Savaprojekta iz Krškega. (Pilip) Kaj storiti, ko žrtev brani nasilneža? Pred kratkim smo med podatki iz kriminalne kronike prebrali poročilo o tem, da je človek ubil svoje nekdanje dekle. Grozil ji je že prej, a očitno ni njegovih groženj nihče jemal dovolj resno, dokler ni bilo prepozno. Ob takih slučajnih primerih se lahko spomnimo cele vrste podobnih dogodkov, ko različni nasilneži maltreti-rajo svoje družine, sosede ali znance in ko se taki dogodki iztečejo v nekaj zelo grdega ali pa vsajvtravmoza vse žrtve. Ko žrtve takega obnašanja poiščejo policijsko zaščito, so običajno razoračane, saj je tisto, kar tam vidijo, za občutek ogroženosti, ki ga imajo, odločno premalo. Prijava roma v zapisnik, kaj več pa, sploh po nasilnem dogodku ali med »zatišjem« ni mogoče narediti. Seveda v viharju družinskega spopada tudi ni ravno preprosto poklicati policistov. So pa možnosti ukrepanja v takem primeru nekoliko boljše. Socialni delavci vedo povedati, da zadostuje, če se tak človek dokazano agresivno vede le enkrat, da nekomu resno grozi (npr. z orožjem) ali ga ogroža, pa ga lahko ovadijo javnemu tožilcu kot nasilneža. Oznako nasilneža mu zakon lahko prisodi tudi, če večkrat (trikrat) ponovi tak ti. manjši prekršek zoper javni red in mir. Če naprimer vdre v stanovanje, ki ni več njegovo (po ločitvi) in vznemirja (zmerja, kriči, grozi) bivšega partnerja ali otroke, stori s tem še prekršek. Po tretjem takem prekršku mu pred sodiščem javni tožilec ravno tako lahko dokaže nasilniško obnašanje, ogrožanje soljudi, to pa je kaznivo... Res pa je še nekaj: nemalokrat se namreč zgodi, da (naprimer) zaradi burnega družinskega prepira ali fizičnega obračuna eden od udeležencev ali vznemirjenih sosedov pokliče policijsko patruljo, ta pa ob svojem prihodu ostane brez besed. Družinica se »razume«, da le kaj, ženska se spravi nad policiste in zagovarja svojega jagenjčka, češ, kaj pa vas to briga... Skratka: samo televizijo smo gledali malo bolj na glas. Spomnim se primera iz časopisa, ko je nekje v Afriki žena tožila moža, ker da ji je v žaru borbe odgriznil uho. Sodni mlini niso nikjer hitri in ko je prišel čas obravnave, je gospa dejala: »Ah ne, uho sem si odgriznila sama?« Sodniku ni preostalo drugega, kakor da jo vpraša: »Gospa, kako vam je pa to uspelo?« Morda tale tema ni idealna za na prvo stran, je pa za-nesjivo dovolj pereča, da si želimo, da bi jo videlo čim več naših bralcev. Težko je tako besedilo skleniti s pametnim nasvetom, ker pri takih rečeh ni nihče dovolj pameten, še pomembneje pa je vedeti, da je po bitki aH v imenu nekoga drugega prav lahko biti pameten. Zato: zapisali smo možnost, sami pa se odločite, aH in kako jo boste izkoristili. (Ika) Porušena tehniška dediščina Mostu na rudniški železnici ni vec Brestanica, 6. maja — Prejšnji teden so prebivalci ob Cesti na ribnik v krajevni skupnosti Brestanica na lastno pest porušili most čez potok Brestanico na trasi rudniške železnice Senovo— Brestanica. V pretirani skrbi za nadaljevanje regulacije potoka so odstranili pomemben del tehniške dediščine, ki jo je ministrstvo RS za kulturo septembra lani razglasilo za spomenik. Pretirani zato, ker vodarjev še sploh ni na terenu in ker je v zaključni fazi priprava urbanistične in upravne dokumentacije, ki bo sožitje železnice, ceste, vode in prebivalcev uspešno rešila. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je danes poslal prijavo medobčinskemu inšpektoratu in o nedovoljenem posegu obvestil ministrstvo za kulturo in druge pristojne organe. Zakaj toliko hrupa? Kam bomo pa prišli, če bodo krajevne skupnosti »jemale spomenike v svoje roke« na tak način? Take besede so namreč uporabili krajani sami. Dušan Kramberger Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Organizacija Rdečega križa Krško — levi in desni breg vabi na DRUŽINSKI POHOD NA GRMADO Dobimo se 28. maja ob 10. uri pri ribniku v Resi. mM. *¦:¦$&¦. W.i Mi-.' M: ^^Š NAŠ GLAS 11,12. maja 1994 1L5 IaJWUUU-5 v j^- \_/ —, l- v_y----- Odmeven obisk predsednika SDSS Janeza Janše v Sevnici Pri nogometu so socialdemokrati namakali Sevničane, za novega predsednika strankinega občinskega odbora pa so izvolili Janeza Bedeka Seja predsedstva ZLSD Brežice Strankin program ostaja pri istih izhodiščih, njihov temelj pa je socialna država, nadgradnja aktivne politike zaposlovanja, popravljanje starih krivic in preprečevanje novih Sevnica, 26. aprila — Predsednik SDSS Janez Janša se je udeležil ustanovnega zbora, na katerem so Sevničani ustanovili strankin občinski odbor. Po ustanovnem sestanku, na katerem so za predsednika sevniških socialdemokratov izvolili Janeza Bedeka, se je nogometno moštvo Sevnice pomerilo v malem nogometu z ekipo SDSS. Sevničani so tekmo izgubili z rezultatom 6 : 7. Delovni program je Janez Janša zaključil z večerno javno tribuno v dvorani gasilskega doma. Na tribuni je Janša predstavil svoj pogled in stališča stranke do razmer in odnosov, ki trenutno vladajo v Sloveniji. Po kratkem uvodu je predsednik SDSS premišljeno in na zanimiv način odgovarjal na zastavljena vprašanja iz občinstva. Požel je vsesplošno odobravanje in navdušil vse navzoče. Obisk predsed- nika SDSS je pomenil posavsko veleatrakcijo, kar dokazuje ogromno število ljudi iz Brežic, Krškega in Radeč (kjer bo podobna slovesnost 20. maja), ki so dogajanje spremljali od zgodnjih popoldanskih ur pa tja do polnoči, ko je Janez Janša s svojimi sodelavci zadovoljen zapustil Sevnico. (Danilo Koritnik) Brežice, 5. maja — Današnja razširjena seja predsedstva Združene liste socialnih demokratov v Brežicah je največ pozornosti namenila bližajoči se konferenci, ki bo 14. maja v Velenju. Udeleženci so se pogovarjali predvsem o rezultatih enoletne strankine udeležbe v vladni koaliciji kakor tudi o nadaljevanju tega sodelovanja. Pogovarjali so se tudi o programskih izhodiščih za delovanje stranke v naslednjem obdobju. Iz ocene izhaja, da so biii stranka oz. njena poslanska skupina in ministri še posebej uspešni pri urejanju soupravljanja z delavci, pri sklepanju socialnega partnerstva med delodajalci, delavci in državo, pri urejanju družinske politike, zmanjševanju dohodnine za delavce z nižjimi plačami, pri preprečevanju krčenja pravic socialne države, zlasti za upokojence, brezposelne, invalide in borce, pa tudi na nekaterih drugih področjih. Prisotni so soglašali z oceno, da so ti rezultati v javnosti premalo prikazani kot rezultat prizadevanja ZLSD, njenih poslancev in ministrov. <^_ DRUG STORE KOKOS TEKSTIL KOKOS C. prvih borrev 46 ¦ Brežice STUDIO BREŽICE P D S A 88,9 in 95,9 Mhz Ayrton (1960- Senna 1994 ) Avrton Senna je bil precej večslojen človek. Na stezi trd, brezkompromisen in dostikrat tudi do tekmecev nesramen. Še poseben sloves si je ustvaril s svojimi odločnimi, brezobzirnimi prehitevanji, kot spreten in trd pogajalec, ko je šlo za pogodbe in pogoje dela. Predvsem pa je slovel kot izreden »workoholic« — delovni odvisnež od formule 1, stremuh za perfekcijo, ki mu ni nikoli bilo žal časa za pogovor s svojimi inženirji o vseh podrobnostih nastavitve avtomobila, motorja, aerodinamike. Dostikrat je bil pred dirko v boksu na dirkališču do pozne noči; čeprav so njegovi tekmeci tedaj že počivali v hotelu ali se zabavali, pa je Senna še hotel poznati podatke iz teleme-trije, analizirati krivulje moči motorja in kdo ve katere še podatke, ki jih sicer morejo analizirati sodobni računalniki. Senna je imel izreden spomin za podrobnosti vsakega svojega hitrega kroga. Kroga se je spomnil kot v upočasnjenem posnetku. Njegove razlage so bile vedno inženirjem v veliko pomoč in ti so to cenili. Na drugi strani je bil Senna — človek. Občutljivo in ranljivo bitje, ki je vsakič, ko je polnil svoje baterije, potreboval zavetje svoje družine in doma. še ko je dirkal v formuli 3, je zelo pogosto letel le za nekaj dni v Brazilijo k svojim staršem ali k družini starejše sestre Viviane. Osebno se spominjam Sennovega razburjenja in prizadetosti ob izredno hudi nesreči Angleža Donnellvja v Jerezu leta 1988, ko ga je obiskal v bolnišnici. Navzven sicer neobčutljivega Senno je to hudo potrlo, a se je ponovilo tudi preteli petek v Imoli ob nesreči Barichella. Morda je, globoko veren, kot je bil, slutil kakšno črno znamenje, vendar ga ne lastne in ne tuje nesreče nikoli niso upočasnile niti za stotinko sekunde. V perfektni koncentraciji je svoje misli vedno usmeril le v postavljanje novih rekordov, za kar je bil zagotovo izvenserijski mojster. Ko se je prebijal v svet dirk — njegovo kariero lahko mimogrede opišemo le kot idealno — si je za javno predstavljanje izbral dekliški priimek svoje mame Neyde nna, tudi zato, ker je bil nekaj posebnega. Takšni so bili tudi njegovi uspehi. Oče Milton Senna je bogat industrialec in veleposestnik. Pri dvajsetih letih je Avrton nihal med odločitvama, ali naj se posveti dirkanju ali družinskemu poslu. Izbral si je poslanstvo, posvečeno hitrosti in absolutnim izzivom. Povzpel se je v sam vrh Olimpa in se tu uspel obdržati. Po slovesu njegovega najhujšega tekmeca Prosta od formule 1 je ostal edini izzivalec, ki je še zmogel izenačiti stare absolutne rekorde formule 1, preseči tudi Prosta in Fangia in morda postaviti lastne. Pri svojem večnem iskanju novega, še višjega in hitrejšega limita absolutnega je imel Avrton Senna do sedaj v življenju že precej sreče, saj ni bil nikoli vpleten v kakšno hujšo nesrečo. Tudi za letos je kazalo, da ima vse adute v svojem rokavu, pa je bil Benetton hitrejši od VVilliamsa — dirkalnika njegovih dolgoletnih sanj, Schumacher pa agresivnejši in srečnejši. Sreča je Senno začela zapuščati že na dirki v Braziliji, mu obrnila hrbet na Japonskem in se od njega poslovila v Italiji. Nekateri ga zaradi njegove superiornosti niso marali, mnogi so ga prav zato občudovali, vendar so ga številni zaradi njegovih izrednih sposobnosti in dosežkov spoštovali. Vsi, ki nam je formula blizu, pa se bomo Avrtona Senne vedno spominjali kot »princa hitrosti«! Na nedeljski dirki v Imoli je Avrton zapustil formulo 1 — svoj edini svet, ki mu je kaj pomenil — in prešel v legendo. V. J. Zato je v prihodnje potrebno več truda, vztrajnosti pa tudi agresivnosti v prizadevanjih po temelj itejši navzočnosti stranke v množičnih medijih. Med najpomembnejšimi točkami strankinega programa je zapisano, naj stranka ostane v vladni koaliciji toliko časa, dokler bo lahko uresničevala svoje programske cilje in volilne obljube. Vztrajala bo tudi pri doseženih razmerjih v delitvi proračunskih sredstev in se upirala politiki zamrzova-nja plač, krčenja socialnih pravic na škodo družin z otroki, brezposelnih, invalidov in upokojencev. Aktivno politiko zaposlovanja bodo poskusili nadgraditi s spodbujanjem podjetništva in davčnih olajšav za vse, ki na novo zaposlujejo. Še naprej bo ZLSD podpirala socialno partnerstvo in s tem socialno stabilnost. Nastopila bo tudi proti povzročanju novih krivic, storjenih zaradi popravljanja starih, in terjala progresivno obdavčitev premoženja, ki nastaja z lastninjenjem in denacionalizacijo. ZLSD bo tudi podprla ukrepe pravne države za popravljanje krivic iz preteklega obdobja in ukrepe proti vsem, ki si nezakonito prilaščajo družbeno lastnino. (M. š.) Programsko-volilna konferenca Združenja slovenskih častnikov — Občinskega združenja Krško Krško, 9. maja — V ponedeljek je bila programsko-volilna konferenca krške organizacije Združenja slovenskih častnikov. Ocenili so delo od leta 1990 do konca leta 1994. Po poročilih, predvsem pa po poročilu predsednika Ernesta Breznikarja je bilo razvidno, da je združenje uspešno delalo, čeprav je v tem času prišlo do korenitih sprememb tako v sistemu obrambnih sil Slovenije kakor v združenju samem. Združenje je postalo nad-strankarska organizacija, vanjo pa se vključujejo častniki prostovoljno. Od 900 članov, ki so bili prej združeni v ZRVS, se je v novo slovensko združenje doslej s pristopnimi izjavami vključilo 256 častnikov in podčastnikov. Na konferenci je bilo slišati tudi očitek, da je v združenju vse premalo mladih. Kljub vsem težavam pa je združenje na pravi poti, da postane močna organizacija, čeprav ne tako številčna kot nekdanja ZRVS. Na konferenci so izvolili novo vodstvo, katerega predsednik je še naprej Ernest Breznikar, izvoljena pa sta tudi dva podpredsednika. Drago Šribar in Štefan Šunta. Blagajniške posle pa bo odslej opravljal Jože Pribožič. Sprejeli so tudi program dela za naslednje triletno obdobje. Konferenco je pozdravil predsednik Združenja slovenskih častnikov Miha Butara, ki je zadovoljen z delom združenja v Krškem, dal pa je tudi napotke za uspešno nadaljnje delo. (Jože Arh) Skupna prireditev v Kostanjevici Šola in KO Rdečega križa stajo pripravila ob dnevu šole in letu družine Kostanjevica, 25. aprila — Krajevna organizacija Rdečega križa Kostanjevica se je na svoji seji dogovorila, da tudi sama prispeva del pozornosti ob mednarodnem letu družine. Povezali smo se z Osnovno šolo Jožeta Gorjupa in z g. ravnateljem Matjažem Zajelšnikom, kjer smo naleteli na čudovit odziv. Naša ideja, da bi organizirali to proslavo, je dobila veliko podporo. Tako smo združili dan šole in leto družine z veliko proslavo v Kulturnem domu v Kostanjevici. Odrsko sceno po zamisli učencev in učiteljic nižjih razredov in g. Andreja Šoštarja ter g. Slavice Jordan so obl ikovale nežne otroške roke v čudovito celoto: hiška nasproti soncu. V uvodnem pozdravu je predsednica RK Stanka Černoša poudarila, da je prijetna misel in lep občutek, da ta dan — dan družine praznujemo skupaj z OŠ in njenim dnevom, saj smo vsi velika družina. Čas, v katerem živimo, je težak. Veliko ljudi je brez dela. Hudo je v družinah, kjer prevladuje alkohol. Nežne otroške duše srkajo vase strup našega vsakdanjika. Ta majhna bitja se kot trs v viharju upogibajopod bremenom sedanjosti in negotove prihodnosti. Zatem so učenci osnovne šole pod vodstvom svojih učiteljic in mentorice Mladega roda g. Melite Skušek pripravili enkratno proslavo. Njihovo sporočilo v igri, pesmi in recitacijah je bilo namenjeno družini kot celoti in tudi v razmislek. Plesna skupina Harlekin pa je pod vodstvom Lucije Kuntarič s svojim bogatim in kakovostnim repertoarjem popestrila ta lepi večer. Našo organizacijo RK in njen prispevek ob letu družine je s svojim obiskom počastila tudi delegacija Občinske organizacije RK Krško. Lepo bi bilo, da ta skrb za našo družino ne bi bila samo trenutek enega večera, ampak da bi o tem in o problemih družine razmišljali tudi naprej v tem našem času. Nuška Abram NAS GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: Skupščina občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CK2 23, 68270 Krško telefon/telefax: (0608) 21 -868 - Grafična priprava: Grafika, Novo mesto - Tisk: Tiskarstvo Opara, Novo mesto - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. NAŠ GLAS 11,12. maja 1994 TZ n -\3V.-\ SO Sevnica Globalna slika sevniškega gospodarstva je dokaj črna, čeprav imajo v svojih vrstah nagrajenca Gospodarske zbornice — Inpletin Rudo. Brezposelnost se je povečala za dobro četrtino. SO Brežice Še enkrat bodo •¦• Sevnica, aprila — Rezultati poslovanja gospodarstva v občini Sevnica za leto '93 ne kažejo pravega upanja za njegovo oživitev. Padec fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 17% in izvoza za 4,5% sta podatka, ki vzbujata skrb, čeprav se je sevniško gospodarstvo uspešno preusmerilo na konvertibilne trge. Povprečne blokacije žiro računov so višje za 65%, med letom sta bila uvedena tudi dva stečajna postopka — za Tehnološke sisteme Sevnica in Metalno' Krmelj. Število brezposelnih se je povečalo za dobro četrtino in jih je na zavodu prijavljenih skoraj 1.500, med njimi pa je skoraj polovica s I. in II. stopnjo izobrazbe. Tisti, ki so še zaposleni (povečal se je njihov delež pri zasebnikih in v obrtni dejavnosti), pa dobivajo osebne dohodke daleč pod republiškim poprečjem. Nekoliko svetlejša je slika, če obravnavamo posebej zasebna podjetja. Njihov prispevek k rezultatom celotnega gospodarstva se iz obdobja v obdobje povečuje. Tako so v letu '93 ta podjetja ustvarila 80% bruto dobička in 83% akumulacije sevniškega gospodarstva. V tem obdobju se je število zasebnih podjetij povečalo za 130%, število zaposlenih pri njih pa devetkrat. K uspehu zasebnega podjetništva je prispeval tudi izvršni svet, ko je lani objavil natečaj za razvoj obrti in podjetništva. Za 35 milijonov tolarjev kreditov so razdelili 48 obrtnikom in 23 zasebnim podjetjem. Zaradi težav, s katerimi se srečuje njihovo gospodarstvo, so Sevničani začeli resno raz- mišljati, da bi v svoj kraj pripeljali še kako poslovno banko. Pobuda je bila dana na zadnji seji občinske skupščine, po besedah predsednika izvršnega sveta pa nameravajo v Sevnico pripeljati vsaj še eno banko do konca tega leta. Do naslednje skupščinske seje so strokovne službe dolžne pripraviti podroben pregled nagrajevanja v negospodarskih dejavnostih, ker tam prihaja do velikih razlik med osebnimi dohodki. Na aprilski seji SO Sevnica sta bila sprejeta sklepa o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planov občine ter o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za odsek avtoceste Kronovo—Smednik— Krška vas. Na javni obravnavi tega lokacijskega načrta so krajani KS Bučka sprejeli pobude, ki jih bo SO Sevnica posredovala tudi krajevnima skupnostima Raka in Skocjan. Krajani Bučke predlagajo, da se podvoz pri Martinščici razširi tako, da bo omogočen promet tudi večjim vozilom in kmetijski mehanizaciji ter da se zagotovi možnost povezave od predvidenega novega nadvoza pri Štritovski hosti do vasi Hudeja in izboljša povezava po severni strani avtoceste do naselja Gmajna — tako bi bil urejen pristop do posameznih parcel. Delegati SO Sevnica so že imenovali člane volilnih komisij za izvedbo referenduma za vse tri nove občine, dali so tudi soglasje k imenovanju Karla Aliča za ravnatelja OŠ Boš-tanj. (B.B.) Dve sosedni KS nista našli skupnega jezika Velika Dolina in Jesenice dva svetova? Ali je odlok DZ o referendumskem območju Velika Dolina dolil olja na ogenj? ____ Velika Dolina, Jesenice na Dolenjskem, 7. maja — Krajani obmejnih KS so se razdelili na dva tabora. Pregreto ozračje, medsebojna obrekovanja, delitev na spodnje in zgornje, na hribce in dolince. Novo kost razdora je vrgel državni zbor z določitvijo referendumskega območja Velika Dolina. Kakšen je bil začetek zgodbe, približno vemo, kakšen bo konec, je še nepredvidljivo. Obiskali smo obe KS in se pogovorili s krajani. Tako eni kot drugi so prepričani, da imajo prav. Marjan Žibert, predsednik skupščine KS Velika Dolina: »V reorganizacijo lokalne samouprave smo v brežiški občini šli dosti neorganizirano. Pogovori med brežiškimi KS niso bili preveč uspešni. Začeli smo se pogovarjati s sosedno KS za skupno občino, istočasno je obstajala možnost, da vsi, Velika Dolina, Čatež in Jesenice, gremo v brežiško občino. Žal se je Čatež odločil za samostojno občino in ge-ogrrafska zveza z Brežicami je bila presekana, Jeseničani so tudi bili za samostojno občino. Zato smo začeli serijo pogovorov z njimi o oblikovanju skupne občine. Glavni problem je bil sedež nove občine. Mi smo predlagali začasni sedež v Novi vasi, česar sosedje niso upoštevali. Predlagali smo tudi novo ime občine, zloženko Jesenice—Dolina ali Dolina—Jesenice, kar tudi ni bilo zanimivo za sosede. Gle- de na približno enako število prebivalcev obeh KS smo zahtevali 50% sedežev v občinskem svetu, da nobena stran ne bi bila zanemarjena, a tudi tega Jeseničani niso sprejeli. Prav nobenega našega predloga niso upoštevali. In to je pri naših krajanih izazvalo revolt. Zahtevali smo referendumsko območje V. Dolina, DZ je upošteval naša stališča. Vemo, da se sosedje ne strinjajo s to odločitvijo. Nastala je težka situacija. Razpoloženja so različna, vsak dogovor s strani Jesenic je blokiran. Med krajani se čuti vznemirjenje in razdeljenost. Medsebojni odnosi so zelo napeti. Zakaj so osebni interesi prevladali nad skupnimi? Vse to nam ni bilo potrebno. Mi smo med sabo zelo povezani. Enostavno smo pomešani. Jeseničani imajo na našem območju vinograde in gozdove, ista fara smo, naši ljudje delajo na Jesenicah. Kompromis je možen, če obstaja vsaj malo dobre volje.« Franc Hedl, krajan KS Velika Dolina: »To, kar se trenutno dogaja, ni odraz mnenja večine krajanov na Veliki Dolini, kot tudi ni odraz mnenja dobrega dela krajanov Jesenic. Za vsem tem stoji skupina pregretih ljudi, ki jim je uspelo vnesti nemir med krajane. Vprašanje je, kaj ta skupina hoče doseči pred referendumom, menim pa, da si delajo levjo uslugo. Neodgovorna izjava njihove predstavnice, od katere se nobeden od vodilnih v njihovi KS ni ogradil, pelje v narobno smer. S takšno ali drugačno propagando druga stran poskuša dokazati samozadostnost, ki ekonomsko ni upravičena. Tudi združeni KS bi v ekonomskem merilu spadali v nižji rang novih občin v Sloveniji. Rešitev tako razgretega vzdušja je možna, vendar vprašljiva, največ bo verjetno povedal referendum sam, ob upanju, da bodo ljudje razmišljali in tehtali.« Martin Šeberle, krajan KS Velika Dolina: »Menim, da do teh nasprotij ne bi prišlo, če bi se obe KS priključili občini Brežice, kar pa spet ni možno, ker bi zaradi Čateža bili geografsko ločeni od Brežic. kompromis. Naša stran je ponujala sedem kompromisnih predlogov, žal druga stran ni nobenega sprejela. Obema krajema še veliko manjka, mi pa energijo trosimo za gojitev sovraštva.« Drugače krajani Jesenic menijo, da smo jih mi vsa ta leta izkoriščali, da je njihov denar šel za naše komunalne objekte, kar sploh ni res. Mi smo naše probleme v glavnem razreševali s samoprispevki, seveda ob pomoči družbene skupnosti. Ta spor je nepotreben in predimenzioniran. Najboljša varianta je skupna občina, pred tem pa se odgovorni iz obeh KS morajo dogovoriti in najti kompromis. Darinka Hedl, krajanka KS Velika Dolina: »Nobena KS posamično ne izpolnjuje pogojev, da bi bila občina. Niti Jesenice niti Velika Dolina ne razpolagata z industrijskimi ali turističnimi objekti, ki bi lahko bili temelj za financiranje nove občine. Osebno menim, da je za oba kraja najbolj racionalna rešitev ena občina, kajti skupno bi mogoče imeli pogoje. Pametni ljudje se morajo dogovoriti, za nastalo situacijo so krivi neodgovorni posamezniki, ki niso pripravljeni na Slavko Bizjak, predsednik sveta KS Jesenice: »Žal poskusi dogovora z našimi sosedi o oblikovanju skupne občine niso uspeli. Naših argumentov in zahtev oni niso upoštevali. Sedež občine Jesenice na Dolenjskem mora biti na Jesenicah in v občinskem svetu nam po vseh zakonskih normah pripada en sedež več. Mi nismo zahtevali za nas nič več, kot nam pripada. Kljub majhnemu prostoru smo mi ekonomsko močnejši, kar bi moral biti argument za obstoj občine. Naši sosedje so vse naše predloge in argumente preko komisije za lokalno samoupravo v Ljubljani spodbijali in favorizirali sami sebe, dokazovali, kako so oni bolj pomembni, mi pa ne. Žal jim je uspelo in DZ se je odločil na zelo čuden način. V to referendumsko območje mi ne sodimo in uporabili bomo vsa zakonska sredstva, da to dokažemo. Določitev referendumskega območja ne pomeni še dokončne rešitve glede imena in sedeža občine. Ne mislim obrekovati sosedov, oni so nas obrekovali in na vsak način so hoteli v Ljubljani dokazati, da so oni več vredni kot mi. Rezultat tega je razdelitev na dva tabora. Gre za dve mentaliteti. Lahko smo samo dobri sosedi in naj vsak Brežice, maja — V četrtek, 12. maja, se bo sestala brežiška skupščina, seveda če bodo zagotovili sklepčnost. Poskušali bodo dokončati že večkrat odpovedano, začeto ter nedokončano 30. sejo, če bodo delegati potrpežljivi, pa se obeta tudi sprejem občinskega proračuna, ki je na dnevnem redu 31. seje. V vabilu je namreč predsednik skupščine zapisal, očitno na podlagi dosedanjih slabih izkušenj, da bodo 31. sejo »začeli«. Delegate naj bi seznanili še z ustavnim zakonom, ki podaljšuje mandat sedanjim skupščinam občin do konca letošnjega leta. (B.B.) SO Krško Skupščina bo enodomna Krško — Na zasedanju občinske skupščine, ki je sklicano za 12. maj, naj bi krški delegati sprejeli odlok o letošnjem proračunu, odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Strme poti in križišča s Cesto 4. julija v Krškem, odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko gradnjo v Koprivnici, odlok o ustanovitvi sklada za razvoj malega gospodarstva, pravilnik, ki ureja financiranje komunalnih objektov in naprav. Na dnevnem redu je tudi sprejemanje odloka, po katerem bi iz sedanjih treh skupščinskih zborov nastalo enodomno telo; ta sprememba naj bi odpravila težave s sklepčnostjo in tako omogočila delovanje skupščine še v naslednjih mesecih, saj je državni zbor sedanjim občinskim skupščinam podaljšal mandat do konca leta. Z IZPOSOJENIM STROJEM DO CILJA STROJEV IN ORODIJ t". - PRODAJA VIJAKOV NA IZBIRO VEČ KOT 70 STROJEV: brusilec parketa, pnevm. kladiva, žage, kosilnice, diamantni rezilec betona, globinski čistilci, agregati, kompresorji ipd. - NAJDETE NAS V KRŠKEM, KURIRSKA 1, TEL: 31-723 gospodari za sebe. Svet naše KS meni, da nismo za skupaj in zato se ne počutimo krivi. Zamerimo jim, da niso hoteli najti skupnega jezika z nami. Ves čas so igrali dvolično igro. V Ljubljani so garantirali, da so se z nami dogovorili, da manjka le nekaj tehničnih podrobnosti, kar sploh ni bilo res. Naveza Velika Dolina—Ljubljana proti Jesenicam je odlično funkcionirala. Samo nekaj so pozabili. Zgodovina Jesenic se bo pisala na Jesenicah, volja krajanov pa mora biti upoštevana, drugače.... Medijska gonja in pritiski na nas se stopnjujejo. Na veliko se zlorablja izjava naše predstavnice na zadnjem sestanku, pozabljajo pa na izjave, ki so bile pred njo. Z občine so nam namreč odkrito sporočili, da so nam vrata matične države zaprta, če ne bomo poslušni.« prišlo do nerazumevanja in delitve med ljudmi. Naši so- sedje so vedno imeli svoje ljudi na občini in zdi se, da so to izkoristili v tej gonji proti nam. Referendumsko območje Velika Dolina je za nas nesprejemljivo.« Andrej Kos, krajan Jesenic: »Referendumsko območje Velika Dolina za nas ni sprejemljivo. Naši sosedje so delali zahrbtno, dogovarjali so se za nami, istočasno so dogovor razlagali po svoje. Oni bi bili za skupno občino, če bi sedež bil pri njih, to je za nas nemogoča varianta, saj se ve, kje bi bili viri financiranja nove občine. Svoje zveze v Ljubljani so sosedje dobro izkoristili, zato je naenkrat nastalo referendumsko območje Velika Dolina. S pametnim dogovorom je še vedno možno najti rešitev. Zlatko Frigelj, krajan Jesenic: »Menim, da naša KS izpolnjuje vse pogoje za samostojno občino, in to je naš cilj. Z Veliko Dolino imamo skupno samo šolo in župnišče. Škoda, da je po nepotrebnem Tone Zobarič, krajan Jesenic: »Menim, da bi za nas vse skupaj bila najboljša rešitev občina Jesenice. Imamo vse pogoje za občino, razvito drobno gospodarstvo, prometnice, pristop k meji, poštno centralo. Če so krajani Velike Doline zmožni, da dobijo svojo občino, mi nismo proti temu, če oni gredo k nam, smo tudi za skupno občino, v nobenem primeru pa ne gremo mi k njim. O tem bo odločalo ljudstvo na Jesenicah.« (Pilip) Ugovor KS Jesenice na Dolenjskem Odločitev državnega zbora je proti volji kraianov V odloku o določitvi referendumskih območij za nove občine je KS Jesenice uvrščena v referendumsko območje Velika Dolina, ki ga prvotno sploh ni bilo. . : : :: : : ] : :: : : :::¦ — Iz Potočna Idole Po tej poti so včasih hodili v Krško Pri Marici Kos posvetila luč in pritekla voda NAŠ GLAS 11,12. maja 1994 Jesenice na Dolenjskem, 3. maja — Svet krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem je zato na svoji razširjeni seji soglasno podprl stališče zbora občanov, ki je bil 9.3.1994 in se ga je udeležilo 10,7% volilnih upravičencev. Na njem so soglasno sklenili oblikovati lastno referendumsko območje Jesenice na Dolenjskem, zato so poslali ugovor državnemu svetu proti njegovi zadnji odločitvi. Člani sveta pišejo, da so bili ogorčeni, ko so 29. aprila prejeli sporočilo iz občine Brežice o tem, da so, proti vsem pričakovanjem, priključeni k referendumskemu območju Velika Dolina, ki nima svojega referendumskega območja. Na svojem zboru krajanov 6. marca se je KS Velika Dolina odločila za samostojno referendumsko območje. Enako so sklenili tudi v KS Jesenice na Dolenjskem, saj smatrajo, da imajo za to temeljit povod v svojem (močnem) gospodarskem potencialu. Imajo tudi veliko razvojnih možnosti zaradi mejnih prehodov Obrežje in Slovenska vas, imajo pošto, industrijsko cono in ostale institucije. Svoje stališče Jeseničani razčlenjujejo: »Državni zbor je 9. aprila sprejel odlok o določitvi referendumskega območja za ustanovitev občin, v katerem je referendumsko območje KS Jesenice na Dolenjskem potrjeno. V istem odloku je tudi potrjeno referendumsko območje Velika Dolina, vendar pod oznako »11«, kar pomeni, da omenjeno območje ne izpolnjuje spodnje meje šestih pogojev, potrebnih za samostojno občino. Na pobudo predsednika SO Brežice g. Oršaniča in tajnika g. Bukovinskega smo 15. aprila sklicali izredno sejo razširjenega sveta SKS Jesenice na Dolenjskem. Na njej sta gospoda vztrajala pri predlogu o oblikovanju skupnega referendumskega območja z Brežicami. Svet KS Jesenice na Dolenjskem se za ta predlog ni odločil in je hkrati potrdil voljo krajanov, izraženo na zboru 9. marca. Krajani Velike Doline so se 17. aprila ponovno odločali o svojem referendumskem območju in so se uradno odločili za skupno območje z občino Brežice. Iz navedenega je razvidno, da smo upravičeno presenečeni nad odlokom, v katerem Jesenice na Dolenjskem kljub prejšnjemu odloku priključujete h KS Velika Dolina, ki uradno nima referendumskega območja. Zaradi kršenja legalnega sklepa naših krajanov je med ljudmi nastalo ogorčenje. Prosimo, da nam pisno odgovorite, na osnovi katerih argumentov je prišlo do takšnega odloka in hkratnega zavračanja našega sklepa, kar ni v skladu z Evropsko listino o lokalni samoupravi. V Uradnem listu št. 22, ki smo ga prejeli danes, niso razvidne zakonske možnosti za ugovor proti odloku državnega zbora o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, zato smatrajte naš sklep za uradni dokument, s katerim ugovarjamo odloku, objavljenemu v Uradnem listu RS, št. 22.« Učiteljsko srečanje na Zdolah Zdole, 6. maja — V tem, da ljudje pripravljamo različna medsebojna srečanja, je gotovo tudi nekaj nostalgije in želje, priklicati v spomin minule dogodke. Tako se srečajo nekdanji učenci, dobijo se »abrahamovci«, na obletnicah se zabavajo sorodniki in prijatelji. Minuli petek so se na Zdolah srečali učitelji nekdanje zdolske šole in tisti njihovi učenci, ki so se odločili za učiteljski poklic. Treba je priznati, da je šlo za povsem originalno srečanje, ki je zanimivo toliko bolj, ker so Zdole znane po številnih učiteljih — domačinih. Ta majhen in slikovit kraj je slovenskemu šolstvu dal kar 19 šolnikov. Med njimi jih je šest zasedlo ravnateljska mesta. Učitelji Zdolani so se večinoma zaposlili v tem delu Slovenije, posamezniki pa danes živijo in delajo v Ajdovščini, Kranjski Gori, Domžalah, Mariboru in Črnomlju — skratka v vseh kotičkih domovine. Na petkovem srečanju se je zbralo 22 učiteljev. Med njimi je bilo šest takih, ki so učiteljevali na nekdanji zdolski šoli, ki že 24 let ne služi svojemu prvotnemu namenu. Tokrat so šolski prostori zopet zaživeli v spominih in vsem je bilo lepo pri srcu, ko so si ogledali lepo urejen in opremljen zdolski vrtec. Prizadevna organizatorka, učiteljica Nada Cizel, je pripravila in vodila topel in prisrčen program, temu pa je sledilo družabno srečanje. Ob koncu so se razšli z obljubo, da se naslednje leto spet srečajo, da spomini ne bi zbledeli. Morda so tudi zato ob svojem prvem srečanju zapisali svoje spomine in jih povezali v brošuro z naslovom »Spomini na zdolsko šolo.« (imi) Zdole, 2. maja — Kakšnih 30 ljudi seje na praznični ponedeljek odpravilo na pohod, ki se je začel v Potočah, pri Hrva-tovem mostu. Pot je vodila ob potoku, mimo starih mlinov ter dveh studencev, po besedah Marice Živič je bila ta pot včasih glavna povezava z me- ¦ m ^5/^^afi^'i^ *¦'' I M^ ^\ Hr «JL " 9-* 11 P? T** i v. *; tp stom Krško. Število pohodni-kov je med potjo še naraslo, saj so se ljudje pridruževali ob vmesnih okrepčevalnicah. Od Anovečkega doba so krenili proti staremu gabru, do Ivači-čeve hiše (o tem več, ko bodo na Zdolah Ivačičevi dnevi), kjer je bila manjša domača zakuska. Od tu so šli na Ha-binčev breg h kapeli, kjer je bila maša pod vodstvom zdol-skega ter brestaniškega župnika. Sklepni del pohoda pa je bil pri hiši Marice Kos, ki je bila še edina prebivalka Zdol brez napeljanega vodovoda in električne energije. SO Krško je pokrila stroške za material, vaščani pa so svoj delež izkazali v delovni pomoči pri napeljavi. Predstavniki stranke SKD pa so ji podarili barvni TV sprejemnik. Posebna zahvala gre tudi PD Videm, ki je markirala pot. (B.C.) V brežiški osnovni šoli ob 22. aprilu Zaznamovali so dan Zemlje Nihče ne ljubi narave zato, ker je velika, ampak zato, ker je lepa Brežice, 22. aprila - To je bilo temeljno geslo brežiških osnovnošolcev v pripravi in izvedbi projekta Dan Zemlje. V projektu, ki sta ga pripravila biolog Alojz Bavdež in ravnateljica Milena Jesenko, je sodelovalo 286 učencev, 11 učiteljev in 15 zunanjih sodelavcev. Alojz Bavdež: "Cilji našega projekta so poglabljanje znanja naših učencev, razumevanje zakonitosti razvoja družbe in narave, razvijanje interesa otrok do narave, razvijanje delovnih navad in še en zelo pomemben cilj - odnos do narave. Projektno nega pouka, upošteva interese in sposobnosti otrok, koopera-tivnost, timsko delo in povezovanje z okoljem. Za projekt je značilno, da delo poteka na terenu, pri tem pa sodelujemo z zunanjimi strokovnjaki in ugotavljamo ekološke probleme Po-savja." Razdeljeni v več skupin so učenci brežiške OŠ raziskovali avtohtone in neavtohtone vrste dreves na območju Pisec, v Jov-sih so raziskovali ogrožene vrste ptic v spodnjem Posavju, na reki Krki so spoznavali ribji svet, skupina 40 otrok je bila na strokovnem obisku v krški jedrski elek- trarni, spet drugi so obiskali kmetijo in si ogledali proizvodnjo zdrave hrane. Obiskali so še zdravstveni dom v Brežicah, se seznanili z varčevanjem energije, ugotavljali, kakšno je bilo življenje na srednjeveškem gradu Pišece. Posamezne skupine učencev so se ukvarjale z ogroženostjo okolja v domačem kraju, iskali so divja odlagališča odpadkov, risali zemljevide, obiskali so bencinski servis in šteli promet. "Vse projektne naloge so imele poudarek na onesnaževanju okolja, vode, zemlje in zraka in vplivu onesnaževanja okolja na življenje na planetu Zemlji. Učenci so pokazali veliko zanimanje in zagnanost, zunanji strokovnjaki so bili zadovoljni, starši otrok tudi. Največje zanimanje so učenci pokazali za obisk NE Krško in raziskovanje v ptičjem rezervatu v Jovsih, nekaj manjši odziv je bil za raziskovalno nalogo na kmetiji. Rad bi se zahvalil vsem, ki so bili vključeni v ta naš projekt, posebej zunanjim strokovnjakom, ki so nam omogočili visoko strokovno in profesionalno raven vodenja posameznih projektov," je zaključil Alojz Bavdež, biolog na OŠ Brežice. (Pilip) 77. jezikov a nedelja Daljši, težji, lepši Bohor, 8. maja — PD Bohor Senovo je tako kot vsako leto tudi letos organiziralo Jezikovo nedeljo. V konkurenci je bilo 17 jezikov (za 17. tradicionalno prireditev), jezik z naslovom TV Novo mesto pa ni izpolnjeval osnovnega pogoja tekmovanja oz. ni bil užiten, kajti bil je iz papirja. Komisija je po napornem delu, tehtanju, merjenju in opazovanju ocenila naslednje: najdaljši jezik (68 cm) je prinesel Franci Klavžar iz Kozjega, najtežjega (1,74 kg) Miloš Koprive iz Šentjurja, za najboljši aranžma oz. izvirnost pa je prvo mesto osvojila Irena Kožuh iz Brestanice. (Galex) AVTO ŠOLA ALFA - R BODOČI VOZNIKI, POZOR! Avtošola ALFA — R CKŽ 25, Krško, tel. 31—497 vam nudi: 1. Tečaj organiziramo v Krškem. 2. Izposojamo knjige: Prometni predpisi, Tehnika vožnje in Prva pomoč. 3. Ce vas tarejo finančne težave, vam vožnjo kreditiramo. 4. Čas vožnje bomo prilagodili vašim željam. Vse informacije dobite v poslovalnici AVTO ŠOLE — TRGOVINA JORDAN in pri inštruktorjih: — BERNARDU PINTARIČU, ZABUKOVJE 13, RAKA, TEL. 31—497, — MARJANU RIBIČU, BOŠTANJ, TEL. 81—906 Še posebno vabimo tiste, ki mislite, da je že prepozno, da bi postali voznik. Pogumno se odločite! Naši inštruktorji vam bodo z razumevanjem pomagali. NAŠGLAS11.12. maja 1994 >rXm,XM......, SiSiaiSSKiJSSiias......:»S%v,»SS.Si......:: .SB: ¦ fi K : \...........,a««: ¦:¦ Ji.....j Adidasov Preditor (ropar) tudi v Sloveniji Sodelovanje z dobovskim podjetjem AFP je zadovoljivo, a Adidas ne bo ostal pri tem, saj izpopolnjuje svoje izdelke in prodira na nova tržišča Dobova, 8. maja — Proti koncu predlanskega leta je družinsko podjetje AFP iz Sel pi Dobovi z Adidasom podpisalo pogodbo o ekskluzivnem zastopstvu za Slovenijo in Hrvaško. Na današnji tiskovni konferenci so oboji predstavniki izjavili, da se jim je ta poteza obrestovala, hkrati pa so novinarjem natrosili nekaj podrobnosti iz svojega lanskega letnega poročila o poslovanju in predstavili nekaj novosti. Franc Polovic starejši, generalni direktor podjetja AFP: »Za letošnje leto smo prevzeli nalogo, da na področju, ki ga pokrivamo, prodamo za 8 milijonov DEM Adidasovih izdelkov. Glede na to, da smo do aprila prodali že za 4 milijone, imajo naši partnerji vse možnosti, da se jim uresniči želja: prodaja njihovih izdelkov v vrednosti 10 milijonov mark. V Sloveniji in Hrvaški, kjer sodelujemo z zagrebškim Tekstil-prometom.« V svojih skladiščih ima njihov pred dobrim letom odprt prodajni center vselej za 1,5 do 2 milijona Adidasovih izdelkov v zalogi, zato so dobovski podjetniki prepričani, da lahko ustrežejo vsaki želji svojih odjemalcev. Prodajajo seveda tudi izdelke drugih podjetij, precej imajo metraže. Zaradi neurejenih plačilnih razmer v Sloveniji se nemalokrat zgodi, da jim kupci blaga ne plačajo pravočasno, vendar se pri AFP-ju kljub temu svojih obveznosti do Adidasa zavedajo in jih natančno izpolnjujejo. Precej sitnosti jim povzročajo tudi nelojalni konkurenti: podjetja, ki so imela licenčne pogodbe s starim Adidasom in njegovo znamko še vedno uporabljajo, čeprav ne bi smela. S cenenimi in neka-kovostnimi izdelki škodujejo tako dobovskemu podjetju kakor tudi Adidasu. Potem ko so v tej tovarni lani dobili novega lastnika, seje podjetje postavilo na krepke noge. Wutf Landreh, vodja prodaje za vzhodno Evropo: »Zastavili smo si nov koncept marketinga, razvili smo nove izdelke in agresivno prodiramo v vzhodno Evropo, dodatno še v Ameriko, v latinsko Ameriko, Azijo... Zavedamo se, da brez močne propagande ne bo šlo, pa naj bo še tako draga. Zato smo se po vsem svetu lotili enakovrednega oglaševanja. Povsod imamo hkrati iste spote, uvajamo pa tudi akcijo t. i. street bali turnirjev. Gre za ulično košarko, ki se je lahko lotijo vsi mladi v vseh delih sveta, tudi v najbolj revnih. Adidas bo to sponzoriral, ob tem bo imel reklamo, hkrati pa bo mlade pritegnil od kriminala, droge, brezdelnosti in drugega, s čimer jim postreže ulica. Turnirji so že pognali korenine v Evropi in onstran luže. Vaš AFP bo turnirje organiziral tudi za Slovenijo.« Tam, kjer so se turnirji street balla uveljavili, mladina navdušeno trenira, sistem naj bi vključil 30.000 igralcev oziroma 10.000 moštev, preko televizorjev pa ga bo spremljalo 1-1,5 milijona gledalcev. Adidas je dejansko postal učinkovita in kapitalsko močna firma, njihovi strokovnjaki vztrajno razvijajo nove izdelke in z njimi žanjejo uspeh. Njihova oblačila s tremi značilnimi (variiranimi) belimi vzporednimi črtami je sprejela celo italijanska visoka moda. Ni od muh, če se v reviji pojavi recimo Madonna, oblečena v »tiste tri črte«, ali pa kateri izmed znanih manekenov. Adidasov program obsega oblačila za treninge, za reprezentančne drese in »replica« sistem, namenjen tistim, ki sicer niso športniki, jim je pa tak način oblačenja pri srcu. Letos si posebej veliko obetajo od svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo v Združenih državah. Zagotovili bodo oblačila (drese) desetim nacionalnim raprezentancam. Na nogomet so bili od nekdaj vezani. Pred 20 leti so razvili prvo »kopačko«, nogometni čevelj z vijačnimi čepi. Danes so razvili čevelj Ouestra, ki je iz posebno mehkih, lahkih, prilagodljivih materialov, v podplat ima vgrajeno aluminijsko ploščico, ki razporeja pritisk čepov na ves podplat. Najboljšim in najbolj učinkovitim čevljem so dali ime Praditor (ropar) in po tistem, kar smo danes videli na TV posnetkih s preizkusov, gre za resnično hinavsko obutev, ki bo spremenila način igranja nogometa. ^^ ... Ob njej in ob žogi iz novih materialov, ki jo je FIFA ponovno izbrala za uradno žogo na prvenstvu, nogometni vratarji dejansko nimajo veliko možnosti za uspeh. Tako je natančna in vodljiva. Tudi prodajno geslo so tako zastavili: »Ni nelegalno, je pa skrajno nefair. Imamo dober nasvet za vratarje: pojdite v pokoj!« Igra- lec je bil iz kota igrišča ali izza zidu sposoben dati gol, ker je žogo ob udarcu s čevljem »zarezal« kot pri tenisu in se je ta pred golom odbila od tal ter hinavsko smuknila v mrežo. Ob tem novi čevlji omogočajo tudi vratarju skok, ki je natanko za tistih nekaj centimetrov daljši, kolikor mu jih sedaj dejansko zmanjkuje. Super oprema seveda ne more biti cenena. Od petnajstega junija bodo pri AFP-ju nove žoge na voljo po 100, čevlji Ouestra po 150, Preda-tor pa po 300 DEM. Nekaj žog za trening so že imeli, a so jim jih takoj razgrabili. (Ika) Terme Čatež so v lanskem letu Postavile temelj za uspešno letošnje poslovanje Zaključili so petletni krog obnove in naložb, svojo delnico so uspešno uvrstili na borzo in se lotevajo tudi lastninjenja Mokrice, 4. maja — »Terme Čatež so v lanskem letu prejele toliko priznanj, da nam je kar nerodno, ko pomislimo, da bomo tolikšen sloves morali upravičiti pred našimi gostil« je na današnjem srečanju z novinarji uvodoma poudaril direktor tega zdravilišča Borut Mokrovič. Tiskovno konferenco so sklicali v hotelu Grad Mokrice, ki je tudi v lasti Term. Sicer pa iz direktorjevega poročanja o poslovanju Term v lanskem letu lahko razberemo, da je podjetje svoj finančni plan v celoti preseglo. V primerjavi s preteklim letom so prihodek povečali kar za 56%, čistega dobička pa so ustvarili za 95.486.800 tolarjev. Lani so Terme zabeležile 7,45% (400.562) vseh slovenskih nočitev, kar je 13,5% več kot leto poprej. Svoje delnice so v četrtem letu poslovanja kot delniška družba uspešno uvrstili na borzo. Vsi ti poslovni uspehi v ča-teških Termah seveda niso naključni. Iz besed direktorja Mokroviča ugotavljamo, da so rezultati sledili trdemu boiu za dvig kakovosti storitev in celi vrsti lani zaključenih investicij. Med največjimi posegi je seveda dokončanje gradnje zunanjega in pokritega kompleksa bazenov, ki so jima nadeli ime Termalna riviera. S pokritim delom, Zimsko termalno riviero, so v Čatežu ukinili kopalno sezono. Podaljšali so jo na vse leto, zanemarljiv pa ni niti zunanji del, kjer je obiskovalcem poleg kopanja na voljo tudi zabava na vrsti igral, kjer je sedaj urejeno tudi umetno jezero in so na voljo gostinske storitve. Mimogrede povejmo, da je Mokrovič napovedal, da Si lahko zamislite svojega šolarja, kako navdušeno trenira sklanjanje nemških »artiklov« ali angleške nepravilne glagole? To smo vprašali samo za primerjavo. Otroci, ki hočejo kaj zaslužiti, namreč lahko delajo na golf igriščih okrog mokriškega gradu kot nosači. A za to morajo obvladati dovolj tujega jezika, da lahko s svojimi delodajalci komunicirajo. Spodbuda, da je ni boljše. Tako je razmišljal o vplivu turizma na okolico direktor hotela Grad Mokrice, Darko Terihaj. bodo letos t. i. vodni efekti (tobogani itd.) gostom na voljo brezplačno. Niso pa se pri tem ustavili. Obnovili so sobe (na koncu jih bo 150) v svojih hotelih, opremili so jih tako, da sedaj sodijo v višji kakovostni (in cenovni) razred, in »dodali« nekaj gostinskih lokalov (npr. slaščičarno), golf v Mokricah, kjer sedaj urejajo tudi hleve. Teme-Ijito so se lotili svojih zdrav- stvenih storitev in svojim strokovnjakom omogočili delo v sodobnih pogojih, dopolnili so celo vrsto zdravstvenih in preventivnih programov, namenjenih gostom. Skratka: Terme so v petih letih obnovile skoraj vse svoje zmogljivosti in pri tem se ne nameravajo ustaviti. Med sodobnimi hoteli še vedno stoji nedotaknjen stari Zdraviliški dom, ker naj bi služil načrtovalcem kot osnova za snovanje arhitekturnih povezav med preteklostjo in novimi posegi. Ko bo na tem mestu stal nov hotel, ga bodo (če bo le smiselno) povezali s termalno riviero, saj tak poseg v večini slovenskih zdraviliško turističnih krajev že kar dobro deluje. Še pred začetkom poletne sezone, ko se na Čatež dejansko zgrinjajo množice kopalcev, nameravajo urediti parkirišča in okolico. Na sedanjem kegljišču nameravajo urediti obsežen zabaviščni prostor, namesto restavracije grill bodo uredili gostinski lokal z zgovornim imenom »A la carte«, pred poslopjem tehničnih služb bo nastalo šest novih butikov, ob zdraviliškem domu pa bodo uredili bungalove. (Ika) Ker živl/enie potrebu/e varnost Q) mmmmSi pil --O) fc/nic* OBMOČNA ENOTA KRŠKO V prejšnji številki smo predstavili zavarovalne nevarnosti po požarni polici in tiste, ki jih krijemo z dodatnim doplačilom. Vsakemu zavarovancu svetujemo, da se pri sklepanju zavarovanja prepriča o kritju, in če meni, da je nastanek škode možen, naj poišče ter sklene dodatno zavarovanje. Velja pa pripomniti, da je zavarovanje usmerjeno naprej, kar pomeni, da je škodni dogodek bodoč in negotov. Zavarovanje ne krije škode, ki se je že zgodila, oziroma ne more biti jamstva, če je škodni dogodek že bil ali je v pričakovanju. Sklenjeno zavarovanje se dokazuje z zavarovalno polico, ki je dokument o sklenjeni pogodbi s točno navedbo zavarovanih stvari in obsega zavarovalnega kritja. Zelo pomembna je tudi časovna omejenost, saj se zavarovanje vedno nanaša na določeno časovno obdobje in se ga ne da poljubno raztegniti. V skladu z vsem, kar smo že zapisali, smo storili še en nadaljnji korak. Zavarovancem smo približali zavarovalnico Triglav tudi preko svoje zastopniške mreže. Zastopniki so naši terenski delavci, ki vas obiščejo na domu, opozorijo vas na dejstvo, da je vaša zavarovalna polica potekla in da jo je treba obnoviti. Prav tako vas bodo naši zastopniki seznanili z različnimi vrstami zavarovanja, z možnostjo kritja ter z vami sklenili nove zavarovalne police. Zaradi tega zavarovancem svetujemo, naj se, če želijo skleniti zavarovanje, obrnejo na naše zastopnike posavske zavarovalnce Triglav. Lahko tudi pokličejo naša predstavništva, ki so v vsaki občini. Enako velja tudi za nastanek škodnega dogodka. Zavarovanec mora zavarovalnici prijaviti nastanek zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko izve zanj. Če zavarovalni primer nastane kot posledica požara ali eksplozije, je treba o tem takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane. Upamo, da bo teh primerov čim manj, saj kot zavarovalnica vsem želimo varnost in čim manj škodnih primerov, kajti vsak od nas želi živeti varno. zavarovalnica triglav d. d. ¦ ¦-.-¦¦¦ ¦¦:¦:¦:-•¦: ¦¦¦:'¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦ ......¦& ¦¦, ::i ¦¦'¦ '¦:.,,-:' .:. . ., V' NAŠ GLAS 11,12. maja 1994 ... Dopolnilne dejavnosti na kmetijah Zakonska in finančna praznina V MAJU Na naših kmetijah, ki so večinoma majhne in imajo težavne pogoje za kmetijsko pridelavo, so se dopolnilne dejavnosti že zdavnaj in tako rekoč spontano pokazale kot možnost, ki je v prid tako kmetu kot državi. Kmečki družini lahko omogočijo večjo ekonomsko in socialno varnost, kar je še posebej pomembno v današnjem času zaradi slabšanja razmer v gospodarstvu in večje brezposelnosti, v vsakem primeru pa so dopolnilne dejavnosti tisti dejavnik, ki lahko najbolj učinkovito prispeva k ohranjanju poseljenosti in kulturne krajine. Žal v tem trenutku dopolnilne dejavnosti nimajo podpore ne v zakonodaji ne v finančnih načrtih države. S spremembo zakonodaje je nastala na tem področju ve- lika pravna praznina. S sprejetjem zakona o gospodarskih družbah dopolnilnih dejavno-^ sti na kmetijah ni več mogoče registrirati kot postranski poklic (popoldansko obrt), čeprav že ime samo pove, da je to dopolnilo k osnovni dejavnosti. Tudi v novem obrtnem zakonu ter zakonu o gostinstvu in turizmu status nosilcev teh dejavnosti ni opredeljen. Kmet, ki želi opravljati dopolnilno dejavnost, se mora registrirati kot podjetnik posameznik (obrtnik), le mojstrskega izpita mu ni treba opraviti. Enako nepopustljivo se postavljajo sanitarno tehnični pogoji za izvajanje večine dopolnilnih dejavnosti. Ustrezne službe se namreč ravnajo kar po predpisih za podobne dejavnosti, ki delujejo redno in v veliko večjem obsegu. Nihče sicer ne zanika, da določeni sanitarno tehnični pogoji morajo biti izpolnjeni, vendar pa izpolnitev le-teh po sedanjih zahtevah za kmečko gospodarstvo predstavlja veliko finančno breme. Od vseh dopolnilnih dejavnosti je pri nas najmočneje zastopana domača obrt. Sledijo turistična dejavnost, ki se zadnje čase najmočneje razvija, pa prenočitveni in izletniški turizem. V novejšem času se kmetije precej usmerjajo v različne oblike predelave. Do letošnjega leta so bila za dopolnilne dejavnosti namenjena tudi nepovratna sredstva. V letih od 1990 do 1993 so bili v Sloveniji odobreni programi dopolnilnih dejavnosti za 532 kmetij in zanje namenjenih 110 milijonov tolarjev. V letošnjem predlogu intervencijskih sredstev pa za dopolnilne dejavnosti ni postavke. Možnost, ki se ob tem primanjkljaju ponuja, je sicer veliko slabša od prejšnje, vendar edina, ki je na voljo npr. občinam, ki nadaljnjega razvoja dopolnilnih dejavnosti ne želijo prepustiti zgolj naključju, zmožnostim in iznajdljivosti posameznikov. Ta možnost so krediti s subvencionirano obrestno meroin o njej razmišljajo tudi ponekod v Posavju. Pristojni organi in službe pa se zavedajo, da je nujna normativna ureditev tega področja in priprave za izdelavo zakona o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah so že stekle. Krško Društvo podeželske mladine je ob pomoči Kmetijske svetovalne službe organiziralo ekskurzijo v Savinjsko dolino. Obiskali smo tovarno kmetijske mehanizacije SIP, Savinjski gaj, kmečki tu-, rizem Goličnik in kmetijo inovatorja Jožeta Blderja v Rečici. Odhod se je sicer zavlekel, 1 saj smo uro časa porabili za to, da smo si zagotovili nado- Kmečka mladina na potepu kmetiji, ki leži 750 m visoko, njeni gospodarji pa se ukvarjajo z živinorejo (mleko) in gozdarstvom ter s kmečkim turizmom. V Rečici ob Savinji je zbitost še ne dovolj suhe krme. Trosilnik silaže enakomerno odlaga silažo v stolpne silose, njegova največja odlika pa je matematično natanč- na razporeditev snovi. Puhal-nik je namreč namenjen spravilu sena ali silaže, a treba je kar se da preprečiti njeno drobljenje ali švaljkanje. Inovator Bider ima tudi zelo preprost in lahek nož za rezanje silaže v koritastih silosih, a vse to je le del tistega, kar smo videli in kar bi si moral ogledati vsak sam. (Karolina Požun) mestnega harmonikarja. Ker brez meha nismo hoteli na pot, je to opravilo moral prevzeti kar naš društeni harmonikar Jože. Čeprav je moral nazaj domov na Oštrc po harmoniko. V tovarn i kmetijske mehan i -zacije smo si lahko ogledali le del proizvodnje, medtem ko v ostali del obratov pravila prepovedujejo dostop obiskovalcem. Tovarna SIP je velika, a njeni predstavniki so nam kljub temu potarnali o velikih težavah, s katerimi se ubadajo. Kljub vsemu tudi upajo, da jih bosta na površju obdržala strokovnost in kakovost. Ob ostalih strojih so nam pokazali svojo novo izvedbo ročne kosilnice TVVIST 170 D, ki praktično nima tekmeca. Tako je zapisano tudi v zadnji številki Kmetovalca. Delo s pri nas zelo priljubljeno kosilnico BCS je namreč zelo naporno, ker se pri nagibu ne obnese najbolje. SIP-ova nova kosilnica je zelo vzdržljiva, podobna je tujim izdelkom (Rasant Reform), ki pa so dosti dražji. Kosili smo na Galičnikovi pa smo si nato ogledali živinorejski in inovatorski del kmetije Jožeta Biderja. Na svojih 15 ha posestva redi povprečno 18 molznic in telice samo s pašo in travno silažo ter pivskimi tropinami, da uravnoteži obrok. Krmil ne uporablja, saj pravi, da se mu finančno ne izteče. Krav ne forsira, vendar pridela letno približno 5.000 litrov po glavi oziroma povprečno 25 I dnevno. Biderju večino časa vzame inovatorstvo, saj skuša narediti kar največ strojev, ki bi kmetu olajšali delo. Eden njegovih starejših strojev je večlistna krožna žaga, ki je univerzalno uporabna za predelavo lesa v opaž ali ladijski pod. Traktorski mešalec za gnojevko je enostaven in njegova upraba je lahka. Priklop za traktor Torpedo omogoča, da s hidravliko zlahka in varno pripnemo prikolico. Trosilnik sena trosi seno po celotni površini senika ali le po želenem delu, priključen je na zgornje koleno puhalnika in prepreču- JABOLČNI KIS JE TUDI ZDRAVILO Jabolčni kis se uporablja za preprečevanje in zdravljenje številnih bolezni. V jabolčnem kisu najdemo fluor, fosfor, klor, žveplo, natrij, železo, silicij, kalcij, magnezij. Vse te rudnine so potrebne za človeški organizem. Jabolčni kis pomaga pri artritisu, proti debelosti, proti bolečinam v grlu, pri krastavici, pri glavobolu, pri težavah z ledvicami, pri lišajih, pri nespečnosti, opeklinah, krvnem pritisku, pri potenju... Pijemo ga razredčenega z vodo, lahko pa tudi nerazredčenega. Obolele dele telesa z njim izmivamo, izpiramo in umivamo, uporabljamo ga za kopeli, za masaže ali pa kot sredstvo za obkladke in ovitke. Cene na krški tržnici Krško, 7. maja — Cene na krški tržnici so v primerjavi s prejšnjim mesecem višje, pojavile so se prve breskve in marelice po fantastičnih cenah. Korenje 200, solata 250, paradižnik 300, ohrovt 150-160, paprika 480-740, kumare 290--300, špinača 200, redkvica 380, čebula 150, mlad krompir 200, šampinjoni 280, jabolka 100, kivi 240-260, jagode 150 (košarica), pomaranče 120-140, limone 100-140, banane 150-180, melone 300, hruške 170, grozdje 500, breskve 1.200, marelice 1.200, grenivke 190, sadike paradižnika 40, mleko domače 40 za 11, smetana pregreta 350, skuta 300, sir domači 400, kruh domači 140, jajca 12-15 ter rože različne 40-180 SIT. (B.B.) Na svež zrak in sonce bomo lahko prestavili vse okenske in balkonske cvetice in rastline v čebricah, ki so morale čakati na toplejše vreme v notranjih ogrevanih prostorih. S tem ni dobro preveč hiteti pa tudi ne preveč odlašati. Ker grozi nevarnost slane, jih prestavimo šele po ledenih možeh. Če jih nameravate ob nevarnosti mraza prestaviti na toplo ali zavarovati z vlaknastimi prevlekami, pa jih lahko prestavite že prej, da se privadijo na zunanje spremembe temperature. Nagelji in druge odpornejše rastline so že dolgo zunaj. Ne hitimo pa z občutljivimi vodenkami, vanilijo, be-gonijami, črnooko suzano ali kobejo. Odcvetele ciklame in sobne azaleje po cvetenju prestavimo v polsenco na vrt, kjer jih še naprej zalivamo in dognojujemo. Druge, ki so cvetele pozimi, obrežemo in presadimo v svežo mešanico prsti. Na vrtu zapolnimo praznine med trajnicami s primernimi enoletnicami, ki pa jih ne smejo prerasti in s tem oslabiti. Za to so primerni predvsem por-tulak, sanvitalije, ageratum ali nepostarnik, enoletni iberis in enoletni grobeljnik, nizki tage-tesi, okrasni tobak, kitajski nageljčki, kalifornijski mak in še nekatere ne preveč bujne cvetice. Posadimo tudi gomolj-ne begonije, dalije, gladiole, montbrecije, kane in vrtne kale. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove ali socvetja tulipanov, narcis, rododendro- nov in azalej, žlahtnih sort španskega bezga in drugih, ki so se zaradi nastavka semen izčrpavale. Trato čim pogosteje kosimo, da bo gosta, napol posušen odkos pa potrosimo na grede in okoli drevja. Urejamo tudi nove trate, saj trata v maju najhitreje ozeleni. V plastenjaku, topli gredi ali rastlinjaku zasadimo že v začetku meseca izpraznjena mesta s paradižniki, jajčevci, papriko in kumarami. Te prostore pa moramo ob vročih dneh dobro zračiti. Na prosto seje-mo glavnato solato, berivko, pozno korenje, rdečo peso, poletno redkev, brstični ohrovt, čebulo, por, blitvo, komarček, radič, posebno zeleni tržaški solatnik, da imamo vse leto dovolj solate, tudi če druge zmanjka. Čim prej presadimo na prosto sadike solate, kolerabice, zgodnjega zelja, rdeče pese, po nevarnosti slane pa sadimo še paradižnik, papriko, jaj-čevce, kumare, buče in bučke, slednje najbolj v sredo komposta (vendar jih zavarujte pred polži). Sadimo še fižol grmičar in preklar ter vsa di-šavna in zdravilna zelišča. Ob sajenju in setvah se moramo seveda ravnati po svojem vnaprej načrtovanem kolobarju. Mlade setve in grede s posajenimi sadikami naj bodo enakomerno vlažne. Na štirinajst dni jih prerahljamo in obenem odstranimo nadležni plevel. Kmetijska svetovalna služba Krško Rdeči križ Krško Povečana skrb za socialno ogrožene V letošnjem programu tudi informiranje o darovanju organov in evidentiranje darovalcev Krško, 4, maja — Občinska organizacija Rdečega križa Krško je sklenila še eno leto svoje humane dejavnosti. Na svoji skupščini prejšnjo sredo so pregledali opravljeno delo in se dogovorili za naloge v letošnjem letu. Izvolili so tudi novo vodstvo odbora, ki se odslej imenuje območni, in funkcijo predsednice še enkrat zaupali Meti Habichtovi. Nadzorni odbor pa bo vodil Slavko Šribar. Pri občinski organizaciji RK Krško se je lani usposobilo za nudenje prve pomoči 462 tečajnikov. Svojo kri je ponudilo 1.020 darovalcev in 975 so jo tudi odvzeli. Med krvodajalci je bilo preko 300 prejemnikov častnih znakov za 5- do 50-kratno darovanje krvi. Lani se je okrepila socialna dejavnost. Poleg beguncev, ki jim je 15 aktivistov RK posvetilo preko 1700 ur dela, so pomoč potrebovale tudi naše družine: 598 družinam s skoraj 2000 člani je RK razdelil oblačila, posteljnino in živila v vrednosti 6,5 milijona tolarjev. Redno je potekala izobraževalna dejavnost po šolah, še posebej pa so bili mladi člani aktivni v okviru krajevnih organizacij RK. Vse naštete dejavnosti bo krška organizacija izvajala tudi letos. Aktivnostim na področju socialnega varstva pa v letošnjem programu velja še večji poudarek kot doslej. Načrtujejo tudi preventivno zdravstveno izobraževalno dejavnost za vse vrste zasvojenosti (narkomanija, alkoholizem, kajenje), AIDS in varstvo okolja. Novost v programu organizacije pa je delo z darovalci organov človeškega telesa. Skrbeli bodo za informiranje morebitnih darovalcev, jih evidentirali in izdajali izkaznice. C^ spin biro projektiranje • inženiring • nadzor MARJAN ROSTOHAR, dipl. ing. str., sodni cenilec in izvedenec CKŽ, 134, 68270 KRŠKO ¦ tel.: 0608 21-294 • fax.: 0608 33-131 ČE POTREBUJETE CENITEV PREMIČNIN ZA DOKAPITALIZACIJO PODJETJA ALI ZA OBRT, SE OGLASITE SE OSEBNO ALI PO TELEFONU NA ZGORNJI NASLOV NAŠ GLAS 11.12. maja 1994 ' '.¦.¦¦:'..,.:¦'¦¦¦. 7 Počitnice in dopusti VABUENI NA OGLED DOMAČIH ZNAMENITOSTI (2) Nekaj kilometrov niže od Sevnice, ob železniški progi Ljubljana—Zagreb, leži slikovito mesto Krško, stisnjeno med Krške gorice in Bizeljsko gričevje. Tu priteče Sava iz soteske skozi Posavsko hribovje na široko prodno ravnino Krškega polja. V Krškem je zanimivo staro mestno jedro, ki je posuto z več cerkvami. Omenimo naj baročno cerkvico sv. Duha, ki je postavljena na severni rob mesta. Na portalu nosi letnico 1777. Cerkvica je namenjena galeriji za občasne likovne razstave. Nasproti nje stoji hiša, v kateri je živel in umrl slovenski polihistor in avtor Slave vojvodine Kranjske Janez Vaj-kard Valvasor. Njemu v čast so Krčani pred hišo postavili spomenik, ki gaje izdelal les-kovški kipar Vladimir Štoviček. V samem središču mesta stoji samostanski kompleks z Marijino cerkvijo, ki ne sodi v umetnostne vrhove, saj ustreza beraškemu redu kapucinov in zatorej ne išče zunanjega blišča, vendar pa je vtkan v urbanistično podobo mesta. V njegovih prostorih je ohranjena stara kapucinska knjižnica, ena redkih, ki je skozi tri stoletja ohranila nespremenjen videz tako v opremi kot v inventarju. V samostanskih prostorih je pod strokovnim vodstvom možen ogled še galerijske zbirke slik in plastik starih mojstrov. Do nedavnega je za najstarejšo umetnino v tej zbirki veljala lesena plastika Sočutne (Žalostne Marije), ki je nastala okoli leta 1480 in slogovno pripada začetku tako imenovanega »poznogotske-ga baroka«. Od lanskega oktobra pa ta kip znova hranijo v Leskovcu, v kapeli pod zvonikom župnijske cerkve, od koder so Sočutno pred dvajsetimi leti pravzaprav prinesli v krški samostan. Nasproti samostana stoji svojevrsten spomenik narodnoosvobodilnega boja. Spomenik je v bistvu velik kamnit blok, v katerega sta vklesana dva obsežna reliefa — izdelek dveh mladih umetnikov, absolventov ljubljanske akademije za upodabljajočo umet- Občinska pevska revija Vesel in lep pevski večer Sevnica, 7. maja — ZKO Sevnica je organizirala občinsko pevsko revijo v kulturni dvorani GD Sevnica. Na reviji so se predstavili: vokalni skupini DKŠD Svoboda Krmelj in Corona iz Boštanja, MePZ Lisca, Jutrarijka in Primož Trubar iz Loke ter Oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice. Revija je zelo lepo uspela, vsi zbori so dobro opravili svoje delo, prvič se je občinstvu predstavila vokalna skupina DKŠD Svoboda Krmelj, katere umetniški vodja je Franci Bastardi. Navdušila pa sta MePZ Primož Trubar Loka in Oktet Jurij Dalmatin. Omeniti je potrebno, da se bodo 4. junija v Kostanjevici na posavski reviji predstavili MePZ Lisca, MePZ Jutranjka in MePZ Primož Trubar Loka. nost. Relief Selitev je izdelala Marija Benedetti, relief Partizanska kolona pa Stane Ker-žič. V bližnjem Leskovcu si obiskovalci lahko ogledamo spominsko zbirko kiparja in me-daljerja Vladimirja Štovička, odprli so jo v njegovem ateljeju. O Rimljanih na naših tleh lahko veliko zvemo, če obiščemo rimsko naselbino in znamenito rečno pristanišče Mu-nicipium Flavium Latobico-rum Neviodunum — ali po naše Drnovo. Seveda je danes na tem mestu moč opazovati le še restavrirane ostanke skladišča s stebriščem in pristanišče v obliki črke U. Na najbolj dominantnem položaju v Brestanici stoji grad oz. nekdanji trapistovski samostan. Brestaniški grad je med najstarejšimi v Sloveniji, saj je jedro današnje zasnove iz 12. stoletja. Bil je središče salzburške posesti v Posavju, današnjo podobo pa je dobil v obdobju renesanse, ko so na njegovem notranjem dvorišču prizidali arkadne hodnike. V prvem letu okupacije so nemške oblasti grad spremenile v izgnansko taborišče. V spomin na te težke čase je na gradu spominska zbirka o izgnancih. Zraven si velja ogledati še zbirko o političnih zapornikih in internirancih. Trapistovska zbirka pa govori o življenju in delu samostan-cev v Brestanici. Pod gradom je novoromanska bazilika Lur-ške Matere božje, ki je ena največjih cerkvenih stavb na Slovenskem. Še ena postaja, vredna ogleda v občini Krško, je slikovito porečje Krke s Kostanjevico, ki je eno najstarejših, a najmanjših mest v državi. V »dolenjskih Benetkah«, kot radi imenujemo Kostanjevico, imajo nekdanji cistercijanski samostan iz 13. stoletja, v njem pa galerijo Božidarja Jakca. Zanimiva je Forma viva oz. stalna zbirka kiparskih del na prostem, razstavišče Lamutov likovni salon ter naravni park Kostanjeviška jama. Mag. Tomaž Teropšič Šola Vesela šola — res je pravo veselje Prvega aprila je bila knjižnica OŠ Raka polna znanja. Četrto uro smo se zbrali učenci tekmovalci, da ponovimo znanje, ki smo ga dobili skozi vse leto, peto uro pa smo svoje znanje preverjali. Bilo nas je enajst. Ko smo teste dobili v roke, nas je najprej spreletel strah. Bili smo namreč zelo napeti. Za reševanje smo imeli na razpolago trideset minut in pet minut pred koncem nas je mentorica opozorila, naj pohitimo. Stop! Čas se jeiztekel. Skupaj smo teste popravili in izvedeli, da smo svoje naloge dobro in uspešno opravili. Razen ene učenke smo vsi dosegli več kot trideset točk od štiridesetih možnih. Zadovoljni smo odšli iz razreda. Sonja Kralj in Petra Bizjan, 7.r. OŠ Raka Minutka za pesniško tribunco Krška založba Opus je izdala »Pesniško tribuno«, prvo številko revije za poezijo_________ Krško, maja — Tisti, ki so že od mladih let snovali pesmi in nizali verze, hkrati pa sanjali o tem, da jih bodo nekega dne objavili, so sedaj dobili še eno priložnost. Nekaj odločnih ljudi, ki so kljub temu še ostali zanesenjaki, je sklenilo izdati revijo, posvečeno samo pesnikom in pesmim. Prva številka Pesniške tribune obsega dela triindvajsetih avtorjev iz vse Slovenije, neprevedene pesmi štirih avtorjev iz Slovenije, ki ne pišejo v slovenščini, in preproste pesmi sedmih avtorjev. Ne manjkajo niti pesmi za pedenjpede. Urednik revije je Silvo Mavsar, sodelavci uredništva pa so še Ivo Antič, Vida Fritz, Niko Keše in Marjanca Kočevar. Naslov uredništva, kamor lahko pošljete tudi svoje pesmi, namenjene objavi, je: Pesniška tribuna, založba Opus, CKŽ 44,68270 Krško. Rokopisov ne vračajo, cena posameznega izvoda revije je 125 tolarjev, letna naročnina pa 990 tolarjev. Pa še to — na naslovnici je citat v Ljubljani službujočega Francoza, gospoda Moussona: »Še preden je prišel, je slišal, da je Slovenija dežela pesnikov. Ne ve, ali je to res, a srečal je veliko ljudi, ki so uradno pesniki, in veliko ljudi, ki so to v svojem prostem času.« (Ika) Slike Martine Koritnik Fajt Narava, neokrnjena * »urbana« men in je posebna zanimivost umetničine likovne govorice to, da ne upodablja zgolj neokrnjenega sveta, marveč se spušča tudi v naravo, ki živi v urbanem svetu, naravo, ki jo je že zajela urbana civilizacija.« Razstavo je v galeriji vojašnice Cerklje ob Krki odprl ravnatelj kostanjeviške Galerije Božidarja Jakca, Lado Smre-kar, na ogled pa je do 15. maja vsako popoldne od 14.30 do 15.30. Skupinam omogočajo ogled tudi izven tega časa. (Ž. Šebek) Cerklje ob Krki, 25. aprila — Akademska slikarka Martina Koritnik Fajt je v galeriji cerkljanske vojašnice odprla razstavo svojih olj. Krčanka, ki se v javnosti sicer redko predstavlja, je tokrat pripravila za ogled 19 umetnin, ki upodabljajo naravo iz različnih zornih kotov in izpričujejo slikarkin odnos do vrednot, ki jih narava predstavlja in na katere sodobni svet žal preveč pozablja. Kot je v razstavnem katalogu zapisala Ida Tomše, »imajo njene podobe sakralen po- Otroci odraslim '93 Spontana, čustvena likovna govorica Čatež, 5. maja — Na tukajšnjem Petrolovem motelu so nocoj slovesno podelili nagrade desetim najboljšim šolam ter petindvajsetim najboljšim avtorjem likovnih del in njihovim mentorjem. Prireditve, ki je zaključila akcijo s skupnim nazivom »Otroci odraslim«, sta se udeležila tudi g. Prevodnik iz ministrstva za šolstvo in šport ter direktor Pe-trola Trgovine iz Ljubljane, g. Mravlja. Podjetje Petrol Trgovina je namreč v sodelovanju z mini- strstvom za šolstvo in šport ter Mednarodnim likovno grafičnim centrom Ljubljana v decembru zaključilo že četrti likovni natečaj z naslovom »Otroci odraslim«. Po številu udeleženih osnovnih šol in po kakovosti prispelih izdelkov je natečaj močno presegel poprejšnje natečaje. Sodelovalo je 300 osnovnih šol iz vse Slovenije in iz zamejstva, med njimi tudi globoška, artiška, krmeljska in sevniška. V posebnem biltenu so organizatorji predstavili vse nagrajene likovne izdelke šolarjev, strokovno oceno pa je prispevala dr. Helena Berce—Golob, docentka na Pedagoški fakulteti. Med drugim je zapisala, da osnovnošolska likovna dela izražajo učenčevo podzavestno spontano delo s prevlado emocij. Otroški likovni jezik je shematičen, brez nadrobnih vsebin in s simbolično uporabo barve, zato so risbe žive, otroci pa za izražanje ne potrebujejo in ne uporabljajo likovne teorije. Organizatorji ocenjujejo, da je natečaj uspel in bodo že naslednji mesec razpisali nov natečaj »Otroci odraslim '94«, ki bo trajal do novembra. Tokrat pa so nagrade dobili učenci in njihovi mentorji iz osnovnih šol v Polzeli, Velenju, Turnišču in v Centru Dof-ke Boštjančič na Igu. Vsekakor velja omeniti, da je pomembno pri taki akciji predvsem sodelovati. (L. Z.) Revija odraslih pevskih zborov Pevci so nastopili v Icapelski cerkvi Slišali smo tudi željo po novi dvorani, uporabni za različne namene Kapele, 7. maja — V tukajšnji župnijski cerkvi je bila občinska revija odraslih pevskih zborov občine Brežice. Na njej so se predstavili Moški pevski zbor Društva upokojencev Brežice, MoPZ Slav-ček z Velike Doline, Lovski pevski zbor Globoko, Ženski zbor KUD Brežice, MoPZ Planina iz Cerkelj ob Krki, Mešani pevski zbori »Franc Bogo-vič« iz Dobove, »Oton Župančič« iz Artič, Viva iz Brežic, KUD Brežice in seveda domači Moški pevski zbor iz Kapel. Vsak zbor se je predstavil s po tremi pesmimi, program je povezovala Tea Ferlan. Uvodoma je vse nastopajoče in obiskovalce pozdravil predsednik skupščine KS Kapele Vinko Cvetkovič: »Že drugič se v naši farni cerkvi prireja pevski festival. Prvič je bilo to ob 70. obletnici našega zbora, ko smo gostili tudi Slovenski oktet. Farna cerkev je naš edini večji prostor, primeren za izvedbo takšnih prireditev, in tokrat se je ponovno pokazala potreba po večjem prostoru. S tem problemom se namreč naša krajevna skupnost srečuje že več let. Upajmo, da bomo z uresničitvijo našega krajevnega referendumskega programa (z izgradnjo telovadnice z večnamensko uporabnostjo) ta problem rešili.« Vlado Hotko, predsednik MePZ Kapele, je ob koncu povedal: »Ponosni smo, da nam je ZKO Brežice zaupala izvedbo revije, ki je tekmovalnega značaja. Zmagovalec nocojšnjega večera je Mešani pevski zbor Viva iz Brežic. Za ostale, ki bodo tudi nastopili na regijski reviji, še ne vemo, ker bo o številu udeležencev odločalo Posavsko pevsko združenje. Zadovoljen sem s prvimi odmevi poslušalcev in pevcev, saj je v našem zboru malo članov in vendar smo uspeli kakovostno organizirati tekmovanje. Zaključno večerjo nam je prispeval sponzor, restavracija Mojca.« Predsednika brežiške Zveze kulturnih organizacij Erne-sta Ferka pa je ob koncu zaskrbelo: »Lep večer smo nocoj doživeli po zaslugi župnika in kapelskih pevcev. Upam, da nas nove očinske meje ne morejo spremeniti, da bomo ostali pevci, zvesti pesmi in ne politiki.« (M. V.) Nova knjižnica na Raki Knjige zbirajo se naprej Raka, 26. aprila — V prostorih splošne zdravstvene ambulante na Raki so danes slavnostno odprli in predstavili novo šolsko knjižnico. V bogatem kulturnem programu so se predstavili otroci iz vrtca, male šole, šolski folkloristi ter recitatorji in plesalke plesne skupine Katarina, ki deluje v sestavi KUD Raka. Da se je ideja o novi knjižnici uresničila, so pripomogli številni sponzorji Nuklearna elektrarna, krška SDK in občinski sekretariat za družbene dejavnost so pomagali opremiti prostore, za obnovo knjižnega fonda pa so poskrbeli sponzorji iz cele Slovenije. Osnovna šola Raka je hvaležna za vse, kar je doslej prejela, akcijo zbiranja daril za knjižnico pa nameravajo nadaljevati. (B.B.) Divje živali in promet Veliko voznikov ne upošteva prometnih znakov. Zaradi prevelike hitrosti se zato zgodi veliko prometnih nesreč. V nesrečah so včasih žrtve tudi divje živali. Nekega dne se je zgodila nesreča, v kateri je bila žrtev srna. Voznik zaradi prevelike hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti avtomobila in je povozil žival, ki je prečkala cesto. Zgodilo se je v bližini naše hiše. Počilo je. Vsa prestrašena sem stekla iz hiše in se s strahom spraševala, kaj seje zgodilo. Na cesti sem zagledala srno. Najprej sem mislila, daje srna mrtva, potem pa sem videla, da je hudo ranjena. Na kraj nezgode so prispeli še drugi vaščani, predstavnik lovske družine in policisti. Zabeležili so nezgodo in se posvetovali s predstavniki lovske družine. Ti so pobrali ranjeno žival in jo odpeljali. Kaj se je z njo zgodilo, mi ni znano. Vseeno pa mi je bilo zelo žal zanjo, saj je bila tako lepa in mila živalca. V mišmi acm oe nudo-vala na voznika, kije zaradi velike hitrosti prispeval k temu, daje trpela žival, ki je slučajno stekla čez cesto. Mislim, da bi morali vozniki bolj upoštevati prometne predpise, ki nas opozarjajo na to, da lahko divje živali zaradi bližine gozda prečkajo prometno cesto. S tem bi tudi oni prispevali k njihovi varnosti. Največ pa za divje živali storijo lovci. Pozimi, ko je veliko snega in hrane zelo malo, jih oskrbujejo s hrano in jim tako omogočajo, da preživijo. Tudi sama sem večkrat videla trop srn, ki se je zadrževal na naši njivi. Pod snegom so iskale solato in tiste poljske pridelke, ki so ostali na njivi. Sandra Ivanšek, 5. a OŠ Artiče PRODAJA AVTOMOBILOV CHRYSLER - JEEP TER AVTOSERVIS BABIC, Tovarniška 7, 68270 Krško, tel.: (0608) 31-295. 8 3-VVT7 T!TT3:\TH:\ mb&8imm)8m$hi#mm NAŠ GLAS 11,12. maja 1994 Atletika Nov slovenski rekord Jureta Rovana Udine (Videm), 25. aprila — Skakalci s palico iz Brežic so sodelovali na mednarodnem atletskem mitingu in dosegli zelo lepe uvrstitve. V absolutni konkurenci je zmagal Jure Rovan s 507 cm, kar je nov slovenski mladinski rekord na prostem, ta rezultat pa pomeni, da je Jure dosegel tudi potrebno normo za udeležbo na mladinskem svetovnem prvenstvu v atletiki. V isti konkurenci je bil Brežičan Uroš Novak četrti z osebnim rekordom 400 cm. Med mlajšimi mladinci je zmagal Ivan Kostevc s 390 cm, kar je tudi njegov osebni rekord, Danijel Vovk pa je dosegel 2. mesto in osebni rekord. (Stane Grame) Rokomet AFP Dobova v I. slovenski rokometni _________ligi_________ _______AFP Dobova — Sevnica 22: 19 (11:8)_______ Brežice, 26. aprila — Ekipi AFP Dobova in Sevnice sta se drugič pomerili v finalu rokometne končnice za vstop v I. ligo. Po obojestransko trdi igri so si domačini z nekoliko boljšo igro v obrambi zagotovili zmago šele v zadnjih minutah tekme. Ton igri obeh ekip sta dajala vratarja, pri Sevnici veteran Možic in pri AFP Dobova Kuhar, ki sta svoje delo odlično opravila. Igralci obeh ekip pa so v polju naredili veliko napak, tako da je bila igra ne preveč kvalitetna, vendar večji del tekme enakovredna. Šele v zadnjih minutah je AFP* uspelo z nekoliko boljšo obrambo doseči razliko treh golov in zanesljivo zmagati. Sedem minut pred koncem tekme sta sodnika tekmo prekinila. Skupina približno desetih mladih navijačev iz Sevnice je z neokusnim navijanjem in žaljenjem sodnikov dala povod za to prekinitev. Funkcionarjem Sevnice je uspelo to skupino umiriti, tako da se je tekma normalno končala. Na koncu neizmerno veselje igralcev in navijačev AFP Dobova, saj so dosegli cilj — uvrstitev v I. slovensko ligo, čeprav so v končnici startali z najslabše pozicije. Premagali so tako Krško kot Sevnico, predvsem pa so s prihodom trenerja Kokalja spet ustvarili igro, ki jim je omogočila ta podvig. Za zmago v zadnji tekmi s Sevnico so zaslužni vsi igralci, ki so nastopili, še posebej pa zanesljivi strelec Mijačinovič in vratar Kuhar. Pri Sevnici pa se je odlikoval vratar Možic. AFP Dobova: Marcola, Djapo 1, Voglar 2, Mijačinovič 7, Kekič 4, Ogorevc, Žibert 3, Glaser 4, Krajnc, Jurkas, Kuhar, Pavkovič 1. Sevnica: Možic, Sedej, šunta 4, Rak 2, Rantah 1, Plazar, Gabrič, Mijovič, Vešligaj 6, Godec, Lupše 2, Simončič 4. (Jože Arh) Šest krikih rokometašev na pripravah slovenske reprezentance Celje, 7. maja — Tega dne so bile v Celju priprave mladinske državne reprezentance, ki bo imela kvalifikacije za evropsko prvenstvo v letu 1995. Na te priprave so povabili tudi tri igralce krškega rokometnega kluba. To so Dušan Urbane, Gorazd Ver-tovšek in Igor Martinčič. V škof ji Loki pa bo 10. junija imela kvalifikacije za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu slovenska kadetska rokometna reprezentanca. Prvenstvo bo julija v Izraelu. Selektor reprezentance Aleš Praznik je v ekipo povabil tudi krške rokometa-še: Davida Imperla, Alena Kukavico in Mira Urbanča. Vsi trije so se vabilu na priprave odzvali in tako zadovoljili pričakovanja trenerjev. Do kvalifikacij za evropsko prvenstvo ima kadetska reprezentanca Slovenije 18 dni skupnih priprav. Uvrstitev krških rokometašev v državni reprezentanci povzroča klubu dodatne stroške, saj mora klub sam financirati vse bazične priprave svojih igralcev. (Jože Arh) Karate Pet zmag Sevnicanov na Ptuju Ptuj, 28. aprila — Sevniški karateisti so se udeležili prijateljskega srečanja v katah in športnih borbah in osvojili kar pet prvih mest. Pri mlajših dečkih je bil najboljši Denis Orač, saj je zmagal v katah in borbah, pri starejših dečkih pa sta bila najuspešnejša Marko Stopar, ki je zmagal v katah in bil tretji v borbah, ter Sašo Vaš iz Brestanice, ki je zmagal v borbah in bil drugi v katah. Med mlajšimi tekmovalci je prvo mesto v borbah dosegel Besim Dautbegovič, ki je vse svoje nasprotnike gladko premagal. Pregled zmagovalcev po kategorijah — kate, mlajši dečki: Denis Orač, starejši dečki: Marko Stopar (oba Sevnica); športne borbe, do 35 kg: Besim Dautbegovič, nad 35 kg: Denis Orač, nad 45 kg: Sašo Vaš (Brestanica). Tekmovalci sevniškega kluba so skupno osvojili devetnajst uvrstitev do petega mesta. (Jurij Orač) Tretji in četrti v finalu shotokan prvenstva Ruše, 1. maja — Sevniški karateisti so sodelovali na nedeljskem finalu shotokan prvenstva. V finale so se uvrstile le ekipe, ki se jim je po treh turnirjih uspelo uvrstiti na osem oziroma štiri prva mesta. Za Sevnico so nastopili Rok Črepinšek, Danilo Lisec, Denis Orač, Marko Stopar in Dejan Uranjek ter Tomaž Petrovič s Senovega. Uvrstitve nedeljskega finala shotokan — dečki, letnik 83/84: 2. Rok Črepinšek, letnik 79/80:5. Marko Stopar, letnik 81 /82:3. Danilo Lisec. Ekipno so zmagali tekmovalci Murske sobote pri mlajših in starejših dečkih. Pri mlajših dečkih so bili ekipno Sev-ničani (Črepinšek, Lisec in Orač) četrti, pri starejših pa (Stopar, Uranjek in Petrovič) tretji. Vodja in trener sevniške skupine Jurij Orač ocenjuje njihov nastop kot zelo soliden, saj so fantje pokazali veliko borbenosti in taktičnosti. Do državnega prvenstva jih loči še štirinajst dni težkih priprav, vendar so v sevniškem taboru optimistično razpoloženi in upajo, da bodo od sponzorjev še pravočasno dobili finančno pomoč, brez katere se bodo le težko udeležili končnice državnega prvenstva. Na njem namreč pričakujejo zmago. Tekmovanje v samoobrambi Državno prvenstvo policije v Leskovcu Leskovec pri Krškem — V tukajšnji športni dvorani bo v četrtek, 12. maja, državno prvenstvo policije v samoobrambi. Na njem bodo sevniški mladi karateisti nastopili kot demonstratorji borilnih veščin juda, aikida, karateja in jiu-jitse. Napoved sporeda obljublja tudi popestritev z akrobatskimi elementi. Rokomet Mlajši dečki RK Krško doslej še neporazeni Leskovec — Ekipa mlajših dečkov krškega rokometnega kluba, ki jo že nekaj mesecev vodi in trenira Oskar Kovač, je v drugi polovici aprila začela nastopati. V razmaku enega tedna je igrala na dveh turnirjih, na katerih sta sodelovali še ekipi Radeč in Loke. Na prvem turnirju v Radečah so Krčani oba nasprotnika premagali, še bolj prepričljiva pa je bila njihova igra v nedeljo, 24. aprila v športni dvorani v Leskovcu. Tu so najprej premagali ekipo Radeč s 15 : 3 (5 : 2) in nato še Loko z 22:15 (12: 5). Na tem turnirju so bili za mlado ekipo Krškega strelci: Z. Šebalj (11), M. šebalj (8), Povše (6), Marki in Ajster (po 3), Ma. Šebalj in Vrančič (po 2) ter Levičar in Bahč (po 1 gol). Turnirje potekal v prijateljskem vzdušju, za malico udeležencem pa so prispevali: Sadje Ameti, Mesarstvo Tratnik, Pekarna Papež ter Sodavičarstvo Dolinšek. (Ž. Šebek) 3. tek na Lisco Med zmagovalci tudi domačinke Lisca, 1. maja — Tretji gorski tek je bil hkrati prvi gorski tek v seriji sedmih prireditev za Pokal Slovenije. Nastopilo je 77 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v 8 kategorij, 5 moških in 3 ženske. V sončnem vremenu je nastopajoče na vrhu Lisce oz. na cilju pričakalo nad 1.000 ljudi, ki so se hkrati udeležili tudi tradicionalne prvomajske prireditve na Lisci. Rezultati: Na 1,5 km dolgi progi je med mlajšimi dečki zmagal Tomaž Kušar, AK Domžale, tretji je bil Sevničan Robi Papež. V kategoriji starejših dečkov je zmagal član TSK Jub Dol Boštjan Repanšek, drugo mesto pa je zasedel Damjan Horjak iz OŠ Sevnica. Petra Radišek iz Sevnice je zmagala med mlajšimi deklicami, Jasna Zagrajšek iz Boštanja pa med starejšimi deklicami. Na 8 km dolgi progi z višinsko razliko 900 metrov je med moškimi mladinci zmagal Klemen Čop iz policijske šole, med mlajšimi člani Roman Horjak, ki je bil tudi absolutni zmagovalec teka s časom 42 minut in 34 sekund, Franci Teraž iz Mojstrane pa je osvojil 1. mesto med starejšimi člani. Med mladinkami je zmagala Mojstrančanka Erika Brojan pred Barbaro lljaš iz AK Brežice. Marija Trobec iz Tolmina je zmagala med članicami in bila tudi absolutna ženska zmagovalka. Tekmovali so tudi veterani; med mlajšimi veterani je zmago osvojil Anton Vidovič iz Lukovice, Anton Vencelj iz Grosupljega pa med starejšimi veterani. Med veterankami je zmagala Olga Grm iz Preddvora. (Galex) Krški kadeti nadaljevali serijo zmag Šmartno, 7. maja — V 20. krogu MNZ Celje so krški kadeti gostovali v šmartnem pri tamkajšnji Eri Šmartno in jo zasluženo premagali z rezultatom 0:2. To je bila samo še ena v nizu izrednih zmag, ki jih Krčani dosegajo v tem delu prvenstva. Povejmo, da so v šestih spomladanskih krogih Krčani edino neporaženo moštvo v ligi. Od možnih 12 točk so jih osvojili 10 in s to zmago so postali resni kandidati za sam vrh prvenstvene razpredelnice. Strelec obeh golov v Šmartnem je bil kapetan Gabrič. (Pilip) NK Krško — NK Šentjur 3:0(1:0) Krško, 27. aprila — Zaradi prvomajskih praznikov so kadeti v MNZ Celje svoj 19. krog morali oddelati to sredo. Krčani so bili domačini vodilni ekipi lige in to je bilo srečanje dveh do sedaj neporaženih ekip v tem delu prvenstva. Bil je to pravi derbi, ki je več kot zasluženo pripadel Krčanom. Če bi ti izkoristili vse svoje priložnosti, bi bil rezultat daleč ugodnejši za domače. Prvi gol je že na začetku dosegel Meze po grobi napaki gostujočega vratarja. Prav pri tem rezultatu je Bovha zapravil nekaj stoodstotnih priložnosti. V nadaljevanju je Mlakar z zelo lepim strelom zavaroval zmago domačih, Meze pa je s še enim golom zapečatil usodo zelo dobrih gostov. (Pilip) Krški pionirji izgubili Mlajši pionirji: NK Krško — NK Rudar (Velenje) 0:5 (0:1), starejši pionirji: NK Krško — NK Rudar (V) 0:2 ______________(W______________ Krško, 7. maja — Zaslužena zmaga gostov iz Velenja. Krške zvezde tokrat niso imele nobene možnosti. Nasprotnik iz Velenja je bil razred zase, v ligi MNZ Celje ta ekipa še ni izgubila niti točke. Za ilustracijo povejmo, da so v prejšnjem krogu premagali z neverjetnimi 17:1 ne tako slabo ekipo Ere Šmartno. Fantje iz Velenja sodijo v sam vrh slovenskega pionirskega nogometa. Krčanom je preostalo le to, da čestitajo boljšemu nasprotniku in da si v naslednjih tekmah poskusijo izboriti drugo mesto v ligi ter se tako kvalificirati za zaključni turnir MNZ Celje. Po porazu mlajših so tudi krške starejše pionirje nadigrali gostje iz Velenja. Že dolgo se ni zgodilo, da bi obe krški pionirski ekipi izgubili točke na stadionu Matije Gubca. Res je, da so z reorganizacijo lige Krčani padli v skupino z Rudarjem, ki goji zelo kvalitetno pionirsko nogometno šolo in je za razred boljši od ostalih klubov v ligi. Tako starejšim kot mlajšim preostane, da izgubljene točke poskusijo nadomestiti že to soboto, ko gostujejo v Brežicah na Sokolskem stadionu. To bo posavski derbi. Mlajši bodo na sporedu ob 9. uri, starejši pa ob 11.00 uri. (Pilip) Prvomajsko nogometno srečanje na Raki Poročeni so premagali neporočene Raka, 1. maja — Tu so odigrali že deveto tekmo v malem nogometu. Pred devetimi leti so se namreč člani športnega društva odločili za vsakoletne tekme ob prvem maju. Pri sestavljanju ekip nimajo težav niti poročeni niti neporočeni, saj je nogomet priljubljen šport. Tekma pa je itak le uvod v kasnejšo prijetno zabavo. Na letošnji tekmi je prvi gol padel v štirinajsti minuti. Povedli so poročeni, v nadaljevanju pa so se razživeli tudi neporočeni in rezultat izenačili. Vendar se poročeni niso dali ugnati in zabili so še en gol ter s tem postavili končni izid, 2 :1. Za poročene so igrali Žabkar, Skinder, Novak, Vešligaj, Bon in Kupčič, za neporočene pa Rozman F., Rozman B., Gorenc, Pečarič, Cerovšek, Metelko in Pire. (V. B.) NAŠ GLAS 11,12. maja 1994 1T7^TW Streljanje Uspešne na Mercatoriadi Leskovec, 7. maja — Na tukajšnjem strelišču je bilo tekmovanje med delavci Mercatorjevih enot. Tekmovanja se je udeležilo 14 moških in 8 ženskih ekip iz vse Slovenije. Lep uspeh so dosegle strelke Hotela Sremič, ki so se ekipno uvrstile na drugo mesto. Tretje mesto je pripadlo ekipi M—Agrokombinata, v posamični konkurenci pa je Justika Čolnar osvojila prvo mesto (161 krogov). Tekmovalci iz M—Agrokombinata so bili med moškimi ekipami peti. Tekmovanje je ob pomoči SOP Novoline v zadovoljstvo vseh izvedel Hotel Sremič. (J. A.) Kegljanje Drugo in četrto mesto za Krcane Ljubljana, 7. maja — Športnih iger Mercatorjevih delavcev se je v Ljubljani udeležilo 14 moških in 14 ženskih kegljaških ekip. Tekmovalke Hotela Sremič so bile uspešne, osvojile so drugo mesto, Agrokombinatove pa četrto. Med moškimi je Agrokom-binatovo moštvo doseglo četrto mesto. (Jože Arh) Preizkus spretnosti in znanja Turistični rally »Postojna '94« Ljubljana, Postojna — AMTK Ljubljana, klub, ki šteje 11 tisoč članov, in Joker Marketing iz Ljubljane bosta tudi letos organizirala turistični rallv »Postojna '94«. Tekmovanje, ki bo 28. maja, je namenjeno predvsem novinarjem, start je predviden pred dvorano Tivoli v Ljubljani ob 7.30, proga pa bo potekala mimo Dobrave, Horjula, Rovt, Zaplane, Logatca, Godoviča, Idrije, Gorenja, Belskega in Postojne. Cilj bo pri Postojnski jami. Sodelovale bodo tri kategorije tekmovalcev: voznice, novinarji in mladi vozniki, udeležence čaka še spretnostna vožnja in reševanje republiških testov iz cestnoprometnih predpisov. Upajmo, da se bo rallva udeležil tudi kateri izmed posavskih novinarjev. (L. Z.) Velika kolesarska prireditev "Od Jesenic do Jesenic** Cilj prireditve je promocija kraja, kolesarskega društva in sponzorjev. Krško, aprila - V Kolesarskem društvu Master Team Krško se pripravjajo na veliko kolesarsko prireditev, ki bo 17. julija potekala od Jesenic na Go- ¦ renjskem do Jesenic na Dolenjskem. Kakih petnajst kolesarjev rekreativcev tega kluba bo vozilo enoetapno ekipno vožnjo na čas po trasi, ki bo potekala skozi Kranj, Ljubljano, Litijo, Zidani Most, Krško in Brežice. S tem krški kolesarji želijo ostali Sloveniji pokazati, da se tudi v Posa-vju nekaj dogaja. In zakaj prav od Jesenic do Jesenic? "Ker smo prepričani, da veliko ljudi v Sloveniji še nikoli ni slišalo, da obstajajo tudi Jesenice na Dolenjskem," pravi predsednik Master Teama Matjaž Gomilšek. Zaključek prireditve bo v popoldanskih urah na Obrežju, kjer ta dafi praznujejo krajevni praznik in prirejajo gasilsko veselico. Kolesarji bodo s sabo imeli tudi golobe, ki jih bodo spustili na startu in golobi se bodo vrnili, tako kot kolesarji, v svoj domači kraj - na Jesenice na Dolenjskem. Vso prireditev bo spremljal od starta do cilja brežiški Radio, ki je tudi medijski sponzor prireditve. Poleg tega so sponzorstvo potrdili tudi Sava Kranj, Žito - Pekarna Krško in Gama Brežice. Do same prireditve se bo verjetno prijavilo še več sponzorjev, ki bodo tako imeli priložnost predstaviti se širši slovenski javnosti. (B.B.) Hvnica Ob 7. maju Še en praznik je za nami Krško, 30. aprila — Na tradicionalnem prazničnem srečanju s kresovanjem na Trški gori seje v lepem, za april nenavadnem vremenu zbralo staro in mlado, delavci in nedelavci, otroci, mladina in upokojenci. Pozno popoldne so postavili prvomajski mlaj, ki je ob kresu tudi simbol delavskega praznika. Ob tej priložnosti sta bila slavnostna govornika Tone Bučar v imenu krajevne skupnosti in podpredsednik IS SO Krško Robert Kerin, ki je tudi prižgal kres. Za praznično razpoloženje sta poskrbela Pihalni orkester Videm in zabavni ansambel Labod, za pijačo in jedačo pa Lovska družina Krško. Po nekajletnem premoru je na prazničo jutro po Krškem zopet odmeval zvok, ki je bil podoben budnici v izvedbi Pihalnega orkestra Videm. (Galex) <§3| avtolme VsT* Bohoričeva 20-10, Krško Tel:(0608) 31-380, 31-218 Nakup vozil po sistemu staro za novo, posredniška prodaja vozil, ugodni kreditni pogoji (17% + R, 3 leta), dobava takoj Pooblaščeni servisi: ŠKODA, RENAULT, CIMOS, LADA Pizzeria Magic Pizze popestrijo ponudbo V Magicu bo sita cela družina: oče ima rad žabje kra-ke, mati kalamare, otroci pa obožujejo pizze. Sevnica, 8. maja — Niko Fric, lastnik diskoteke Magic iz Sevnice, je v prostorih nočnega lokala odprl pizzerijo z istim imenom. Vendar pa to ne pomeni, da pizz ne morete dobiti čez dan. Pizzerija je odprta vsak dan od 9. do 23. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 12. do 23. ure. »Pizzerija pomeni za nas le še popestritev ponudbe lokala in upam, da bo tudi odziv nanjo,« je povedal lastnik Niko in še dodal: »Pri nas imamo na zalogi poleg 6 vrst pizz tudi ocvrte kalamare s tatarsko omako, žabje krake in nedeljska kosila.« Poleg enostavnih oz. običajnih pizz, domačih pizz s klobasami in slanino, kraških pizz s pršutom vam ponujajo še pizzo Magic s koruzo, lososom in gorgonzolo, morsko pizzo z dagnjami, lignji in škampi, poskrbijo pa tudi za vegetarijance. Za vse vrste pizz se lahko naročijo dodatki, za dijake pa pripravljajo tudi šolske pizze. Izbira je raznolika, ni kaj. Lastnik pizzerije pa bo poskrbel še za presenečenje bralcem časopisa Naš glas. V prihodnjih številkah bodo objavljeni kuponi z zaporednimi številkami in vsak teden bo Niko Fric petim nagrajencem podaril pizzo. Zanimivo, kajne? Zato akcijo se je Fric odločil, da se ohrani oz. izboljša renome lokala, in vabi vse bralce k sodelovanju. (Galex) Nagradna križanka Magic Tokrat je sponzor nagradne križanke Pizzeria Magic iz Sevnice. Lastnik Niko Fric bo uspešnim reševalcem podaril tri nagrade. Prva nagrada so 3 pizze, druga nagrada 2 pizzi in tretja nagrada 1 pizza. Rešene križanke oddajte v naš nabiralnik ali jih pošljite na naslov Naš glas, Cesta krških žrtev 23, Krško, do petka, 20. maja. Na ovojnico pripišite: KRIŽANKA MAGIC. Nagrajenci križanke Musnica d.o.o. Tokrat smo žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke Mušnica d.o.o. opravili kar v uredništvu Našega glasa. Prvo nagrado, bon v vrednosti 3.000 SIT, prejme Anica Ivan-šek, Arnovo selo 55, Artiče, drugo nagrado v vrednosti 2.000 SIT prejme Amalija Jazbec zZdolske 16 a v Krškem in tretjo nagrado v vrednosti 1.000 SIT Mira Jelen, Mali Vrh 48, Globoko. Dobitniki lahko svoje nagrade dvignejo v prodajalni Obuti maček v Krškem, če s seboj prinesejo izvod Našega glasa s podatki o izžrebanih in osebni dokument za identifikacijo. Čestitamo! Rešitev križanke Naš glas — Po vodoravnih vrstah: Naš glas, darilo, vulkan, P, peta, ne, okarina, kit, Sagunt, Lon, ar, stilet, K, Vis, Esad, Po, ska, Rt Horn, kala, Pij, Itat, Sava, Turna, nak, erar, akt, dir, kritina, NS, pasta, IG, italika, ica, kis, Dolinar. g TELSAT d.o.o.% ANTINSKI SISTEMI V CPB 13. 68280 Brestanica (0608) 70-465 P/LIP OOLIT 11! SKCČKO OTIL/31 Jos/r bnoz zet RUSU/ p/stjto Spoerv/ PM*t HIHČM IV PIZZERIJA 1 DEtOVNI ČAS 1 > j) 0 T A wfln?nwW GHini F/LoZoF T ¦ t 9. Vtr/Liid ! T POllč KDMO/tl ZCMJO n j? R NHl+V JKJŠIC ^ foMea-STVo He^TbL Otft v G&JH/l NiroLOH WffL*S) LU ZEHSKO me h Ml&UBIll osne- O . M mik/ fti/ec- D SMos miii/oi/ v 0 t A k} C IHrFUA-ttx. P NaunP KUI& M > ZUilBI/eA Cl^o k M 0 t L /vo 4 MU ič ~~B\ W- >N \ K § Qosrot> (roarm) ? A NtkEL? kJ \ 11 mm ICOrr? M I DUT t O HP&TIHO PtthotE- INDIJ / Smotf UmtHH/ J K TBU>W#> Muino \ 0&4H ¦W)LLJ1S Pt/ - 1) 0 L b *&&* r\ ^ Uoi/mc/a LHEVAIIK. D 6 L 0 KSTlEbi* »/ZA vsebfL Oš HEJ =žr le /z&etcK. S fc E A rtiCHFL stumr Geo*qe fc b 11/**/ V \ .2. puui-a^ierzt (JMUII Ft. A6VM /¦mua*) i/pan piedun JL T 1 M k> Sest* SLov. ^i/IOPtč-USH/IC tJ&NIH ZjcniotTi ue&c 1 u 9ttrw K \ u h ki IK 10 ^vnn-v-m; 3-1 11 i; NAŠ GLAS 11.12. maja 1994 Kronika Sevnica » Po pekla in nazaj« Policijske kontrole: da ali ne? Oa/^aJt vninih nrrt-rrtt 19 nrua mita ™ Delček vojnih grozot iz prve roke Zagreb, aprila — »Tu so objavili knjigo katoliškega duhovnika Stipeta šošiča, ki je preživel najhujša mučenja v Keratermu, Omarski in Ma-njači, srbskih taboriščih strahu in groze.« Tako pričenja svoje poročilo o knjigi naš sodelavec P. P. Nadaljuje s citatom avtorja: »Pred vsemi so ljudi prisiljeva-li, da so drug drugemu odgriznili genitalije.« Tako piše duhovnik, ki so ga Srbi zajeli nedaleč od njegove župnije v Ljubiji (1992), ko se je odpravil na obisk k nekemu bolniku v sosednjo vas Žune. Po zaslišanju, ki ga je opravil Slobo-dan Taranjac, poveljnik kriznega štaba v Ljubiji, so ujetnika odpeljali v taborišče Kera-term. Taborišče je bilo polno Hrvatov in Muslimanov in avtor zapisa navaja iz Šošičeve knjige nekaj podrobnosti. »V mraku je v našo halo vstopil vojak, ki so mu nadeli ime Žiga (Zoran Žigič). Takoj je pričel streljati z avtomatom, spotoma pa je tolkel po vseh, ki jih je dosegel, s čimerkoli je uspel... Žigič se je vrnil v halo proti jutru, okrog četrte ure. in nam ukazal, naj vstanemo, dvignemo roke s tremi iztegnjenimi prsti in zapojemo čet-niške pesmi. V tem položaju smo morali ostati do jutra in tiste, ki bi slučajno sedli ali padli od utrujenosti, so odpeljali iz hale. Ni jih bilo več nazaj.« »Fant, star med 12 in 15 leti, je imel v rokah nož. Starejši človek, civil, ki je bil z njim, mu je kriknil: 'Milenko, kolji ustaše in baliste, mater jim njihovo!' Deček se je spravil nad starega človeka, ki mu ne vem imena, in mu naročil: 'Poklekni tukaj!' Možje ubogal, fant pa mu je nož žari! v srce.« Taborišče Omarska: »Najprej je neki stražar s puškinim kopitom razbil naočnike na duhovnikovem (avtorjevem) obrazu, nato pa so ostali po njem tolkli s palicami, kopiti, nogami in rokami. Eden izmed njih ga je vprašal: 'Kdo si?' Skozi jok je dobil odgovor: 'Katoliški duhovnik.' Stražarje ugotovil: 'Sedaj boš zmolil očenašl'« Očitno je protagonist tega avtobiografskega zapisa po tem izgubil zavest, saj v nadaljevanju piše: «Krog mene so ležali ljudje z odrezanimi ušesi, nosovi, rokami in nogami. Bilo nas je okrog trideset, prostor pa je meril kake štiri metre v dolžino in širino. Ljudje so stokali, krvi pa je bilo do kolen. Človek, ki je ležal nad menoj, je bil pri zavesti, zato sem ga vprašal, kje sem. 'V beli hiši,' mi je odgovoril. Zidovi pa so bili rdeči od krvi in človeških možganov.« Taborišče Manjača: »Vojaško vadbišče nekdanje JLA so poleti spremenili v največje koncentracijsko taborišče za bosanske Hrvate in Muslimane. Čeprav so bili tu znatno boljši pogoji kakor v Omarski, je tudi tu 5.000 zapornikov preživljalo mučenja. Pri tem je bil med najhujšimi in najpriza-devnejšimi poveljnik taborišča, ki smo mu rekli Špaga. Po- gosto je zajezdil konja in ga prisilil, da je hodil po nas. Takrat sem spoznal, kako pametna žival je konj. Izbiral si je prostor za stopinje in ni stopil na človeka! Dva brata sta ležala skupaj in se pokrivala z nekakšno raztrgano odejo. Mlajši je zaspal in se pokril, starejši pa jo je potegnil z njega. Zbudil ga je, začela sta se cukati za odejo in vnel se je pretep. Ko je vstopil stražar, mu je starejši zatožil: 'Tovariš, tale psuje Srbe!' Stražar je vprašal: 'Kateri?' Starejši brat je pokazal na mlajšega: Tale!' Stražar ga je odpeljal in ustrelil pred taboriščem.« & ¦*•*>*< STIPO ŠOŠIČ SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah ud 10. ure dalje. Na zadnji seji sevniškega izvršnega sveta je bilo veliko govora o varnostnih razmerah in delu policijske postaje, pripomb pa tudi ni manjkalo. Sevnica, 19. aprila — Iz poročila o varnostnih razmerah in delu policijske postaje na območju Sevnice v letu 1993, ki ga je podal komandir PM Sevnica Marjan Špilar, je razvidno naslednje: Na območju občine Sevnica so bile varnostne razmere ugodne. V letu 1993 so zabeležili 12,1% porast števila kaznivih dejanj, 12,7% zmanjšanje števila prekrškov zoper javni red in mir. Stanje na področju prometne varnosti pa se je poslabšalo v primerjavi s prejšnjim letom, saj so obravnavali 17,7% več prometnih nezgod. Po poročilu je sledila zelo vroča razprava. Mnogi člani izvršnega sveta, ki veliko potujejo, niso preveč zadovoljni z odnosom policije v Sevnici. Tako pravijo, na primer, da jih po prevoženih več tisoč kilometrih brez policijskih kontrol na območju občine ustavijo tudi po trikrat na poti proti domu. Mnogi so mnenja, da gre za kampanjsko ustavljanje. Člani IS menijo, da morajo policisti občane varovati, s tem bodo pa tudi spoštovani. V primerih nenehnega ustavljanja pa se to ne bo zgodilo. Vsem pa je znano, pravijo, da POSTA *4*& DO PAKLA I NATRAG U LOGOR1MA STRAVE I I.ŽASA - KERATERM, OMARSKA, MANJACA Stipeta Šošiča so zamenjali preko Rdečega križa potem, ko je enemu izmed nemških novinarjev med obiskom uspel prišepniti, da je katoliški duhovnik. Cerkev in župnijski urad v Ljubiji, blizu Prijedora, sta oropana in požgana. Duhovnik Šošič danes v Goete-borgu okreva po težkem infarktu. PRIPIS—Tale zapis objavljamo kot opozorilo vsem, ki se ne zavedajo, kakšno klavnico so zakuhali balkanski politiki in kaj se skriva za njihovimi dobro vzdrževanimi in napudranimi obrazi, ko s televizijskih ekranov sipljejo prazne izjave, obljube in laži. Na veliko žalost večine človeštva oni ne bodo nikoli okusili tistega, kar so zakuhali svojemu ljudstvu v imenu »višjih interesov«. Ko bi jih doletela vsaj kazen, da bi morali tako dogajanje prav od blizu nemočno opazovati! Niti to se zanesljivo ne bo zgodilo nobenemu izmed njih. Pri tem imam v mislih voditelje prav vseh treh narodov, vpletenih v bosansko vojno, saj sem prepričan, da bomo sčasoma lahko brali na las podobna pričevanja tudi o grozodejstvih zločincev z ostalih dveh strani: muslimanske in hrvaške. Čas je neusmiljen in postopoma pride vse na dan in v divjem času pač privrejo na dan najbolj umazane, podle in nizkotne strasti v vseh ljudeh, ne glede na njihovo narodnost, vero ali rang v družbi. (Ika) Kje naj se igrajo leskovšlci otroci? V Leskovcu je kar nekaj športnih objektov, vendar jih je večina zanemarjenih, zato je njihova uporaba tudi nevarna. Pri osnovni šoli je rokometno igrišče brez enega gola, nadomeščata ga dve posodi za smeti. V podaljšku bi morala stati mreža za odbojko, ki pa je tudi ni. še naprej stoji košarkarsko igrišče, seveda brez tabel s koši. Nekoliko stran je atletska steza, delno zaraščena s travo. Sredi steze je nogometno igrišče z zlomljenim golom in tudi na njem trava ni velikokrat videla kose. Še korak naprej je teniško igrišče — tudi nevzdrževa-no. Pri stari osnovni šoli se otroci lahko igrajo na košarkarskem igrišču, medtem ko je rokometno občasno namenjeno drugim stvarem. Vse, ki so odgovorni za takšno stanje, pozivam, naj poskušajo stvari urediti, da se bodo imeli les-kovški otroci kje igrati. Jože Arh Med drogovoma za mrežo nekdo pripravlja mešanico zemlje. V Dolenji vasi postaviti ležeče policaje Krško, 3. maja — Cestno podjetje Novo mesto, ki bi moralo tekoče vzdrževati regionalno cesto Krško—Brežice, te ceste sploh ne vzdržuje niti je ne obnavlja. Lahko bi rekli, da je CP Novo mesto soodgovorno za mnogo manjših, nekaj pa tudi večjih incidentov na tej cesti. Cesta poteka skozi naselja, na mnogih mestih je poškodovana, preozka, brez utrjenih bankin in brez še kako potrebne signalizacije, ki bi opozarjala na dovoljeno hitrost. Na ravnini med Brežicami in Pohanco je naklon ceste že katastrofalno nevaren. Vozna pasova visita od sredine cestišča proti bankinama, cesta je absolutno preozka in zato tudi zelo nevarna. Za nameček pa se nekateri po tem odseku vozijo tudi 180 km/h. Tu bi za prometno varnost in kulturo lahko več naredili tudi delavci prometne policije. Gotovo je cesta najbolj poškodovana med križiščem v Pohan-ci in Starim Gradom, a cestno podjetje se nikoli ni odzvalo na zahtevo vaščanov, da bi skupaj uredili in rešili odprta vprašanja. Skozi Dolenjo vas vozniki ne upoštevajo omejitve hitrosti na 60 km/h, pa še ta je glede na specifičnost vasi odločno previsoka. Ob cesti je veliko šolarjev in drugih potnikov, ki morajo priti na eno izmed avtobusnih postaj ali na železniško postajo Libna, v vasi je vrtec z nekaj deset otroki. Varno se ne da priti ne v gostilno ne v cerkev in cesta v vasi ni več cesti podobna. Na razdalji stotih metrov, med klancem in vrtcem, se je v manj kot treh letih zgodilo devet hujših prometnih nesreč, k sreči brez smrtnih žrtev, a z nekaj kar hudimi telesnimi poškodbami. Vselej je bila vzrok prevelika hitrost, saj je divjanje voznikov možno kontrolirati in omejiti le občasno, s policijsko radarsko kontrolo. Zato predlagam vsem, ki lahko o tem odločajo, naj se zavedo nevarnosti in naj čim prej nekaj ukrenejo. Vaščani, skupščina občine in Cestno podjetje Novo mesto morajo skupaj sprejeti sklep o postavitvi pravih t. i. ležečih policajev na cesti skozi Dolenjo vas. Danilo Koritnik se po Sevnici mnogo ljudi že 20 let vozi brez vozniškega dovoljenja, v poletnih mesecih pa sevniški dirkači »po zadnjem« kolesu skozi mesto. Vsi pa se zavedajo, da je na področju Krmelja in Šentjanža potrebna povečana varnost prometa, ker mnogo voznikov in tudi vozil ne sodi na cesto. Komandir PM je poudaril, da njegovi fantje delajo po zakonu, ne morejo pa vedeti, kdo je bil v kakšnem dnevu ustavljen in kdo ne. Priznava, da je nadzor res poostren na območju Krmelja, ker so prometne razmere nevzdržne, gle- de kampanjskega ustavljanja pa se ne strinja. Na koncu je komandir še dodal: »Policija ima pravico nadzirati promet, in to v skladu z zakonom. Problem pa je v tem, da na tem področju še vedno velja stara jugoslovanska zakonodaja, po kateri policist nima pooblastila, da bi vinjenega voznika zadržal, ampak se ta lahko odpelje naprej. In tudi kazni so prenizke.« Vendar pa, če želite varnost, naj vas kazni ne zanimajo. Tudi policijo ne. Upam, da veste, kaj vam policija svetuje: »Želimo, da živite varno!« (Galex) Pošta Remiza na Senovem Tako rekoč v srcu Senovega, ob zdravstvenem domu, ob kulturnem domu, žal pa tudi v neposredni soseščini štirih stanovanjskih blokov, je bil ob postavitvi kulturnega doma narejen tudi parkirni prostor. Lep asfaltiran prostor z zasajenimi drevesi ob robovih zelenic, da bo kraju v ponos in okras, kadar bo potrebno in kadar ne. Pa ni! Morda bi še vedno bil, ko ga ne bi neusmiljeno prekopali (parkirni prostor namreč) ob urejanju kanalizacije. Ob tem delu je bilo tudi uničeno drevo, nekaj dreves poškodovanih, izruvan lično narejen kažipot v obliki kozolca, izkopan pločnik ob zelenici pa morda še kaj, kar mi je ušlo iz spomina. Da se ob takšnih vrstah del te stvari dogajajo, razumem. Tudi to razumem, da se takoj tega ne da popraviti. Ampak sedaj bi bil pa že res čas, saj že celo leto nihče ne izvaja nobenih izkopov in podobnih del tu blizu!? Zakaj to pišem? Močno se mi namreč dozdeva, da vrnitev parkirnega prostora v prvotno stanje ne bo nikoli opravljena. Zakaj mislim tako? Preprosto. Če bi hoteli urediti okolico tako, kot je bila urejena pred omenjenimi posegi v prostor, ne bi ob lanskem kopanju ceste asfaltirali tudi dela bivše zelenice oziroma bi temu nasprotovali, tako pa se mi močno dozdeva, da je nekdo (ne vem, iz kakšnih nagibov) to dovolil oziroma izvršil namenoma! Takoj moram povedati, da iz parkirnega prostora, zgrajenega za potrebe kulturnega doma ob prireditvah, vsak dan bolj očitno nastaja nekaj, čemur pravimo remiza za tovornjake in avtobuse, ki nas s svojim »prijetnim« privijanjem plina (po petnjast do trideset minut vsak od njih) vztrajno zbujajo, vsako jutro od prvega avtobusa pa do pol* sedmih vsaj trikrat. Saj vem, da šoferji avtobuse nekje morajo imeti. Toda kateri norec, oprostite, jih je spustil v ta betonski lonec delat ropot v, upam si trditi, najgosteje naseljeni del Senovega. V vseh mestih, kjer urejajo avtobusni promet, takšne prostore UMIKAJO iz naselij, mar smo tu res tako zaplankani, da tega ne vemo? Ob močnem brnenju žvenketajo šipe, včasih se tresejo tudi druga stekla. Vemo, da je težko ogreti diesel-ska vozila, zlasti starejša in posebej pozimi, pa vendar — mora biti to res tukaj? Včasih smo se znali domačini posmehovati gospodu Johanu, naj mu bo žemljica lahka!, ko se je v veliki vnemi kot tajnik krajevne skupnosti vtaknil povsod, kadar je potreba bila ali pa tudi ni bila! Ko bi nam ga ljubi Bog vrnil le za pol leta, mislim, da se mu ne bi več nihče smejal, vsaj v naši soseski ne! Mogoče vse skupaj čaka novo občino, ki bo poskrbela za naš kraj? Da le ne bi bilo po tistem: Volk dlako menja... Pa naj bo odgovornim v vzpodbudo, in ne kot zamera in nikar mi ne ponujajte zbora krajanov, kjer naj bi se te zadeve reševale. Ti načini so žal preživeli, le besede ne spreminjajo ničesar, če ni akcije in prave zavzetosti ter preudarnega odločanja. Ivan Omerzu s Senovega SEVNICA ' NAŠ GLAS 11,12. maja 1994 -TrTLTrn 11 VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD ŠOLSKA ULICA 1 A 68270 KRŠKO SPOŠTOVANI STARŠI! Obveščamo vas, da sprejemamo NOVE PRIJAVE ZA VPIS OTROK V VRTEC DO 25. 5. 1994 vsak dan od 7. do 15. ure v upravi WZ, enota Ciciban, Šolska 1 a. Otroke lahko vpišete v naše enote: • CICIBAN, Šolska ulica 1 a • PRAVLJICA, Bohoričeva 1 • GRIČ, Gubčeva 6 in 8 • KEKEC, Delavska 10 • NAJDIHOJCA, Šolska 14 a • MURENČEK, Zdole • DOLENJA VAS Poslovni čas enot je od 5.30 do 15.30. Enota Ciciban ima dežurstvo do 16.30. Bivanje otrok v vrtcu je možno: 4—5 ur dnevno 5—6 ur dnevno 8—9 ur dnevno ter tedensko različne kombinacije. Obrazce za prijavo otrok dobite v vseh naših sedmih enotah. Prijave lahko oddate in ostale informacije dobite na upravi vrtca ali po telefonu 31—558. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRŠKO INFORMACIJE ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE V OBČINI KRŠKO BREZPLAČNE RAZSTAVE NOVIH IZDELKOV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA SPIM — Slovenska podjetniško-inovacijska mreža organizira predstavitev novih izdelkov, tehnologij in storitev slovenskega gospodarstva v letu 1994. V okviru mednarodnega programa promocije inovacij lahko inovatorji BREZPLAČNO predstavijo svoje inovacije, ki še niso bile javno razstavljene in so bile razvite v letu 19*93/94. Novosti, ki jih želijo razstaviti, morajo pismeno prijaviti Gospodarski zbornici Slovenije — Službi za tehnologijo in razvoj, Dimičeva 9, Ljubljana, tel.: 061 /342-366, tele-fax: 061/218-380 (kontaktna oseba g. Janko Jerman). Prijava mora vsebovati: — ime in priimek, naslov in starost inovatorja ali skupine, — naziv rešitve v slovenščini in v enem od evropskih jezikov (nemškem, angleškem, francoskem), — obliko zaščite (patent, model, avtorske pravice), — kratek opis novosti in uporabnosti. Program sejmov, kjer lahko brezplačno razstavljajo svoje novosti: 10.—14. maj 1994, Maribor: Sejem ENERGETIKA (za Maribor z okolico) 23.-29. maj 1994, Celje: Sejem inovacij IDEJA — za vse prijavljence v Sloveniji in ie posebej za celjsko, velenjsko in zasavsko regijo 24.-27. maj 1994, Ljubljana: Sejem podjetništva (za Ljubljano in okolico) 1.—6. junij 1994, Slov. Gradec: Sejem umetne in domače obrti PRESENTA (s Koroško) 22.-26. junij 1994, Sežana: Sejem obrti in podjetništva (za Notranjsko in Primorsko) 20.—28. avgust 1994, G. Radgona: Kmetijski sejem (za Pomurje) 9.—18. september 1994, Celje: MOS — Mednarodni obrtni sejem (zaključna razstava vseh inovacij in podelitev priznanj) Razstavljalci bodo prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja po kriterijih evropskega programa SPRINT. Vse inovacije, ki bodo ocenjene z zlatim priznanjem, si pridobijo pravico do sodelovanja v programih mednarodnih razstav. Novosti, ki ne bodo prijavljene in predstavljene na regionalnih sejmih, ne morejo sodelovati na mednarodnih prireditvah. Vabimo podjetnike, obrtnike, inovatorje in inovativne skupine v gospodarstvu, da izkoristijo priložnost predstavitve svojih novosti. POSTANITE ČLAN ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Konec minulega leta smo na slovesnosti v Cankarjevem domu ustanovili Združenje veteranov vojne za Slovenijo. Združenje veteranov vojne za Slovenijo je nepolitična organizacija, ki združuje vse udeleženke in udeležence vojne za osamosvojitev Slovenije, ki so sodelovali v pripravah in v neposredni vojni za ohranitev samostojne in suverene Republike Slovenije. Pokrajinska odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo Dolenjske in Posavja zato pozivata vse tiste, ki so v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991 na kakršenkoli način aktivno sodelovali v pripravah ali neposredni vojni za ohranitev samostojne Slovenije, da se včlanijo v naše združenje. Pristopnice lahko izpolnite v upravnih organih za obrambo občinskih skupščin. POSOJILA IZ SREDSTEV EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ Na podlagi posojilnega sporazuma, sklenjenega z Evropsko banko za obnovo in razvoj, so bila SKB banki d.d. odobrena sredstva v višini 50 mio DEM za financiranje srednjeročnih in dolgoročnih investicijskih projektov. Sredstva druge transe v višini 15 mio DEM in tretje transe v višini 20 mio DEM bodo na voljo predvidoma konec avgusta 1994 oziroma februarja 1995. V zvezi s tem SKB banka d.d. VABI vse zainteresirane, da pripravijo primerne projekte in zaprosijo za dodelitev posojila iz sredstev Evropske banke za obnovo in razvoj. Nekateri okvirni pogoji, ki jih je treba upoštevati pri kandidiranju za posamezna posojila iz sredstev Evropske banke za obnovo in razvoj, so: 1. Za posojila lahko kandidirajo gospodarske družbe, ki imajo zaposlenih najmanj 50 delavcev. 2. Višina posameznega posojila je lahko od 1 do 9,5 mio DEM. Rok vračanja posojila je do 7 let, z morebitnim vključenim moratorijem na glavnico do 18 mesecev. 3. Sredstva so namenjena za financiranje srednjeročnih in dolgoročnih investicijskih projektov, ki lahko vključujejo tudi: — povečanje obratnih sredstev ali zagotovitev zagonskih obratnih sredstev, potrebnih pri investicijskem projektu, in — nakupe delnic podjetij, ki se bodo lastninsko preoblikovala. 4. Pri finančni konstrukciji investicije je treba upoštevati, da mora biti delež investitorja najmanj 30 = vrednosti investicije. 5. Investicijski program mora biti pripravljen v skladu z veljavnimi predpisi (priporočamo uporabo Priročnika za izdelavo investicjskega programa, Ljubljana 1991). Investicijskemu programu mora biti obvezno priloženo tudi pozitivno mnenje Skupine za oceno posegov v okolje (SEPO), ki deluje v okviru Inštituta Jožef Štefan (vprašalnik za pripravo ocene je na voljo v banki). Poleg tega je potrebno predložiti dokaz o lastni udeležbi za investicijo in o ustrezni kapitalski osnovi ter zagotoviti ustrezno zavarovanje posojila. Vse prošnje za odobritev posojil, ki bodo vsebovale vso zahtevano dokumentacijo, bodo obravnavane v skladu z običajnim postopkom SKB banke d.d. Na podlagi pozitivne ocene investicijskega programa s potrebnimi prilogami in ob predložitvi druge potrebne dokumentacije bo o zahtevku za odobritev posemeznega posojila odločal pristojni organ banke. Po odobritvi bosta banka in prosilec sklenila posojilno pogodbo. Kompletno dokumentacijo investicijskega projekta naj interesenti pošljejo na SKB banko d.d., Sektor za ekonomsko svetovanje, Ajdovščina 4,61000 Ljubljana. Dodatne informacije o posojilih iz sredstev Evropske banke za obnovo in razvoj so na voljo na naslovu: SKB banka d.d., sektor za ekonomsko svetovanje (pregled in ocena projektov), g. Anton Pengov, ga. Majda Čukut, in v sektorju za mednarodno poslovanje (finančni del), g. Janez Krevs, ga. Sabina Jene, ga. Aleša Korenčič, telefon (061)1332-132. OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO Komisija za letovanje VABILO K SODELOVANJU PRI IZVAJANJU LETOVANJA ZA OTROKE NAŠE OBČINE Letovanje za otroke naše občine bo letos v Otroškem naselju OZPM Krško v Nerezinah na otoku Lošinju od 5. 8. do 14.8.1994. K sodelovanju vabimo: — 10 vodij skupin — zdravnico ali zdravnika — medicinsko sestro ali medicinskega tehnika. Prijave sprejemamo na naslov: Občinska zveza prijateljev mladine Krško, CKŽ14, Krško - z oznako »za letovanje« do 25. 5. 1994. V prijavi poleg osnovnih podatkov navedite vaš poklic, kakšne izkušnje imate pri delu z otroki in katero od delavnic — interesnih dejavnosti bi glede na svoje znanje in izkušnje želeli voditi (plavalno šolo, športne dejavnosti, interakcijske igre, plesno delavnico, literarno delavnico, likovno delavnico...) Pred odhodom na letovanje bo organiziran poseben uvajalni seminar. Na letovanju bo omogočen strokovni suport in supervizija. Osnovni pogoj za sprejem kandidata je starost najmanj 18 let, veselje za skupinsko delo z otroki, izkušnje in pripravljenost za sodelovanje v teamu. Komisija za letovanje bo na osnovi strokovne ocene odločila o izboru med prijavljenimi kandidati in vse prijavljene o svoji odločitvi obvestila do 15. 6.1994. Za OZPM Krško: Gordana Rostohar OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO PONUDBA ZA LETOVANJE OTROK V NEREZINAH Spoštovani starši! Tudi letos OZPM Krško organizira letovanje otrok v Otroškem naselju v Nerezinah na otoku Lošinju, in sicer od 5. do 14. avgusta 1994. Otok Lošinj s svojim blagim sredozemskim podnebjem in čistim zrakom, obogatenim z eteričnimi hlapi iglavcev in z zdravilnimi aerosoli je bil že v času Avstroogrske poznan kot idealen kraj za klimatsko zdravljenje. Izbira Ne-rezin za letovanje naših otrok, ki živijo v ekološko močno ogroženem okolju in imajo številni različne bolezni dihal, je zato razumljiva, poleg tega pa nam Otroško naselje OZPM nudi takorekoč idealne pogoje za izvedbo letovanja. Življenje na letovanju bo potekalo v manjših skupinah otrok iz cele občine, s ciljem, da otroci postanejo tudi bolj samostojni, da pridobijo pomembne socialne spretnosti v interakcijah z vrstniki in navežejo nova prijateljstva. Dan bodo otroci v glavnem preživeli na kopanju, organizirana bo tudi plavalna šola, večere pa ob raznih športnih dejavnostih in v različnih delavnicah, v katerih bodo lahko udejanjali svoje interese, kreativnost, se sprostili in zabavali (v likovni, literarni, plesni in ribiški delavnici, v socialnih igrah, ob družabnih igrah...). Delo vodij skupin bo strokovno usmerjal psiholog. Starši, ki bi hoteli pri svojem otroku doseči boljše zdravje, večjo samostojnost, večjo socialno prilagodljivost, ki svojemu otroku želite, da preživi koristne počitnice v zdravem okolju, lahko svojega otroka prijavite na letovanje z izpolnjeno prijavnico, ki jo pošljite do 20. 5. 1994 na naslov: Občinska zveza prijateljev mladine Krško, CKŽ 14, Krško. Cena 10-dnevnega letovanja je 250 DM. V ceni je upoštevan le strošek penziona 20 DM dnevno in le delno pokrivanje ostalih stroškov (prevozi, kadri, organizacijski stroški). Za ostali del stroškov bomo pridobili sredstva na podlagi programa OZPM Krško. Omogočeno je obročno odplačevanje zneska letovanja. Lepo pozdravljeni! Za OZPM Krško: Gordana Rostohar PRIJAVNICA •>š /priimek in ime obeh staršev/ prijavljava otroka /priimek in ime otroka/ /rojstni datum, kraj rojstva/ na letovanje v Otroškem naselju Nerezine na otoku Lošinju od 5. do 14. avgusta 1994. Prispevek za letovanje v višini 250 DM v protivrednosti SIT, obračunan po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila, bova poravnala v 3 zaporednih obrokih (1. obrok do 31.5.1994,2. obrok do 30.6.1994 in 3. obrok do 31.7.1994). Pred letovanjem bova opravila z otrokom zdravniški pregled in se ravnala po nadaljnjih navodilih OZPM Krško. Podpis staršev: HALI OCLASI HIŠO v središču Brestanice, ok. 300 m2 površine, damo v najem za poslovno dejavnost, celo ali posamezne prostore. Informacije: Peter Novak, Elektrarna Brestanica, tel. 79—100, ali Rudarska cesta 2 a, Senovo, tel. 79—864. KUPIM 30 kosov strešne opeke Strešnik, grafitno sive barve. Alojz Šribar, Trg borcev 3, Leskovec pri Krškem. MOTOR CTX, potreben manjšega popravila, prodam. Cena po dogovoru. Anton Vrtačnik, Dolenji Boštanj 24 b, tel.: 82—303. . POCENI prodam: staro spalnico, televizor, radio, pralni stroj, štedilnik (kombiniran), termoakumulacijsko peč. Informacije na tel.: 61—271. FILMSKI SPORED 12. in 13. V. ob 20. uri, 14. in 15. V. ob 18. in 20. uri, 16. V. ob 20. uri: WILLY, melodrama. 18. V. ob 20. uri: FINI GOSPOD, komedija. ličemo zastopnike za trženje zavarovalniikih programov za področje Posavja. Nudimo veliko, pričakujemo veliko! Pokličite med 11. in 13. uro vsak delovnik PRIMA MARKETING PARTNER Agencijo za posredovanje zavarovanj Poslovna enota Krško, CKŽ 59 Telefon: 0608/22—893 lvj « «. g^w \ ^ Skupščinske delegatske informacije rM/\» *jJL