St 47.
V Gorici, <W 20. novembra 18ft6j*
Tečaj XXVI.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo  „Cisiilir>k! Lut' vred po po Sli prejeraana ali v Gorici na dom pošilj&na:
vse leto.....gld. 4-40,
pol leta......220,
četrt '.ela       .....110.
Za  tuje  dežele toliko več,  kolikor je večja poSusina. Delavcem   in   drugim   manj  premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oglase pri upravnislvu.
„tria»tW  izhaja   vsakih ti  dnij  vsak   drugi torek in velja za telo leto 80 kr.
nfiasp«larsiil 1.1*1" izhaja in se pri'aga vsak mesec v ol» sejru ifi stranij. Kadar je v pe!ek praznik, izideta lista Le v četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo.)
Oznanila
.PSILAIIPE' plačujejo se za petstopno petit-vrslo: 8 kr., če se tiskaj* l krat,
Večkrat — po pogodbi. - Za večje črke po prostoru.
Posamične Številka dobivajo se v tobakamah v Nunski ulici m v isolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice ta pri Pipanu v ulici Ponte della Pabra po 8 kr.
Dopisi posujajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnižtvu .Soče«. _ Neplačanih pisem uredništvo no sprejema. — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in npravniStvo je v Gosposki ulici 9.
IzdaJatalJ ia odgovorni uradalk Dragotln StrucalJ.
>t Bogr In narod! «*   —
Vipavska železnica.
(1/.V.  .iu|, )
I »i tulni stbor goriški s«' je jel rosno in
« bsin.iše b.uitiz \pr.iš.iiijeiu Železnike zveze j«, Vipavski dolini v vasedan/a leta l,vs<». Takrat .-o intfli |>»s!ati( i obeh naro<!r.o»tij preti i»i'iui prod v.s<im zivzo Ajdov "ihio in rurLiuije ¦¦> šolnini mestom Iimium po parnem tramvaju. Ve-čaka tiiiini geoineter Ivan Ua.s ser in inženir Km.l Liu/alo -tu vložila v»led tega pro^o /a dovolil.v priprav lednih del za parni tramvaj i/, tturicc i»-t St. P.br, ViIhjI.ii, iSii.e, Bukovim. Pr-vuriiMi. ihirnl« r„', HllnMiihiT,;, |Ulu]<> in Aj-.t..vwinii h p.i.l.ljškum ua tiortiiije v Sir.i-t.i..li. D«?« Sni zbor in itM-i!« ii''.i sta iun'lu pred "fini pred vsem železnico zie/u /a o-ebni promet in neposredno <tu<Wan e H toinim iii»'sir.»i.
Vlada je zavzela proti it ¦mu uačihi /, r.i/|iii-iiMi o l t. iiov. t.Vt!.. št. ;»-V.»S."i. Ugov--ki>M minMiTstva, stališče, ,«».» je treba /gradili pravKuotinio krajevno ž^le/.uiert, k ateni naj bi se iz javnih o//ir«v potegnila kot popolna železnica do Postojine ali do itnij.'«' pm-taje južne žftiv.nin.'*.
Dni' i't, mana in ;i aprila WH so ¦.klonili Vipavi i n.i ljudskih shodih pri flebku !:,» (Joriciri h) v Ihirnlti .%'U resoluiijO, naj hi se gradila želunau \? Ihnhv (>/ Vipavsko dolino m Lomili i', ter vložili na lUukn vlado ji-Jit-ijO ml I. iiiiijnika \H'J2. Mo leto s«' jf rešilo vprašanje, v goriškom deželnem zboiu, ki je dovolil za nakup ofcmvnili dchiir zi /'.•Miilio vipavske železnice U*f,i*H) gtd. in Wum nM. za imircbtn.' nafrte.
Z <lo]ii-.ti(ii <k1 ». iiiajit \*'M.. 41. r.»7l., ]»» si:ijirosil t!tž«!tti cnHn.»r za kir:d«'o-ijo pri-jir.ivl;;-.lnili ih I za pravHiuitirno ?.vl«'/»i<'«» fJurlra Ušljf* — Kt-nCt." — Dortibori: ¦ Kodrovi -Sv. Kiiž — Ajiittv^r.ina, k;i'.tTO jo visoko c. kr. tivovsko ni:i(i*tt!>{vt> .!ovoli!o K razpisom o.l i». junija l>'»i., M. L1.12U.
Ta prva natncr.iv.iiu proga je pričela pri jtižripni »ieai kolodvora v Gorici, presokla državno reslo poti prvo hi?o oliiSn«* VrlOjhe. If-kla ob meji n-Ci-m« ob'in<* «Io n..>- občine lMj->kt\ odkoibr ji- v iutnirni kn^ti pretopila potok Vrtojbiro proti razknžjU >kt.S'(ovniIi t»>>t i?. Vito; bi.- iti Itiij tor tno-ia pri o postajo ti.i !'-.i strani biSkc «r«*f pn-.i hi J»ko cra-^iim, it« tod jt* pr».kst'kla s;a sov. roiziHkitiriu n^!u •r.:tVmsk.vM vrla ^a l..vi:o . •-to. !»:-/,,.;«'<... !• • J opekarnami do duh v»-" ili k!.n"i-v rok«-V.jan-, ter postala onkraj poti i/. It»-n.*¦ v !'• ikavieo v dni/i postaji na .ie.stio pioti ll'!..Mni ob Gladovni cesti proti (>i,«jdrau'i. /•'" v.nii-a pada u Ijoriei- M» rm-tr»»v Itad '¦'~:.i!ti proti Vipavi na is nteirov. Tri •¦¦'.»kili opekarnah ima dolžina 5 km. Od r :Ske postajo tefe v ravni meri tVz potok J'.'ero iz" Oiej<?draj:e, obhaja v koimj ?.nul-liem '.(Au zadnji hi vr-rji kiju* potoka Lijak, katcrorM prestopi kakih ~2*#> mc-trov pod ceslo. i-iti v premi č>ti do moje prvaSko, kj«?r s-> ob tO km. zavije proti jugovzhod« blizu io Vipavo, presrCe cesto lik reke, pro-topi <nz prvi vooji most na Vipavi Ur s« ustavi take j onkraj mosta na desno ob cesti v tretji postaji Iiornbcr g. Železnici se je dvignila zupel na HS metrov nad morjem. Takoj iz postaje Domberg naprej je slepila na nas".p, mimo cerkve na diu^i večji moU skozi predor nad Hojci kak km. od rojsko-a klanca na testo proti Solu, kjer malo pred potokom doženo svoj lu km. dolžine. Ob robu selških obronkov nad Fužino je tekla skoraj s potjo do kamenskogu - vrhniškega potoka, katera združena je prekoračila malo pod potjo ter poslala v Četrti postaji Kanmje - Kodrovi tik ob desni strani ceste kaki dva km. pod Relikom. Od ftornbcrga do Kodrovih vzpela s*1 jf železna cesta od GS na SO metrov. 1'rekoraeivši cesto pod Uebkom je dosegla l"d ključem vipavskim pod Dobravo 20 km. dolžine, bliSaje se potem v približno ravni meri proti vshodnemu ključu Vipave in cesti pod Ml. Sabljami. Tu je zapustila reko ter se obrnila ob cesti proti Sv. Križu, kjer K bila "pod mestom ob skladovni poti od Ceste stala postaja Sv. Križ.  Od  te krenila
I
bi naravnost na AjrirvSfioo, kjer bi imela ob -JO km, dui/ine zadnjo postajo kakih i HO lii. na desni strani pod r-MttCpfi'01!*' I1'"' pokopališčem.
Iziin d ponudnikov za i/deianjo načrtov je iiiind tehnični urad trgovskega niinisteictva in/i'U'i;,a Dreossija iti Autoiiollija, odklonil Vi ponudbo ^eoiiietia (iassorja in inžeiiirja Luz-zutta, d.isi i enojo. \V.led mitiihterijaliie^a ra/pUa o.I dne II. fufja IStCl., št. iri.il«. M'*i!.i se je komisija za presedanje progi' iti povtaj.
Opažali pa je. da se je bila priotno namenilan.i proga menda vsled želje vojnega ininislorslv.i preinačiia tako, da jo mimo Velikih /.ibeij krenila ob Vipavi čez kranjsko mejo na V s t > e in v krogu do Ajdovščini1 kar je • elu progo raztegnilo na VM \ km. 1'regledovalna komisija dne 1., ."». in G. julija, od torka do četrtka IStKi., vr*ila se je pod niistioiii e. kr. dimnega Metuika pl. r.o-i/.Mi v piia.tmcti zastopnika vojnega mi-ni-terj.lia, c. ki.siolu.ka v generalnem slahn J'ai!i Monora, za-toptiika c. kr, goniT.ilin-ga nad/or.dva aislr, žeieztiie vi'.jega f. id/.ornika rMvurdu Krameija, e. kr. okrajnega komisarja iiotlliidia j'tiu/iga za goriško okrajno g:aiaffliip, i. kr. višjega inženirja IMvardu Dolia.ia. kot dl/.viieg.i tehnika, Nj. l'(ewv. Kr.inea giofa <!otoiioni;a, deželnega glavarja za deželni odbor, napiosivšcga predkom i siju. zastopnika generalnega ravnali-Ij.-lva e. kr. pri v. ilru?.'«' .iiižiie želi zniio, višjega nadzornika g. Josefa Meinisiha in zastopnika go-n-ke tigi.iske in obrtne zlmrniee g. Kruosta llo!/.ei;a.
I'ivi \\.t\i se je 'iglo.loialo t? km. proge
do   ltl.j(.-V.
Zastopnik južne žileziiiee je ugovarjal, \U bi so nina proga ne združila s kolodvorom južne žolezniee bro/. posebno pogodi)« z družbo,
Županstvo v Mirim je terjalo pre!ož:!ev progo ob državno eesto na Miren in postaje do pred mirnskega pokopališča.
2npai»-'lvo v Vrlojl.ii si jo želelo progo bliže vasi in .¦¦••tajo mod Doletijo in Gorenju Vriodio namoU  v Hi5jr.li.
Županstvo «. IMj;di j«? sprejelo progo kakor predlagano, irr prosilo, n:ij so po: taja napravi na zimiji^ču par ••¦le št. J K) barona •¦ M »rinili.. «>po/.arj.i!o je na p:.vodenj, kj i,.irjV.i do !•:, m. lisoko ob skladom! n-ti iz P.ihido. No protiii se i/ istog.i raz-!• g.i pr«!ožitvi proge lise proti seveiu na l«'io stian skl.tilovno '.>!e ob brdili.
Županstio v Končali po županu grofu Stra-soldu jo prosilo za varnost vasi pred puvodujijo, naj bi so proga kolikor moč proti seioru tviue.-la. kar županstio v Vogerskeni podpira.
Zastopniki davčno občine Prvačina so prav odločno ugovarjali črti ob Vipavi ter dokazovali skrajno nevarnost železniškega nasipa /a časa povodenj za oudotno polje in prebil ako, proso, naj bi se proga, kar le gre. držalu <,b severnih brdih.
Županstvo v Dornborgu jo priznavalo progo kakor uacr'.iiio, priznalo tudi opravičeno željo davčne občine Prvačina ter poudarjalo, naj postaja vstkako ostane po na-cilu, ker je Domherg ena prvih občin vipavskih in središče sadja in vina.
Županstva Kihemberg, ftmarje, (iuhrijc. Stijak, Kobiljaglava, Štanjel, Komen in Skr-biua želela so preložitev proge po nasvetu zastopnikov Piv-ičine proti severu na trda brezna tla, ob Vipavi onkraj Dornberga v loku do Hoj cev, odtod na Saksid, »tirno Bizjakov do Birsov, skozi predor v Prcser-skern hribu do Kasovlju in naprej v Ajdovščino.
Županstva občin Šcmpas, Črniče, Vr-toviu, Kamnjc, Lokavec, Gojače, Skriljo in Sv, Križ- poudarjnjo, nnj bi imela vipavska železnica glavno postajo v Pivačini, od koder naj bi krenila na severovzhod proti Batujam, pod Gojafie, Vrtovin med Skiiije in Dobravlje mimo Ceste v Ajdovščino. Konenčna postaja naj bi se napravila med Lokavcem in Ajdovščino. Zastopniki teh občin opozaijajo na obljudenost kraja, na lesno trgovino, cenost
nasvetovano progo in potrebo uravnave Vi-pave, ki bi vsled zgradbe železnico poslala skoro nemogoča. Zashmnik županstva ka-tnenjskega jo želel ob enem promemho imena postaje Kodrovi v Kamnjo.
Tretji in zadnji dan jo prevzel vodstvo preglodovalno komisijo »astopuik e, kr. okrajnega glavarstva v Postojini Kordinaiul marki/. (J oz a ni, o. kr. okr. komisar Štefan 1. a p a n j e in o. kr. inženir Anton Kclivvub mesto odstopiših ^. pl, Hosi/.io, Priiuiga in lioiiavio. Nova sor.iisija j« pregledala načrt od kranjsko mojo oh ii.Vl km. do primorske pri -JS-r.S km. od AjdovSčiiio nazaj
Županstvo l^tje na Kranjskem jo sprejelo progo kakor načrtano.
Županjim v Ajdivsčini z onim v I,o-kaieii iu Šturjah je želelo preložitev progo mimo Ml. Žahelj, mimo l'osto na Ajdovščino z izlokom železiiiee naspioti eerkvi.
Konočno so jo izrazila mestna oiirina Gnriea.                                      (D.ljo pride).
Kmetijske zadeve
v dr2avntm zboru.
V sojo dno fi. t. m. je vazpruvljal pro-raeuijski odsek državnega zbora preudarek kmilijskega uiininU'rMvit z>t li'l« l^'.)7. Kaz-prave <:e jo iiilelozi! til*ll nas poslanec i!i. <i vogorčič, ki je pri tej priliki opisoval iu priporočal nekatero kl,ielijsko zadevo nase de>.el". Hekol jo, d;, kmečko z a d r it g i\ ki so so omenjale pri tej razpravi, niso na Goriškem nič novega. Kmečko ljudstvo pozna že dalje časa pomen m korist kmečkih zadrug in društev; zato jih jo od nekdaj, prodno so je govorili) o vladnem predlogu, pn Katerem naj bi državni zbor sklenil zakon o kmečkih zadrugah, pridno ustanavljalo ter jih ustanavlja z vedno večjim veseljem. Nedavno sro je v Cerknem izbral osnovnim odbor, ki naj bi sestavil pravila in ukrenil vse potrebno, da se ustanovi kmečka zadruga za ondasnji sodnijski okraj.
Že prej so se ustanavljale v deželi m I e-k a r n i e o, ki prav dobro delujejo, ki se dan za dneiu množiji; »n popolnujojo v svoji uredbi iu v svojem delovanju. Kmečko ljudstvo je prišlo do spoznanja, da le z združenimi močmi moro napredovali v svoji stroki ter iispeino tekmovati pri prodaji svojih pridelkov s kmetovalci drugih naprednih dežel ter s tovarniškimi ponarejevalci človeških živil. Posameznik navadno nima dovolj blaga, da bi ira sam p.irulil in pripravil, kakor zahteva trgovina ; pa tudi predrago je tako pppravljiinje, ako vsak kmetovalec vojo me-in'o prireja, imd leni ko se skoro z istim trudom izdela blago vseh zadružnikov hkralu iu veliko bolje. Dosedanji uspehi naših mlekarn, v kolikor so bile razumno osnovane in so so ozirale tudi na različne krajevne potrebe, so jako lopi, iu bi bili še lepši, ako bi visoka vlada la podjetja nekoliko bolje podpirata.
Lotos je poslala svojega iziedenca v dežc-ki, ki so jo prepričal na svoje oči, da pri nas so da v gospodarskem ožim še mnogo doseči, ako nam pojde visoka vlada s poukom in s podporami na roko. Zato prosim, naj bi mi obstoječe mlekarne bolje podpirale nego do zdaj, in naj bi se tudi prošnja zgoraj omenjene zadrugo v Cerknem, ko dojile, bla-golrjtno uvaževula.
Tudi sadjarstvo in vinarstvo napreduje vidno, odkar so se ustanovila razna društva, ki so si stavila namen, pospeševati ti važni stroki kmetijstva. Žal, da par društev ni imelo sposobnih načelnikov, ki bi bili znali in hoteli deloval, za njih razvoj, in da so zaspala. Ali druga društva, ki delujejo še dandanes, so si pridobila velike zasluge za povzdigo vinarstva in sadjarstva. Vinorejsko društvo v Dornborgu nnpravlja vsako leto vinsko razstavo, ki priča o njega blago-nosnem delovanju in o napredku ondašnjih vinorejcev v pridelovanju vina in v upravljanju" ž njim. Sadjar ha društva obstoje, ako se ne motim, v Kanalu, Tomiin«, Cerknem in Kobaridu.
Sadjarsko in vinarsko društvo se je osnovalo v Brdih s sedežem v Gorici. Radi
Tiska In *»laBn „por. TIskarna« A. Gabriftak (odgov. J. Krmpotic).
mnogih troškov, katere prizadeva začetek takega društva, ki bo med drugim sprejemalo vinski pridelek od svojih članov ter razprodajah) ga pod jamstvom njegove pristnosti, obrnilo se je do visoke vlado s prošnjo, da bi mu podelila primerno podporo, kar prav toplo priporočam. (Dovoljenih je bilo za leto 189G. 400 gld. ter obečan za prihodnja leta enak znesek. Uretln.) Veščak, katerega je visoko kmetijsko ministerstvo poslalo letos v našo deželo, je rokol, iln ona jo podobna vrtu, ali takemu, ki jo žo sto let zapuščen. Visoka vlada naj se torej ozre milostno nu ta zapuščeni raj in naj pomaga umnemu in de-lavnemu prebivalstvu, ki si prizadeva, da bi ta vrt olrcbilo, očedilo in pripravilo tak, ka-koršen hi moral biti.
Ako si jo nafto ljudstvo toliko opomoglo, ko ni bilo še zakona o kmečkih z a dr liga li, pričakovati jo, dn bo lini boljo napredovalo v raznih strokah kmetijstva, ko bo sprejel doličui vludiu načrt zakona in ko deželni zbori na podlagi splošnih določil državnega zakona izdajo še posebne deželno zakone, ki bodo obsegali podrobna določila v tem pogledu •/, ozirom nu posebno rti/moro in potrebo posameznih dežel. Zalo prosim, nuj /ustavi visoka vliulu vos svoj npliv, da .so omenjeni načrt zakona doženo zu časa v poljedelskem odseku ter da pride fto v hp,-ilanjem zasedanju na dnevni rod v državnem zboru, ker on bo značil novo dobo v raz-vilku našega kmetijstvu, (To dni je poljedol-ski odsek sprejel oni načrt zakonu z malimi promeitibami. Urodn.)
Omenjalo so je ?.e v današnji razpravi urejevanje h u d o u r n i kov v nekaterih deželah. Tudi poknožena grolija goriška ima v tem ozira mnogo zahtev, ki čakojo že dolgo, da so ugodno rešijo. Vipavska in soška dolina, kakor tudi furlanska ravan, znajo o tem marsikaj povedali. Potoka Lokavšček inGraj-šek z drugimi vred v vipavski dolini in na šempaskem polju delata mnogo Škoda, kvarita svet in zasipata državno cesto, ki je na nekaterih mestih v veliki nevarnosti, ker visoka vlada predolgo čaka s prepolrebnim delom. Med tem, ko se vršijo pogajanja med vlado in raznimi zaslopi, nadaljujejo hudourniki svoje kvarno delo, in kar bi se bilo dalo zaprečiti prej z malimi troški, bo zdaj silno veliko stalo, ako se bo dalo sploh izvršili.
Soča dela veliko kvara na mnogih krajih in treba bo vsekako, da se za njeno urejenje kaj stori. Tu moram omeniti, da se slišijo glasovi, kakor da bi nekateri vladni organi delovali na to, da naj se začne urejevanje te razbrzdane vode od spodaj namesto od zgoraj. Tako postopanje bi bilo nasprotno pravilom, po katerih se vode urejajo, katere dobivajo svoje potrdilo v teoriji in praksi. Sočo treba začeli urejevati v njenem gorenjem teku. Pri Bolcu, pri čezsoškem Logu, pri Žagi med Kobaridom in Tolminom so kraji, kjer je treba najprej postavili mejo in jez razdirajočim valovom ponosne gorske reke. Progo od Kobarida do Tolmina je dala visoka vlada že pregledati ter je sestavila splošni načrt in splošni preudarek, ki znaša 40 do 50 tisnč. goldinarjev. Izmed del v tem sodnijskem okraju je najbolj potreben jez ob levem bregu Soče nad tolminskim mostom, ker tam je nevarnost, da prestopi Soča svoje sedanje bregove, kakor je slo!;i<i letos v drugi polovici oktobra, da podere cesto, ki pelje od tolminskega mosta v Tolmin, kakor je tudi storila, da si napravi novo strugo po tolminskih pašnikih in travnikih ter da ostane sedanji most brez vode, med tem ko cez novo strugo no bo mosta. Oziri na kmetijstvo in na varen promet med Tolminom in državno cesto pod Kolovratom zahtevajo, da se Socini bregovi na omenjenem mestu v najkrajšem Času zavarujejo, oziroma da se struga na onem mestu uredi. Ali s tem nočem teci, da naj visoka vlada druga dela v gorenji soški dolini opusti; nasprotno zahtevam, naj ne ostane pri tem najnujnejšem delu, ampak naj poleni delo nadaljuje in naj ima vso dolino wed Kobaridom in Tolminom pred očmi.
Enako potrebno jo urojonjo nekaterih voda in potokov v Furlaniji, knkor so Vorsa, Versnt, Idrija, Ter, Mondina In druge, katare so lotos že opotova.io stopilo čoz bregove, predrlo jezove, pokončalo brani in poljsko pridelke, tako, da ljudstvo v gradtanskom okraju na desnem bregu Sočo jo v žalostnem položaju, Ker mu jo doževjo in povodenj pokončalo poljske pridelke in živinsko klojo, ne ve, kako so bo živelo, Vladn je dolžna, da prido ljudstvu v toj bedi na pomoč, a dolžna jo tudi pomagati, da so popravijo podrli jezovi in napravijo novi ter tako zaprofii nova povodenj tudi pri majhni vodi, ki bi slednjič zemljo pokvarila In ruzrils,
Govori so, da visoka vlada hofio dalnll na to, da H se pogoj* d i I o mnogo goli« čuve v bolškem Hodnljskem okraju In du radi loga nameniva kozorejo omejili aH eelo odpravili, kar so smatra kot prvi in glavni pogoj za pogozdenje, K temu moram opomniti, da jo v prvi vrsti visoka vlada loga kriva, da knžo bolftki okraj toliko goličav lam, kjer jo nekdaj gozd zelenel, Vlada Jo silno slabo gospodarila y, gozdovi ter golila jih neusmiljeno, ue da hI bila imela ml lega kaj dobička. Za njeno greho trpi sedanji rod kuzoii in jo bodo trpeli Se naslednji rodovi, dokler se ondasujo razmere no premenijo na boljše. Ako je visoka vlada v resnici sklenila Blrogo postopati proti kozorejeom, leiluj hi prosil, naj vsaj polagoma in prizanesljivo izvršuje svoje naredbo iu naj poskrbi, da dobi ubogo ljudstvo kako drugo delo In drug zaslužek prodno so mu koze popolnoma prepovedo. Velika pomoč bila bi za vos bolški okraj prcdclska železnica, nko bi Jo dobil; v tem slučaju bi oudašnji bv/orejcl ložo prenašali nameravani udarec. Do tedaj bi se morda dala ustvariti katera obrlnija, ki bi zopet v Železnici našla močno podporo.
Za poti v državnih gozdih je visoka vlada že marsikaj storila. Zdaj se bliža koncu vozna pot iz trnovskega gozda do Slokarjev proti Lokavcu, ki bo velikega pomena posebno tedaj, ko se zgradi železnica iz Gorice v Ajdovščino, po kateri so bo lahko prevažal les v daljne kraje. Ko to novo cesto pozdravljam in vladi za to svojo hvalo izrekam, ne morem, da bi no omenil vozno poti z Lokev v Čepovan, za katero se čopovanska občina močno poganja. Le del te cesto bi prišel na državni svet; večinoma bi šla po občinskem svetu in po senožetih zasebnikov, ki bi sodelovali pri nje zgradbi. Ta vozna pot bi bila za gozdni erar že zdaj koristna, ker bi se izvažalo po nji mnogo drv in lesa iz trnovskega gozda; še koristnejša bi bila, kadar bi se napravila cesta v idrijsko dolino in kadar bi šla železnica mimo Sv. Lucije. Zato priporočam, naj se kmetijsko ministerstvo ozira na to prošnjo čepovanske občine.
V isti seji je govoril naš poslanec o rudokopu v Idriji, o slabem zdravstvenem stanju med delavci in o njih uzro-kih, o slabi plači nekaterih delavcev, o malih provizijah ali pokojninah, katere dobivajo dobivajo dosluženi delavci, njih udove in sirote, ter o tem, da se delavcem, ki imajo svoje hiše.- krati stavbeni les iz državnega gozda, ter je zahteval, naj vlada gled6 na vse te točke zboljša stanje svojih delavcev in plaCe učiteljem na ondašnji ljudski šoli, kar ni pro"'i zahtevano, ako se pomisli, da idrijski rudnik da drŽavi na leto najmanj 300.000 goldinarjev Čistega dohodka.
Slednjič je obširno govoril o zadevi namakanja tržiske ravan i (Agro Mon-falconese), s katero se je tudi deželni zbor goriški opetovano bavil. Sklenil je svoj govor s pozivom, naj vlada brez nepotrebnega zavlačevanja odloČi, ali se ima delo nadaljevati in izvršiti, kakor je prav, ali pa ustavili, kakor zahteva veČina dotiCnih zadružnikov z raznimi prošnjami in pritožbami do mini-sterstva. Zahteva, naj se v zadnjem slučaju porabijo državni novci, ki so še na razpolago, za urejenje hudournikov in za druge investicijske namene, n. pr. ceste, jezove, vodotoke itd. v gradišCanskem političnem okraju, kjer služijo po nekaterih krajih, n. pr.
v zahodnih Brom stroge hudournikov za ceste, ki so v lepem vremenu za silo ia z nevarnostjo rabljive, pri slabem vremenu pa popohiome nerabijive.
Isti dan je govoril poslanec  v odseku tudi o šolskih zadevah; ali o teh prihodnji«.
Občinski pravnik.
i.
Seje občinskega starešinstva.
Nas občinski zakon daje sicer v §§ 40. do 47. jasna vodila o tem, kako se imajo sklicavflti in vršiti seje občinskega starešinstva; a ker se godi v iem oziru Se vse polno nerednosli in nezakonitosti, zdi se nam potrebno, da stvari bolj na drobno razložimo in poučimo zlasti občinske tajnike, kako naj sestavljajo sejne zapisnike, ki so vsCinoma nedostalni.
V  nekaterih občinah so geje zelo redke; včasih mine pol leta in več, da ni nobene seje. Župan nabira vse gradivo za sejo, v kateri se imnjo ustanoviti občinski proračuni (preudarki), aH pa za ono, ko se rešijo občinski računi. Pa tudi doticni seji se vršita redko kdaj pravočasno, to je, vsaj en m o s e c pred z a C e t k o m leta za preudarke in najkasneje dva meseca po preteku upravnega leta za račune.
Po občinskem zakonu se shaja starešinstvo, kakor nanaSa potreba, najmanj po enkrat vsake tri mesece. V zbor je sklicuje župan ali, Ce je župan zadržan, njegov namestnik — in sicer mora povabiti fae starešine; da izpusti le enega, pa je seja neveljavno sklicana, torej tudi niso veljavni doticni sklepi.
V  nekaterih župamjah imajo navado ali, bolje rečeno, razvado, da se shajajo sla-resinstveni udje posameznih davčnih občin za oskrbovanje domaČih opravil k posebnim sejam, rta se posvetujejo in sklepajo včasih o najvamiših zadevah in da potem tudi izvajajo take sklepe, Ces: ,Saj to ne briga »iC zastopnik« drugih občin". Poznamo celo davčno občino, katera nima svojega gospodarskega sveta, pa ima vendar svoj pečat
z napisom   „PocUupnnstvo v .......", in
koje zastopniki dolnjo marsikaj na svojo loko, Cesar bi ne smeli delati; tudi marsikatera nepriliCnoal se je še i/cimila iz lega nezakonitega poslovanja; a možje so Se vedno trdovratno drže svoje samouprave. Tako postopanje jo nezakonito, in če je županu znr.no, je mora po svoji dolžnosti zabraniti. Vsak občinski zastopnik ja izvoljen za celo županijo in vsi skupaj sestavljajo občinski zastop. <.! ;.• .nore le tedaj veljavno sklepati, ' .I.mv v zadevah posameznih davčnih občili, toliko o skupnih zadevah cele župa-nije, kači.¦- je zakonito sklican v zbor.
Ce župan ne sklice seje, kadar je potreba, ga starešine lahko prisilijo k temu. On mora namreč sklicati starešinstvo, kadar to zahteva tretjina starešin. Najbolje je, da mu naznanijo zahtevo pismeno z napovedjo predmeta, ki naj se razpravlja pri seji. Tudi politično okrajno obtastvo in deželni odbor imata oblast zahtevati, da sklice župan sejo za obravnavo kake posebne zadeve.
Starešinstvo ne more veljavno sklepati, e  nista  navzočni  vsaj   dve  tretjini   vpeh
starešin. Kadar se ne zbere zadostno Število starešin, mora župan določiti drago sejo z istim dnevnim redom in povabPi k njej zraven starešin tudi zastopnike. V vabilu pa mora biti izrecno povedano, da je starešinstvo v drugič sklicano. Ce se v tem slučaju ne snide zadostno število starešin in se to število tudi ne da dopolniti z zastopniki, bo v taki seji sprejet sklep vendar veljaven, če se snide v zbor vsaj na pol toliko starešin in zastopnikov, kolikor je vseh starešin.
Župan sme vsakega starešino in zastopnika, kateri bi k tej dragi seji ne prišel in bi ne opravičil svoje odsotnosti, obsoditi v denarno kazen do 10 gld. v korist občinski blagajni.
Marsikateri župan, podžupan ali stara-šina zanemarja svoje službo ali posebne naložene dolžnosti, ali pa postopa samooblastno, v škodo občini ali posameznim njenim udom. Če se v staresinslvcni seji razpravlja kaka v (cm ožim podana pritožba, ima se prizadeli ud starešinstva vzdrževati glasovanj, mora pa vendar, Ce starešinstvo tako zahteva, v zboru ostali in dajati potrebna pojasnila.
Če se je na primer podala pritožba proti županovemu gospodarstvu, ali ce je starešinstvo samo zasledilo pomote ali krivice v podanih računih o občinskem gospodarstvi), t ima v starešinslveni seji, v kateri se razpravlja ta zadeva, predsedovati županov namestnik; a župan sam naj bo tudi prisoten, da pojasni pomote ali se morda opraviči o tem, kar se mu očita.
Starešinstvu seje v njegovih sklepih in razsodbah ozirati samo na občno korist in ogibati se mu je skrbno ne samo prislranosti in korislolovj«, ampak celo suma takih napak. Zato je v zakonu določeno, da mora vsak ud shrešinstva, kadar se posvetovanje in sklepanje tiče njegovih zasebnih koristij njegove žene ali drugih oseb iz njegovega svašlva in sorodstva v prvem in drugem kolenu, odstopiti iz seje, da ne vpliva po svoji prisotnosti na tovariše v občinskem zastopu.
Župan ali, Ce je on zadržan, njegov namestnik, predseduje starešinstvenim sejam. Podžupani gredo po vrsti drug za drugim po številu glasov, s katerimi je bil kdo izvoljen. Po ti vrsti nadomestujejo oni župana, kadarkoli je zadržan.
Predsednik določa dnevni red, začenja in končuje sejo, vodi posvetovanje in skrbi za red v zboru. On podeluje besedo, z u katero mora vsak zbornik prositi, če hoče poseči v razpravo ali staviti kak predlog. Če se ne pazi na to, nastanejo zmešnjave, seje postanejo brezkončne in mnogokrat ostanejo brez pravega uspeha.
Da obvelja kak sklep, treba nadpolo-vičnu večine glasov vseh prisotnih starešin. Predsednik pa glasuje samo takra', kadar je za kak predlog toliko glasov, kolikor jih je proti njemu; on odloča s svojim glasom. Navadno se glasuje ustno, al« s tem, da starešine ustajajo ali obsedevajo. Če starešinstvo sklene, glasuje se s kroglanjem (z balotažo), in če gre za kako volitev, ali če se pode1 ljujc kaka služba, z glasovnicami (z listki). (Dalje prih.j
DOPISI.
Is Tfparske doline. — (O vi p a vs k i
železnici.) — Zgradba nove železnice je pač za vsako kronovino toli važna, da je vredno in — mislimo — celo potrebno, da se vsa zadeva vsestransko pojasm is razre-Seta, in to tem bolj, ker pokvarjena proga se ne da več lahko poravnati. Koliko se je že pisalo in tiskalo n. pr. opredelski in bohinjski železnici in koliv» se bodfe še pisalo! Mi smo uverjeni, da vsakdo, kdor se za stvar zanima, ima ne le pravico ampak dolžnost, da pove in objavi svoje nazore in ra2loge ter deluje za ono črto. katera se mu vidi najboljša v vsakem oziru. Seveda morajo biti razprave stvarne in z utemeljenimi razlogi podprte; zbadljive opazke in neutemeljeni dopisi le dražijo stranke, in so stvari sami lahko v škodo.
O vipavski železnici so se objavili pred kratkem v .Soči* dopisi, kateri kažejo nekako razliko mnenj. Podcavenske obrtne žalijo, da bi šla vipavska železnica o i Paradiža naprej nekoliko više nego je sedaj naLrLui<t in imajo svoje razloge za tu.
Ali trdimo, da je sedanja proga od Paradiža naprej v nasprotju z državnimi interesi, ker pride v jioplavje; da je dražja, fci-r pelje po ilovnatih tleh, in bi bili nasipi radi pomanjkanja nasipnega materjala v bližini zelo dragi: da je v nasprotju s trgovinskimi in kupcijskimi namerami, ker pelje popolnoma po ncobljudenib krajin, ter d.« je ozračje prek Vipave, koder pelje ta proga, radi nastajanju votla po deževju ncv.itravo.
Temu oporeka neki dopisnik iz Vipavsko doline v zadnji številki „.Snce* z dne i:?, novembra ler navaja svoje razloge za prvotni načrl.
Gosp. d dopisnik pravi, da prvotno črto žele občine Itiheniberg z lirjami, Šmarje, Gabrije, Sv. Križ in Ustje na Kranjskem, ki imajo brez Ustij vec. prebivalcev nogo naštele podčavensko občine.
Na to odgovarjamo s (Kažipotom1* 1, lS'Ji. v roki sledeče :
Novo ali takozvano podčavensko črt« žele — in v to imamo podpise ali besed« doličnih županov - - sledeče županije : Lo-kavoc z ailOtl prebivalci, Karnnje s 47+, Oo-jače s 42!$, Skril je z \'A"2, Vrtoviu s "»7 K, CrniCo s l.'»P»tt in šempas z 27H!) prebivalci; vse te županijo imajo skupaj H M t prebivalcev.
Glede Križa nam je omenili, da je v tem oziru ueutraleii; Križu je pač vsejeduo, ali pelje železnica toslran ali onostran mesta Skoraj gotovo pa je, da vefina prebivalcev križke županije (brez Vel. Zabelj) si bolj želi črto, kojo žele druge podčavenske občine. Smemo tedaj tudi Se število prebivalcev križke županije s 17'.U1 prebivalci k nam prištevati, In tako dobimo vseh skopaj 10.211 prebivalcev. Dopisnik reklainuje lorej to mesto po krivem za se.
llihembcrg ima svojo naravno zvezo z železnico po ravni poti v Dornbergu: da bi kdo iz Itihcmberga vozaril svoje pridelke čez preserski hrib na postajo ,Ko:Irovi" pri Ka-sovljah, je izključeno. Sicer pa bi bila cisto neopravičena zahteva, da bi hote! imeti R.-hemberg le radi lepšega zvezo z dvema postajama, Šempas pa z nobeno.
Pripoznamo pa, da bi postaja pri Ko-drovih zelo ugajala Bijam, ki imajo 8:28 pre-
bivalcev; Gabrije in Šmarje so Se le v drugi vrsti interesovane za to železnico in zanje ni velike razlike, ako bi hodile na postajo to-stran alionostran Križa. Vendar pa prišle-vajmo oni županijt brezpogojno na korist gospoda dopisnika (Gabrije ima 647, Šmarje 107+ prebivalcev) tedaj dobimo na dopisnikovi strani 9549, a na naši — kakor pred izkazano — 10.214 prebivalcev. Dopisnikova trditev ne odgovarja torej istinitosti.
V imenu podCavenskih občin izjavljamo tudi, da ni res, da so bile te občine sploh kedaj zadovoljne s prvotnim načrtom, in tudi ni res, :la se je kedaj ona proga od teh občin odobravala; res pa je, da so imenovane občine po svojih zastopnikih ob priliki, ko se je črta uradno prehodila, ustno in pismeno ugovarjati proti oni črti. Torej tudi ta trditev g. dopisnika ne odgovarja resnici.
Gospod dopisnik hoče tudi zanikati, da pelje prvotna črta po svetu, ki je ob povodnjih poplavljanju podvržen. Temu moramo slo-vesno oporekati. Vna proga od Muličeve filme pri Hatnjah do postaje pri Ka-tovljab pelje po takih tleh, ofemur se lahko vsakdo in V"*ako uro lahko prepriča, ea so povodnji podvržen«-. Kdor drugo trdi, ne trdi resnice, bodi si vedoma bodisi nevednimi,
(V/ nafcv trditev, da ozračje prek Vipave ni zdravo, .«.ko<'i in si pomaga g. du-pupik /, zbadljivo opa/ko. ne pomiki pa, d.t mora biti vendar kak uzrok, ako se v teku stoletij ni hotel tiikdo naseliti preko goren-e Vipave, da si imajo Podčavetid tuu najbolj* j in naj rodov it nej*u polja. Kako to. da vlačijo rajSe od tam ure. iUle(- svoa* p"deike ? Kako to, tla jih ni /vabita tija v fctoietah gonilna moč vode in vse one iigodnuiti, katere dajejo sploh drugod reke in vode prebivalcem i* Je i: že prebil g. dopisnik kako noč bodi si tudi po letu — v onem o/račjo ! (J. dopisniku ni znano, zakaj m- prikazuje če-ttii v Zabija h legar, kakor tudi v trgu Vipavi, tudi mu ni znano, da *-« je prikazala Ze U'čkrat na Hrjah, ki so telo visoko r»a hribu, miii-jarja, ki se nahaja, le v vlažnih in zakajenih krajih. Da je temu tako, potrjuje nam jedeli naših najboljših ve-čakov na /dravslVenero poljll, ki he je Ze mnogo peč l :¦ tem vprašanjem.
Komu hočemo v tej zadevi verovati, Vam g. dopisnik in Vašim zbadljivim opazkam, ali označenemu veVaku 'i
Obžalujemo opazko g. dopisnika, da hočejo Podravenci Vrte dobrot«' puv/.tfi, ker imajo Že državno celo. Kani pridemo s tako zavistjo ? Kam 'pridemo, ako bi hoteli mi oponašati - - recimo.....Itiheiiiber/ inoni, da imajo
jedno lepo testo po dolini v Gotico, drugo čez Komen v Trat, tre^o čez S*. Danijel v Sežano, rt-lrto čez l're-;erje v Ajdovščino, in peto, ki se izdeluje po Hranili dolini na kranjsko mojo e* To veml.irni.io stvarni razlogi, kateri govor«'* za to uh ono črto.
Tudi opazka, da bi se delo radi naSih želja zavleklo, ni opravičena, ker ne storimo nit: najmanjšega koraka v tej reči. ne da bi pred poprašali za svet veljavnih   nu>ih mož,
Konečno vabimo g. dopisnika, naj postopa tudi on tako kakor mi, naj navede svoje razloge stvarno iti mirno za svoj načrt. Ako nas prepriča s stvarnimi razlogi, tla ima on prav, udarno se takoj svoji usotTt.
,.}
Iz dnhorsktli krogov. — .Dne novembra je bil občni zbor »slovenskega ASojzijevišCa" v zavodu. Zbralo se je blizo 50. slovenskih duhovnikov. Dnevni red se je reši! brez posebnih razgovorov. Predsednik Monsg. dekan Košuta je vodil zborovanje. Predstavil je nove oskrbnike zavoda: šolske brate. Predstojnik brat Cahurija je imel nagovor in obetal, da hoCejo bratje po vesti in po pravilih reda vzgojevati v zavodu. Poročilo tajnika je bilo sprejeto s pohvalo in račun brez ugovora. Konečno je bil raz.. govor, bi H kazalo postaviti v prid zavodu dekanijske poverjenike. Tej misli se je nekoliko ugovarjalo, a večina je pritrdila.
Po dovršenem občnem zboru so imt;i čč. gospodje zaseben pogovor o tem, kaj j« goriški duhovščini storili glede na vladni predlogo .stalni kongrui*; do sedaj smo imeli namreč le začasno postavo o koi> grui. V«peh dogovora je bil ta, da se je sestavil odbor, ki uredi peticijo do visok«.' vlad.? in do državnega zbora. Naša peticija naj s-v obče naslanja na peticijo, katero je (i. (At t. \. podal državnemu /boru Monsiguor dr. S c h e i c h e r ; po.ieb,m pa naj zahteva s.i-niostitjiioft vikarjev in primerno pfuzijn, ter naj opozori, tla Gorica je glavno deželno niejito in zdravUčf,
Drugič se je hkleuilti. «la se duhovščin t gnrftke naiUkotij»' udeleži hhmta odposlancev vseh cisl.ijlaiiskih škofij, kateri sklicuje duhovščina obeti ftkotij štezijskih na Dunaj dir--2fi. novembri. Kot odposlanca goriške dit-i.ov^itte nt! bila odbrana župnik HI. tfrčsi iti vikarij JV<. Golob, naprositi pa dr. Ani. Greiforčšr, dr. Pr, Si>d«j i*i p. n. M«ui-siguor pro-il A. Jordan, da pri •dio.lu zastopajo duhovščino na4«' iut*l~k«lijr-.
Povabljeni ho biti na razgovor tudi italijanski duhovnik i, pa iiIno prlUl; imeli ^o pa pogovor pri p. n, Moiišignoru pro^tu. Kdo se povvid t>> vedno odtegu;«* vzajemnosti?*
Izza Kormlitn, II. nov. Včirij(l«v» Hino lil v Komnu, da vidimo, kako .«• agi-Eoj" tam za kandidate državnega poslanstva. Zupanova fclrank.i je (l.laii za g. l!u jat tija, tahntiška pa za dr. Mira ni -ji. Ob«; htraiiks >,lii s plak.ili po zidovih priporočali sviijeg.; kandiiiata. Plakati l.dioii^ke Mratike au h\U mor"no razžil,ivi za na. Hovence; kajti od-mv« tov.ili ho volili itujatii-ja največ z-il", kije podpiran o I SJoveruev »oiai a t h« I t h« i a p po jat ih.l s t las* - č. ;, da on .a |,iko pc.lporii slov* iiiko prodi Fmf.> nijo Nioveticem ,:i pri??,/,« di tradime.v l-»". Paiiietnim Lihom se J>> titudila ta orlovska pisava hi so trgali plakate raz zidov ; Šaljiv .Slovenec je pa rekf>i: ,Tak«.» piv !•¦ d r. M a n d ž n - A k l a 4*  - -  ču«tiu M riin :
Večina koriiuiitkih volile« v \'M) je r* -i'šla čast Kormiriii, ker «' ni dala zapeL.i': od lahoie-kili plakatov niti od •"»"» na^proSiui maranivoldeev. Pri tej vo'ilvi smo Sloven.; spo/.udi s«oje nasprotnik«*: za dams ri.izit.t-i.cm Si(,vencem v Hrdih le eno kopico takih, ki s«> poslus.ih oni volilni oklic, kateri attiit-rj--nas Slovence .* ,srla*j*. Tu so: krčma Hu*j.» nova (Hegli-), kavami Pocarji-va ('.'omnier. ;u , prodajahiic« oblckovin Gnnoierjeva (»a gorenjem tržišču), opečnica (t'ia-uaž.i) Husjaiio-..; pri IJornjanu. Hri*ki Slovenci pomagajte r.r,i prijatelj« ni s svo,;o mnogovrstno kupčijo ! Kriški.
I) o .i t a v i« k: Iz Komuna smo dol':a poročilo o sklepu briških rodoljubov, d.> lobodo več zahajali v kavarno »OomauTii«", ker se je lastnik P o e a r obnašal jako »rs'<-valno proti Sijovemeiii, kakor prtpov« du^> tudi gornji dopis.
SPOMENICA . CC. gg. dež. poslancem in šolskim oblastnijam.
J. Okrajni šolski nadzorniki naj se imenujejo izmed ljudskih učiteljev v okraju.
Pri učiteljstvvi ne zadostuje, da je Šolski nadzornik samo nadzornik po pomenu besede, ampak on ima širši delokrog, on mora biti tudi učitelj, voditelj uciteljstva. Učiteijstvo nima opraviti samo z mrtvimi črkami" in Številkami, ampak.z živimi človeškimi srci, katera treba blažiti, in z nerazvitim, mrtvim otroškim razumom, kateri je treba buditi in pravilno razvijati. To je.pa težavna naloga, in da jo učiteijstvo uspešno vrši, pomagati in voditi ga mora spretna nadzbrnikova roka.
Šolski nadzornik bo pa le tedaj to nalogo častno in uspešno vršil, ako natanko pozna otroška srca in otroški razum v prvotnem, nerazvitem stanju, ako si je v teku mnogih let pridobil z la3tno skušnjo dobra in stalna pravila in popolno izurjenost, kako jo treba blažiti srce, razvijati razum in podajati potrebne znanosti, ako je živel v tistem ozračju, kakor učiteijstvo, da natanko pozna razmere kraja, ljudstva in podrejenega mu učiteijstva. Le tak nadzornik bo razumel učiteijstvo in ono njega, zato okrajni šolski nadzorniki naj se imenujejo izmed ljudskih učiteljev dotičnega okraja in to: a] glede na metodično - didaktično stran ljudske šole, kajti le kdor si je pridobil vsestransko metodicno-didaktično izurjenost na ljudski šoli, bo razumel in prav cenil pouk ljudskega učitelja, b] Nadzornik, ki je živel več let popred v svojem okraju, pozna življenje ljudst za dotičnega okraja in v.5, katerih znanosti mu je za praktično živ-
ljenje najbolj potreba; zato no bo zahteval toga, s čemur bi učiteijstvo čas brozpotrolmo in brezuspešno tratilo, c] Komur jo znano, s kolikimi zaprekami in težavami se ima boriti ljudska šola in učiteijstvo, koliko ima sovražnikov in nasprotnikov, in da se ti mnogokrat poslužujejo popolnoma hudobnih in krivičnih ... edstev in obdolženj, da bi enega ali drugega očrnili ali uničili, ne bo se čudil, da šolski nadzorniki dobivajo velikokrat popolnoma napačni* informacije. Po njem dobe resnici nasprotne informacije morda tudi šolske oblastnije, in za svoje vestno in taktno postopanje trpeti mora mnogokrat učitelj. Nadzornik pa> ki je bU popred sam mnogo let ljudski učitelj, kateri je gotovo že sam večkrat vse to poskusil in občutil, in ki pozna dobro nrav in razmere ljudstva različnih krajev, bo sodil o tem vse drugače in se o tem natančno poučeval, dj Nadzornik, imenovan izmed ljudskih učiteljev dotičnega okraja, je z razumom in srcem bolj tesno zvezan s svojim podrejenim mu učiteljstvom; on ž njim čuti, ker pozna iz lastne skušnje vse težave in neprijetnosti učiteljskega stanu, pozna težave in trpljenje poučevanja, pozna razne zapreke od strani ljudstva, kraja in otrok, zato bo učiteljevo delovanje po teh sodil.
4. Dvomesečne šolske počitnice,
8 8. šolskega učnega reda ministerskega ukaza z dne 20. avgusta leta 1870. določuje, da traja šolsko leto na ljudskih Šolah 46 tednov, tedaj dva tedna več nego na srednjih in meščanskih šolah. Ako imajo pa učitelji na srednjih in meščanskih šolah dvomesečne počitnice, toliko več tehtnih uzrokov ima ljudsko - šolsko učiteijstvo potegovati se za take počitnice. Učitelji na sred-i njih in meščanskih šolah poučujejo k večemu do
40 učencev, in to v prostornih, zračnih, tedaj zdravih šolskih prostorih, med t«*m, ko morajo ljudski p«>-učevati 70 80 otrok po mnogih krajih v majhnih, zaduhlih in nezdravih .sobah, in to 8 do 10 ur ni teden več neuo učitelji na srednjih in meščanskih šolah.
Otroci ljudske šole so mladi, nerazviti, zato sta tudi njih duh in telo zelo šibka, iiopred utrudljiva, kakor pri odraslih. Oni potrebujejo zato tudi več počitka, da jim duševne in telesne movi zopet okrepijo. JUavno to je tudi z učiteljstvom. Čim šibkejši je otroški razum, tem večjega duševnega in telesnega napora zahteva od učitelja, da doseže svoj namen. Poučevanje na ljudski Soli je težavno, utrudljivo, pouk in distiplina zahtevata mnogo bolj prisotnosti duha; zato pa tudi učiteijstvo potrebuje več odmora, počitka, tla se mu duševne in teiesne moči za nov pouk okrepijo.
Dvomesečne počitnice imajo v Reki in na Hrvaškem, dalje na Nemškem, v Italiji celo tri mesece, na Angleškem, Francoskem itd., zato lx> tudi naše učiteijstvo delt, do na to, da zadobi dvomesečne počitnice.
S. Volt'.*- prs !em učiteljev.
Občine po njih predstojnikih, oziroma nekatera c. kr. okrajna glavarstva, kratijo definitivno nameščenim učiteljem na večrazrednicah aktivno in pasivno volilno pravico za volitev v občinski zastop, opiraje se na § 1. pod fj deželnega zakona ?. aprila L 1864., glaseči se, da imajo volilno pravico ^predstojniki in*viši učitelji ljudskih šob.
Uvaževati pa moramo, da je ta zakon stopil v veljavo pred novo šolsko postavo, ko so se nameščali takoimenovani »pomožni učitelji* {Aushilfs-lehrer], kateri niso imeli volilne praviee, in vsi
drujit s .svojim predstojnikom vred so bili -vi-. učitelji -, in ti so imeli volilno pravico. N;j ta ... !o<Vk se torej nanaša besedilo mnenjem- po*-t.i\. i\ kr. okrajno »lavtirstvo v Lugah-u je z odlok««.-« !">. oktobra 1H',C». St. 132:18 tudi v tem zmislu up-dil«> utekli kranjskih definitivno nameščenih učiteljev, kateri so *e pritožili, da jih olK-ine nmV-o vpisati v volilni imenik, opirajo se na dežehii zakon, čoiiar tek<t sv enako glasi, kakor za p«>-knežono grofijo <;.»ri>ko-<;radiščun-ko.
Deželni zbor tirolski je v zadnjem zasedanj'', sprejel clo postavo, po kateri bi imeli tudi pi"-vizorii-no nameščeni učitelji in duhovniki volilu pravico.
Vsi e. kr. uradniki, čč. gg. duhovniki, ima j« volilno pruvioo brez ozira na njih vjšcn in t' pravica tiče tudi vsem iMinitivno nameščenim učiteljem      v zmislu postave in v zmislu pravice.
6, €den zastopnik v deželni šolski svet naj se odi izmed ljudskih učiteljev.
Učiteljska zastopnika v deželni Šolski svet se imenujeta vedno izmed ravnateljev srednjih šol, katera zastopata tudi ljudsko Šolo. Ker pa ljudska šola spada tudi pod viso oblastnijo deželnega šolskega sveta, in ta tvori v, liko veČine šolstva, zato bi bilo potrebno, da bi se eden zastopnik v deželni šolski svet volil izmed ljudskih učiteljev, in to večinoma iz razlogov, kateri s« . navedeni v 3. točki te spomenice; zato te točke ne bomo natančneje utemeljevali, in ker vemo, da a> naši čč. gg. poslanci -popolnoma prepričani •> pravičnosti naše želje.
(Konec.)
S T»tmto*km- -0» učiteljskih krogov.) - Dne 14. L m. se je vršila v Tolminu uradna okraj. učit. konferenca, počastil je konferenco s svojo navzočnostjo di-k Sol. nadzornik gosp. vitez K l o d i č - S a-bladoski.                                                   .
Poročilo o stanju ljudskih šol v okraju je bilo z malimi izjemami pohvalno.
Kot ovire Sol. napredku povdarjala so se sosebno: uboštvo, prevelika razteznost Sol. občin ia nemarnost kraj. šol. svetov. Glede kra=. šol. svetov se je sprejel predlog g. predsednika 7 dodatkom A. Vrtovca, da vsi okr. gol. sveti naprosijo dež. Sol. s vel i a isti dež. zbir, da vzame v postavno določbo dodatek kot na Ni2jeavslrijskemr da sme okraj. Sol. svet f. globam", siliti kraj. Sol. s vele, da isti j vrše svojo dolžnost.
Glede Sol. tiskovin je poročal gospod A. Vrtovec in priporočat v«L spremeub. Za lo »e j«? volil poseben odbor, ki im:t tiskovine pregledati in potrebno nasvctov.iti priti, kotifmnci. Gled»- prlrodopisnejM pouka s° vsi (tg. učitelji in gčne. Hčilt-ljico napravili pi*u*ene izpelk? na podlagi UJh je gradivo ».dbral in napravil učni na«Ttzarno- in dvo-Mire-l»ic« g. A Vrtove«*, ?a tri- in Stiriraz-rr>l»i*'*'* g. J. Krajm!:.
Poročiio učit knjižnic«' s«' je vzelo na /miiijf. ii-it-tiiovilj si* j*' i»«dn>zni»a v Kobaridu.
Kontno je prišlo na vrsto Vitovfeuh S MUiuitiifiih predlogov, ličotih se zl;<jljSanja i.ibupii"ga gmi;hi"ga učiteljskega »talija in pa prv»n» -dtU-v učil*'S;iV-.i i.', Kopra v primt-rtie;-! kraj. Vfrtiu predlogov je tnia sprejeta, a » premestitvi iifjt^ljt^a « Kopra »»• pn-diaga-»e'.jU nt pililo razpMv^itf. ( To •*«• nam rudni« /.»it!! Kdo .-• linrt».Lij(.i;i sodnik o t».'t:i i»*rg«» uprav i»fil»'!>i, k» •*> dutrs.li i';'i-»i-lji«.- v Koprni - 1'rclit) Po konef-mh skleptiiCi   forntit!nu4di  j«   prvbr.n   iL-t.   mi!.
IlUihlTIilk O lil O k «!•'*.  t f* :. S V »* l .*, H k tr-^l tfl s •' i .• -o t j .* g.   J. K r ;t j o i k u kot prov, »/ii!«-!„i.i u.i c kr.   pnpr.itii:h t Kolu-r.di pravna "-.¦• ii,idaije   /.i-.b.pjli   mi'!"!,-Ivo
V   tifiM;.   «.Ol.   SV«!f|. Tiliniluk;-.' Vl;i' «»'it«'',^lVf>
skupni!. *) ZhratK-nni u«\bvtvu >•• i.a^uui. iij; m pridihu popoldne ob :5. tir* ilt'iz<*.\» zastopnika v«.!it. |Vib-!;-itvo !-i ;e i;'v<-'.i!«i g »Vtipa K« uda.
Po koiif. r»" »;«.-i >¦» ;•¦ ft!'* m\ti*3 .*tvi> ing, vile* Kt«"li'> ng'.f.tal dri v« km-m .Sa-lprsk«(4 ilntUva* v Tolminu. Na t« je iui nkupui »dud pri g. Miidir^ani*, k/T se /- p« So, govorilo m ti.ipivaio 1'nrfi vriViu s-e je u<*»* trtjuUo raž^o, Z litemu!
imata že dolgo časa tudi odvetnika, ki ju povsod zastopa. Mogoče je torej, da gospoda nočeta nadlegovati, ako bi le mogla!
Vipavci, bodite pozorni! Neki ljudjč hote zdaj razhajati prebivalstvo, čeS: inženirji so odšli, delo se zavleče, to imate od borbe proti A. in D. —Mogoče je, da bedo izdelani načrti kak mesec pozneje, ali železnica se dogradi v določenem času. Ali kar je glavno: železnico dogradč naši domači podjetniki, ki bodo najemali domače delavce, kolikor jih bo dobiti, da ne pridejo tuji delavei iz Italije, pred katerimi ni varno ne naše življenje ne inif tje, kakor dokazujejo dogodki po vsej Evropi.— Obrnite se torej s preziranjem od ljudij, ki vas hote zdaj dražiti in vznemirjati! Hvalimo marveč Bog«, da smo se zdramili 5e o pravem času in da odvrnemo nevarnost, ki je pretila vsej naši lepi Vipavski dolini.
Dostave k. — Dobro gre! V torek sta naša državna p slanca brzojavila vladi na Dunaj, da inženirja A. in D. sta ustavila delo. a da naš domači konsorcij je pripravljen takoj nadaljevali delo v izvrševanju podrobnih n;.Orlov. V sredo je bil konsorcij v tej zadevi pri deželnem glavarju, kateri pa je obrni! gospode na minister-slvo. Med tem »\noiii je bil dr. Gregorčič 2« na Dunaju; njemu so brzojuvili o odgovoru deželnega glivarja. Dr. Gr«y«nMč je TatBJ storil pri-inrnie korake in že učeraj je doštl brzojavni odgovor, d a v l a d a p r e t r g a z v ez o in da bn nadaljevala delo brez o d I o g a po svojih inženirji h. Slava!
Muruni poražen. Dr. XIarani je Že '»-i na Dunaj! Nič ga ni sram, da listi njegove stranke lažejo, kako da je bil izvoljen ie z laški m i glasovi, dočim jo znatm, da je bil izvoljen s k u p 1 j e n i m i .••lov ensk i tu i glasovi.
ga ji*  malo   brigalo,   kakor se trgovski   zburniei   le   \2
Anton FrankoviC, lovec, 50 kr. Maroa-Kubica pnr,"ti&-se vsaj sedaj merodajni krogi pobri-" T !":" an *""                                                       gaj«, da  vravnajo hudournike in obalo,  da
boda^.vsaj pokojniki imeli počivališče v miru. /'• Srbi na Ogerskcm. — .Branik", glasilo srbske liberalne stranke, piše, da so se le tisti volilci srbske narodnosti udeležili volitev, kateri so se oplaših pretenja in so verjeli različnim obljubam svojih svečenikov. Z malo izjemo so glasovali vsi popi za vladne pristaše. Isti list dalje vpraša: Jeli so to tisti svečeniki, ki so se pred dvema letoma naj-trdovratneje upirali cerkveno-političnim pre-osnovam ? Cerkveno-politične preosnove, sad današnje madj. liberalne večine, naperjene so proti katoliški, pa tudi proti pravoslavni cerkvi. Takrat so bili Srbi zoper vlado, sam patrijarh je izobčil vse one srbske poslance, ki so glasovali za te preosnove, iz cerkvene občine. A sedaj so bili svečeniki prvi na volišču, ki so agitovali za vlado. To je slabo narodno zavedanje in žalostno znamenje propadanja.                     __________________
Tudi to *h, da y dtiliil   v gLt«MV od i-2.
Ah M;;rani ji vs.'in »vrtom. Li*ki M a t 11 n o, Sira s takimi priliki, d. I«- Marani is«« mori-,
Goriške novice.
0»i*bne voli — Gu?p. Xu>U.i/. iv~ gUc\ <\ kr. ¦«, pnstav v Tolminu, je pr«> nw'4»v.« k di^eliit-iiiu s'»*iiv« v Tr>!n; tu njegovo «;e-to pride u ('(/dgr^dj pristav g. AnUm Laiifvr (rit«loiu Hrv.il |. Av-»kultiiut g, Stffjn 1'achnr j«; imenovan pr.s<av(i(i» pri dete[ii«'-iii MatiS,"« v Trst«. h KuzrU pride v Kana« pri*!*? g. Ivan t* u z tri j. — Av skuhani g. Ji/..;'p F o n pojde 24 prislava v 1'ndgrad, g. Jos. *>*< het p.t v Huzet. — V Tr»l pnde Uiii za prislava neki g, FnVhrh * Šla;iT>kegj; t..t p torej v?c] jedno mesto na<im dniuaCiiKiiit!
Vipatska iele4tnle*. - Xa prvi strani prina-utuo Cuimk, ki rupravija zgodovinski »svoj trga prrvažm>'4 vprašanja. »Jankov ;.<< »tč. t»{nii-ar.ati.o na njp.
M* «t d«»t'iš« pa H«;« pr.svsa tnfgti Anj dopis z Vipavskiga,  .s   \, n* \nnli po-. Mik«* ki'!i<»   Aizdt,;   »'.-prej   ?rt'ba   did«:ti ioiifoi]!)   »i   gradu; u ;. lo/nt? v s!n-venVn- ruke. jMstetn lx - .'- ¦l,»;,t» g>nonli.
{•rr.idji o-ilfi-r. k; *•• ,.• >»:; v,>',i\.[ iw i>.tv,it»u*» tU-itsivega giavarv.i, *•• m,- ia,?.p»s.t.i uivr*i W:\ni. iiržtlni g\tvar j»« \thn t,g.i |M>iJpi!,t>: ^)iHt gld. pnnt»«.i k timtti -VMHW gldM kt se x.dtt».'vaa> u*'. n;!'rt ^n'.o%. Zdaj j v ture; edini   oni  oillier,   '
šo   huje   pitnižiii   pred
lAc tudi p t- ml en t e,
in drugi »(> ga obkladali
bi vsakdo   moral  tožili,
ker je   sam   moral   pri-
'/.!uti, d.s je Irdd neresni«o.       I teč ji« taka-le :
Mara«', ;,v pis.i! uel'fiiiii   prijatelju,   lliij
bi ta po-.re.biv.il pri b-tnniu I.oea ( e 11 i j u
v  K«iii«ii»(», «i,» bi uit podpiral  Maranija; /a
pro!(iw!ugi» ponuja  I.ne ilelliju   z.i   prihodnjo
katidi.laturo grofa A 11 e ui s a (katerega saiiii
l/alii m* tiara;«)) 21   glasov*   veleposeMnikov.
ki   so    odvisni  o d   ti r.   M a r a n i j a!
Ako p.i L. ii" bo podpiral   njiva, že ve, kaj
mu In* Moriti pri prihodnjih volitvah.
To pStiii. pa ^e do-ao nas, lotutkuiti v roke in oni so !ak»tj r.i7gia,>ili po Fiirl.miji, kaki* da M iVe g!a-ove ni kako da ponujii L1 '(.laMiv 7a Atleiusi itd, M.if.mi je t«kuj la.pi^J.ii po Koilatiiji oklic na volih e, v kii-t'iiiii /mika tako liditev in gto/i, da bo ka/.<'Uvki postopal proti lni-il«ein one »lažnjive vts!!11.         Tt»«la   nasprotniki   so   poualisuili
<>-a>  M.   piano, i/: kalnega j*' razvidno,   >\a s»> mu govorili re-uiio, Mirani pa      !
,<aiuien-" in .Seuliiiella' se zdaj /vi-;.da. tla Ma kar pomilovanja vredna, ..linli-pi udi rite* p:t lute v.-eni -k-ipaj grozne le-vit«*. hI «1 >!tiu-im pravi: Mož, ki slovesno, i/rrciio in resnici na ljubo izjav ha, da n i ros kar je res, tak mož ni vreden, da bi zastopal jfdno pokraiiuo . . . Takemu tam-kti ni iiiogoro zaupati* itd. In na drugem imsIu prati: Dr. M. se izpostalja nevarnosti, i\a bi ga utegnili nasprotniki v «lrž. zboru zavrniti: .Vi molčite, ker ste lažnik*. in M. se ne bo mogel uiti branili... Dr. M. je za juvuoid mrtva oseba. Da, ,Iu-dipeudrnte* govtiri *e iitijše, da nočemo tiili li.iv.ij.iti lakih njegovih besed.
Kvo, kaku groziui je Marani — poražen!
Eadotlaml doneski. — Za ,Slo-^ i r: »•• zavode so do*ii d,«lie »i-!«« darovi:
Marija Skrinjar v Tr.-tti ,"it) kr. — a 5 Kdvard Sln-keij, vikarij v Vttojbi, .*> gl-l. (_ j Vesela družba pri Firberju v (arkneiu zlo-?:'.<% pri igri .P.iiih" 8 gld. - Artur Lokar v Komnu tuiiasto vem a svo;ini hlagiipokojnitn rodileijem n.i mrtvih du- dan '* g!d. — Anion Mažiita, t»\ u.i Urjab. i krom. — 'župnik Jovaufič \ Donibergu .*< gld. — Na (»Uiti zbrani iokavski petri '.i gld.; dodal A I't)l-janri 7A) kr, -- Kirolina Grtiular v Kobaridu pri igri dobij, mli gld. lil. — M. 1 gld. — Fran Trampuž na Krku cM. l'GO DraS-iitkovu,   itz:r»riia   buuibiirei   zložili   8. L   m.
v Lipici 50 kr.
Za slovenskega tehnika G. K., ki je bil reSen iz Donave, smo dalje prejeli: Ignacij Gruntar, notar v Ribnici, poslal 21 gld., katere je zložila 15. t. m. v Gostilni ,pri Cenetu" zbrana družba posvetne in duhovske inteligence. — Vai. Kumar v Gorici 2 gld. — Ciril Tvančič zbral pri svojih učencih 50 kr. — A. C. in učenci pri njemu na stanovanju zložili 2 gld. — F. S. v G. 1 gld.
Za rodbino B o 11 a r, ki je bila oškodovana vsled požarja: Jož. Komel, mizar v Grčini, 1 gld. Filipič Janez, dekan v Ločniku 2 gld. — Anton pl. Reja iz Kozane 2 gld. Rodoljubnim dobrotnikom izkrena hvala! Bog ohrani med nami tako požrtvovalnost! Iz idrijske doline nam poročajo: »Kupčija z jabolkami je še vedno živahna. Nekateri si pulijo lase, ker so v začetku preveč po ceni dali jabolka. Zdaj gredo že po 5 kr. kilo. Škoda, da nismo organizovani v tem oziru.
Okrajni Šolski svet je določil, da bo gospodična Antonija Smrekar podučevala ročna dela v TrebuSi, v Ročah in na Idriji pri Bači, v vsakem kraje po dve uri na teden. Zopet napredek! — Naši vrhovi so že pobeljeni s snegom*.
Društvene vesti.
„Gorls.kii fltalnlitt" je imela v uobolo ' malo zabavo, h kateri je doslo se precej občinstva. ~- Nujpoprej sta svirala očein sin O m u 1 e t z na eilrah mnogo komadov; moža sta umetnika svoje vrste; želu sla obilo zaslužene polivale.          Polom pa se je razvila kaj živalim domača zabava, ki se je ra/leg-nilu skoro do 2. popolnoči. — Ta veter se je videlo, da v ,(!ilnliu'ei" bi imeli lahko mnogo prav prijaznih večerov, ako bi našo ruzuiuniftlvo le hotelo. Reči treba, da če kdo, je nase ruzumnistvo tisto, ki bi moralo zastopati slovenski živelj v Gorici na vse strani, •- a te naloge se po večini tak6 ubogo malo zaveda, du bi mis moralo biti strah za prihodnost, ako bi ne bilo tu srednjih stanov.
Telovudno društvo ^Goriški Sokol" v Gorici priredi svojim p, n. udom in povabljenim goMom v nedeljo i'2. I. in. ob 7 */a zvečer veselico v prostorih .Goriške lliltilnice". Sporni: -¦¦ 1, Taiiihnrasi: .Lep.; naša domovina', koračnica; priredil 11. Vogrič. ¦- ± Mo/ki zbor: lliinua .Stovenac i Ur val", ugl, F. H. Vilh.tr. :i. Tambiira.ši: .Sotivenir de Ituine*,   priredil   V. S.  H rož.          1.  Možki
/bor: .Zvečer", ugl. lir. Volarič. - • o, Tatu-bnrasi: ,IT h|ailknj sanji", valček; ugl. V, H. Urož. •-. ti, Možki zbor: .Tiha noč", ugl. A, lliibar. 7. Igra; .llrati ne zna*. Kurkii v enem dejanju. - - S, Srečkanje na pel dobitkov. ',). Domača zabava v istih prostorih. Vstopnina : za ude iltl kr., za nende 110 kr. • ¦¦ Srečke po 10 kr. V druMveiii obleki le odborniki.
Slovensko katoliško bralno In pevsko društvo ^Slovenska Zveza" r St. 1'etru. *- Vabilo k domači veselici, katera bo v nedeljo dne i!;!, novembra lS!H'i. ob 1. uri po-poludite v thuslveiiih prostorih. • - Vspored obsega: pelje, tleklamacijt), igro in srečkanje. Vstopnina: za nende 20 kr., za ude K) kr. •- Sedež 10 kr. ¦-- Srečka 10 kr. ¦-Vstop imajo le udje in povabljenci.
Ženska podružnica sv. Cirila In Metoda namerava prirediti na korist .Sloginib* z;;vodov dne 20. decembra žrebanje efektivnih dobitkov, za katere se bodo, brž ko dojde ugodna rešitev od vis. r. kr. ministerstva, razprodajah: srečke po 20 kr.
Tem povodom se obrača načelnistvo do goriških rodoljubov s prisrčno prošnjo, da bi k imenovanemu podjetju pripomogli z darovanimi dobitki. V to svrho je primeren vsak predmet, ki more dobitelja razveseliti, n. pr. predmeti za okraseiije jdanuvaujii, predmeli za vsakdanjo rabo v elegantni obliki, tudi užitni predmeli. V prvi vrsti pa bi ugajala umetna lastnoročna dela spretnih darovalk. Taka darila sprejemajo : 1. Gospa Ani. Drnfovkii. nI. sv. Klare U; 2. tiskarna A. Gabrsček, :}. Načelnika Avg. .Sanici, via 1'onte trnovo 20.
Razgled po slovanskem svetu.
energično poprijela vlada turškega egiptskega vprašanja. Ruski listi zahtevajo, da Rusija glede Turške ostane v sporazumu z drugimi velevlastmi. Ta sporazum pa se ne sme omejiti le na to, da daje Turški platonske svete, kojih tako in tako ne posluša, ali pa jo samo prijateljsko opominja na izvršitev preosnov, na katere že čaka Evropa skoro 50 let.__________
Književnost.
Nov list v I4nbijanl. — V nedeljo smo dobili prvo številko novega »neodvisnega slovenskega krščanskosocijalnega glasila", ki se imenuje .Slovenski List". Izhajal bo vsako soboto v obliki ljubljanskih dnevnikov; cena 4 gld. na leto, do konca t. 1. pa 60 kr. Lastnik lista je dr. Vinko Gregorič, J^4DJ^PAJ^5-LRnjiževi}ik. Anton Trs te n-
*     *             « . *• . „SIW maJi K ^   A   ?Mbvl:l v Soikanu 10 gld.
pri Dirsih   ¦"><) kr.  — Svatj
hj p prv
se nam mora po-.rvčtli                                      ¦
inženitja Antoncili in Dret>s'fi sta imela \ ~~
v Doruln-rgu svo/ uueiur,,' ped robni  načrt   Mr"zia<
, kt so izdelovati .   govorili su, I da dtivr>e to delo na.dj'j<- do konci f- bruar^.i. Gocpodj,:« so b.tt prepričani, ilal»csta gratisla tuilt to žvieznit-v ii-žorn^a Antoneih in Dreossi.
V pr-Uk in v sotMibi s« pa kar nakrat pubralt sv«./- n-či in odsii. č«i: za vipavsko tettzieto *» il^k ne nmdi, itiug»d ~.U bul; p« trebu/^o.
Kaj nameravata D. in A., nam doslej ni znano: vidi pa «e. da s',a z*m iii>jt*iol,it.>, ko je nastopna verjetnost, da ona ne dobita deta. IV dni sta b»U zopt-i n.i Duna.u; tam
•j l.'uj<v:t;.»; Si; se j<- |^,k«i*J.> le ^* m-..-pn-V in MD-i^-o;*, uk'.a.to ia a^zakunito. d* hi se !«l <r. K. tKtpraiii iz o!.ra.ne?a it.UkejM sveta r Komu vfttJar je oatit u.\ ;•:."»'? Ali *e taojila. k.iaju 2di. (U okraj. M. »tet \AM K. namVn.Jsti ae pleJe _ n* komanJo nv|<«kiicanih ume*eva>cv ?. . jr6kaj !et ni!i ni biki uri«. zaMopaikov v okr. šol. >«-tj vried splrt-kars:»v od znane slrara, katt-ri $lnv«net vse preveč V>ruana5amo. Poleta *e je j>r..jrlasiia io:min?ka lola ta .haiHj-ssbule* m kar poklical se je n,««n vo.litclj na tn*i'o Vrtovrevo. ijl^Jila je seveda grozna ,|>o-garfUčin&!* Zdaj j»a se na lak naCia ndpravi p. K. « olr. S. svela! Kje s« pa bili modri reformatorji Ukrat. kt> je zafssni vodja iste. pripravljavniee bil veliko iet ud okr. i. gvela ? — Vse uriteljslvo unieje, kam pes taco moli. Ali čas M bil. da se odprav yo taki in enaki eksperimenti t značaj nos tj o na-Soga ucitetjsttra! Zategadel priporoCamo le nezdrave ottaoiaje aaSim deielmm in driavnim poslancem, da o primerni priliki prav poiteno zaropotajo. — Uredn.
pri frnt.Ui luuia .Sobana z Ivanko Fagattelj po vzpodbudnem jJtovoru A. Kairam-lja zložili $IA.  ;i*2i>.          M!..da   družba   pri   Luku  na
1'onikiah -i ^ld. - Mirtioov ve<».«-r prazuu-;Oi*š v Hociuu zbrali na predlo*; Virj-inije Uarblti   »J   Lu\,          Drof.   V.   Dežek v G. b
t|id. Frof. J. Ivane e v G. 3 ?ld. — Prof. A. pulite! i pJd. -- Tiyov. in kro'. tu. Simon H«>ž.nc v «. 1 pKI. — Tiyov\ A. Koren 1 fcid. Not.,r i. Kivčie v 0. 1 |d.|. — Prof. Fr. Plohi v (i. i jjld. - ion. Pavlelit v (l.\-brijah \ jrld. ~ Župnik Štefan VahntinčiČ v Mirnikti 2 gid. — Neimenovan 3 {,'ld. — Fran. Hmelak iz Lokavca 3 </M. — Pri 'jrvem kejri.iikein veft.ru v Gorici gld. 2*0i. — Županstvo v Tohuinu za tiskovine o prvotnih imenikih porotnikov 5 gld. — Narodna taksa v AjdovSt-ini 1 gld. — Šrnrekar Marija Alojzij iz Amerike 50 kr. — Dež. poslanec Anton Muha v Lokvi je po=Ial gld. 23*90, katere so zložili: Anton Muha 5 gld. Avgust Pra-protnik trgovec, 5 gld. Ivan Fabiani 2 gld. Jože Stržinar. kaplan, gld. 1*50. Franjo Premru, posestnik. 50 kr. Rudolf Itožegiav, posestnik, 50 kr. Jože Božeglav, krCmar, 50 kr. Janez Obersnel, mesar. 1 gld. Jože Cok, kamnosek, 1 gld. Jože Cufer kamnosek, Bazovica 50 kr. Miklavž (itligaris, Nabrežina 50 kr., Franc Tosti, c. kr. avstrijski uradnik v Rimu, 2 gld. N. N. iz Lipice 2 gld. Anton Schnil, c. kr. dvorni živinozdravnik v Lipici, 1 gld. Jože Gr.-unar iz Lipice, 50 kr. Anton Smerdu, 20 kr. Matilda Tosti iz Lokve, 20 kr.  Rade  Stare, nadufiitclj  v Lokvi, 1 gld.
Hrva>ka.          Pri  dcv.oliiozbor.skih vo-
litvah v Delnicah je bil izvoljen pravas dr. David Starčevi f jednoglasno deželnim poslancem. Dobi! je 121 glasov*. Za vlado je la izvolitev hud udarec; njeni listi celo preti'-, da sabor ne potrdi te volitve. Na Hrvaškem je to p.if. mogoče, kajti sabor stori vse. kar vlada od njega zahteva. — V <Jlini je iž.vo!;en Dtifein Slijepčevič, trgovec; v Draganičit oddelni predstojnik dež. vlade pl. Krajcsovics in v Srbu pop llija Mašic. — Sabor se snide 19. t. m.; razpravljal bo o novih potrebnih zakonih in o proračunu za 1. 1897. ¦- Iz Hrva*ke in Slavonije se izseljujejo ljudje kar irumoma v Ameriko, dočim se tujci, največ Nemci in ogerski židje, Šopirijo po njihovi domovini. 12. t. m. je dospelo zopet 200 izseljencev, same Čvrste in mlade moči, iz Djakovega na Reko; tam so jim pregledali polne liste in ker so bili isti v redu, so nadaljevali potovanje na Videm in na Genovo ter se popeljejo od tam v Brazilijo.
Dalmacija. — Iz vseh južnih krajev slovanskih dežel poroča se o groznih nesrečah, katere je provzročila voda vsled neprestanega deževja; la elementarna sila tudi revni Dalmaciji ni prizanesla. V Kotoru je zrušil velikanski naliv zid, ki je oklepal pokopališče sv. Trojice, potem je udarila voda z vso silo v hiše ter vse poplavila. Mali kosi zemljišč, ki so prebivalstvo hranili, so razneseni, a zemlja odnesena v morje. V mestecu Slona se je cerkev premenila v malo jezero. Leseni most na Benovu je voda tako poškodovala, da je vojaštvo postavilo straže, ki zabranjujejo prehod. Katoliško pokopališče je pod vodo. Škof Ucellini se je brzojavno obrnil na namestnislvo za pomoč. Nadejamo
Bosna-Hcreegovlna. — Vsled poplave reke Drine v Višegradu je zelo poškodovan lepi kamenili most, katerega je sezidal veliki vezir Mehmed Sokolovič 1. 1557. Povoden j je izpodkopala 150 hiš. V Goraždi je poškodovala in deloma zrušila voda 17 hiš in odnesla več manjših mostov v okolici. Oela Bjelina plava v vodi. Zveza Race in Zvornika je pretrgana. Nemška naselbina Franz-Josefsfeld je do dveh hiš čisto razdejana. Kako je v okolici, se no vo, ker ne morejo od nikoder priti tja; prebivalci so prenočili 12. t. m. na kozolcih in podstrešjih i obeh Se stoječih hiš. Akcija za rešitev do sednj nemogoča, Dunajsko parobrodsko društvo je naprošeno od vlade, da pride s svojimi čolni na pomoč. Za človeške žrtve se šo ne ve. Vas Dvorov! jo popolnoma uničena, vasi lliihitiin, Salaš in Velino selo čisto pod vodo, V Janji je bilo razdejanih mnogo hiš, ljudi je 13 poginilo. Orozniski vodja Drngosavljcvie. se je vtopil z dvanajstimi hrabrimi rešitelji vred, ko so hoteli oteti v nnjvoči sliski se nahajajoče ljudi, Našli so tu ludi mrtva trupla dveh žen in treh otrok. Uradniki in orožniki so pomagali, kjer so mogli, ne glede ua svoje zdravje in življenje. Deželna vlada je odredila, kar je bilo mogoče, da so po-lujfta beda.
MorovHkit. — Takozvnna osrednja stranka bode odločevala v moravskem dež, zboru, ('leski listi pozivajo to glmiiko, da naj v vsakem narodno - gospodarskem vpraš inju poniiiga ('Vhoin, ob murni pa jo spominjajo ua dejstvo, da so pristaši to stranke šo pod llohemvailoin vedno držali s (''.ehi. Tomu pozivu se osrednja stranka odzove, ko uvidi, kako se ho vedla vluda proti Čehom; če bode ona njim naklonjena, bode stranka njej ludi. Sploh pa je položaj Čehov v lom zboru boljši, odkar jo uoinško-liberalna stranka hotela čeho poklicati na pomoč proti nemškim narodnjakom.
SlovnSkii. — Neki lisi v BndupeMi jo donesel te dni brzojav iz (Mrihome, da je cenzura zaplenila list »Kreslan" ter prepovedala daljno izdajo istega iz razlogu, da razširja »pumlavistiškc* idejo med Slovake.' Policija je baje koiiftekovala tudi proizvode, ki jih je našla pri kanonikih Jami Molleho in Ladislavu Lukuču, Zvedela je namreč, da sta ta dva duhovnika naročnika omenjenega lista. .N:\rodnie Novinv* pa lemu ironiški oporekajo ter pravijo, da cenzura niti časa nima za take stvari.
Poljska. — V seji proračunskega odseka avstr. posl. zbornice od 10. 1. ni. je navedel poljski poslanec Gnievvosz nekaj podatkov o gališkem šolstvu; iz njegovi)} besed povzemamo, da je v Galiciji 700.000 za šolo godnih otrok brez normalnega pouka, ker 2500 občin nima nikakih šol, a 400 že obstoječih Sol so morali zapreti radi pomanjkanja učiteljev. V 1000 šolah poučujejo taki ljudje, ki niso vsposobljeni za učitelje. — V guliski deželni zbor volijo tudi ženske, katerih je samo v Lvovu 1200 z volilno pravico. Volijo seveda po pooblastilih. Za zadnjo dopolnilno volitev so se ženske posebno zani- ; male; imelo so več shodov in se izrekle za prof. Soleskcga, ki je odločen demokrat in prijatelj ženske emancipacije. Res so baš ženski glasovi pripomogli, da je bil Soteski izvoljen. Poslužile so se vse volilke svoje volilne pravice; lep zgled našim možem, kj večkrat ostanejo doma v veliko škodo naši narodni stvari.
Bolgarska. — Volilno gibanje je v tej državi nenavadno živahno. Vsi ministri so ua agilacijskem potovanju, prav lako tudi vsi vodje opozicijskih strank. Očividno je, da se vlada boji, da pri volitvah ne dobi večine; tudi je za njo neugodno, ker knez nikakor ni na njeni strani. Razmerje med knezom in Slojilovom je precej podobno raznterju med prvim in Stambulovom v zadnjem času Stambulovega vladanja. Če prebivalstvo pri volitvah pokaže, da ni za sedanjo vlado, jo knez razpusti. Opozicija ima upanje, da doseže kakih vspehov pri volitvah; le to je za njo neugodno, ker ni edina in posamezne btrančice zastopajo popolnoma nasprotna načela.
Rusija. — Dvanajst vrst od Borisova med vasjo Sludenka in Brili so se našle reči, ki jasno predočujejo strašno katastrofo od leta 1812., t. j. propast Napoleonove vojske. Zlasti na dnu reke Berezine, ki služi kot kanal med Dvino in Ho, našli so pri prekopavanja tega kanala na stotine človeških in konjskih okostij, množino najraznovrstnejega orožja: pušek, bajonetov, sulic, krogelj za topove, bobnov in gumbov z napisom raznih francoskih polkov. Vse te reči so popisali na zapisnik in poslali vojnemu poveljstvu v Vilno. — Ruska vlada baje nabira gradivo Z3 izli-ranje grofa Tolstega iz Rusije. Vladi ni prav, da zagovarja svobodo vere in v svojih spisih oslro obsoja vsako vladino nasilslvo. Posebno je vladi nepovoljen spis o preganjanju kristjanov, ki ga je priobčil v nekem angleškem listu, v katerem opisuje, kako se preganjajo v Rusiji nepriznane krščanske sekte. —• V Pelrogradu upajo, da se bode sedaj,ko se je povrnil  car v svoje prestolno mesto,
Listu bo naloga v prvi vrsti, zastopati nižje in najnižje sloje naroda, ki so tlačeni iu uživajo najmanj državljanskih pravic, Ako bodo enkrat močni vsi sloji naroda, bo močan ves narod, Do tega namena pa hoče priti list po neodvisni poli krščanskega socijalizma. — Listu je nameni združevati in vabili k neobhodno potrebni slogi, V politiškom programu ima »Združeno Slovenijo*, v državnem zboru dunajskem zahleva pa—jugoslovanski klub. — V političnih rečeh se list ne bo upoglbal nobenemu povelju ali samovolji poodintcv,
Vse to so prav lepe bos odo, Ali bodo besedam sledila tudi dojunjn, pokaže prihodnost 1 In po d c j a n j i h bomo sodili novi lisi in stranko, kolero hočo zastopati, Le toliko rečemo, da novi list si pridobi simpatije vseh zavednih Sloveneov na Goriškem, ako bo resno vriil postavljeno si nalogo,
Že prva ilevilka ima veliko dopisov od raznih tiranij Slovenijo, Z Gorlskepft sla kur dva dopisa. Od vsoh stranij so radostno pozdravili novo glasilo, — M so pa nočemo prenaglili s sodbo, marveč počakamo, tla vidimo list In stranko pri pozitivnem del«. Popotnikov koledar /.a Hlovoimko učHHJo izldo za prnzniko v nafti tiskarni Polog navadne koledarsko vsebino bo obsegal ločen imenik vsogu ljudskega šolstva »a Slovenskem. — Gena: lično v platno vezan gld, HO, z zlalo obrezo gld, l "50, v usnjo voza« gld. 1*70, z zlato obrezo gld, HO. — Ustreženo nam je, ako so oglase1 naročniki že naprej z nakaznico.
Oglasi se računajo 8 gld, za stran, Kdor se želi oglasili kaj v tem koledarju, naj se požuri.
»Koledar m goriško nadSkollJo* izide tudi za praznike. Obsegal bo nad 200 i stranij in bo veljal s poštnino vred ali v < Gorici na dom prinesen le 50 kr. — La
oglase je se čas do konca t. m. I           Iz Sarajeva smo prejeli krasno zbirko
j izvirnih poezij, katere je spel od 1, 1890,-1894. v jugoslovanski književnosti dobro znani Safvet beg Redžepašič-BaSagic" (Mirza Safvcl.) Zbirki je naslov: Trofdiida iz hercegovačke dubrave. — Pesnik je Mohamedanee, t. j. turške vere; zat6 so za nas toliko zanimivejše, originalnejSe. — Na čelo pesmim je postavil turško poslovico: »Hubbul vatani minel iman" (Ljubezen do domovine je združena z vero). In res opeva mladi pesnik svojo kršno Hercegovino milo in srčno, zanosno in oduSevljeno. — Veliko pesmij je Ijubavne vsebine, ki so prošlnjene tajinslvcnim orijcntalskim duhom; nam za-padnjakom silno pluje bujna fantazijo, ko čitamo njegove pesmi. Da, to je poezija ¦— poezija!
Nad vse zanimiv je oddelek »Covjek I i s vi et*; tu je venec poezij vseskozi orientalskih oblik in lake vsebine.
Kdor bi rad kupil te poezije nadepol-nega mohamedanskega Slovana, dobi jih v n;iLi tiskarni za 80 kr.
»Kapltanova hdi". — Ruski spisal A. S. Puškin, poslovenil Semen Se meno vi č (psevdonim slovenskega gimn.*sed-moSclca). — »Slovanska knjižnica*, I snopiča 55.-56., je prinesla la sloveči roman j slavnega Rusa; tudi nemška kritika je izrekla, da ta roman spada med najlepše v svetovni književnosti. — In res, pisan je takti zanimivo, vendar vseskozi tuk6 naravno, da je človeku težko odložiti knjigo, predno je ni prečilal do konca. — Roman sam obsega 167 gosto tiskanih stranij: potem sledi še obširen životopis slavnega Puškina. — Naročniki so dobili ta roman le za 30. kr., dočim velja v razprodaji 36 ki., kar je tudi zeI6 nizka cena za naše slovenske razmere. .Bogoslovje Danteova volespjova«, »La Divina Commedia". Priredil fra. 1. Ivan;ič. Na Sušaku, »narodna tiskarna" G. Kraljeta. Velika 8°, 136 str. Cena 1 gld. ¦ Pisatelj le monografije, redovnik na Trsatu, izdaja bogoslovni mesečnik pod naslovom »Dušobrižnik«, ter je prilagal vsakemu listu po polo tega svojega dela o Dante-jevi ne-dosežni pesmi. Sedaj je izdal to delo kol posebno knjigo, ki zasluži na vsak način < pohvale in priporočila.
„Xovi prijatelj Bosne". Uredil fra. I. D. Božič. Zv. II. Zagreb, v zalogi A. SchoJza. Velika 8*, sir. 164. Cena 00 nov«. — Ta knjiga, obsegajoča pesmice, pripovedke, zgodovinske spomine, opise krajev itd. bode gotovo zanimala ludi Slovence, za to jo našim prijateljem nove Avstrije toplo priporočamo.
Ball-Seidenstoffe 35 Kr.
bis U-05 p. Met. — snuia sclnvarze, vefeso umi far-liijro Honneberg-Soide von 35 kr. lii.-s fl. IVti.j p. Mftt. - f.'I"tl, postreift, kaiTirrt, pf-mu.-Ifirt, namili; ole. (ca. 2«J vevfi-h. (»ual. umi 2000 voim-Ii. Knrlirn, Itessins clc), porto- miti stMiprfrct Ins lian1«. Miisler uinfrelionil. DoppeUr.s JJrit-fjinrlo imrh <I<-r Srtnvniz. Sclilcn-ltoliiikcn G. Ilennebcre (k. u k. Hon.) ' (f)                              ZOlilCU.
Za mlekarje in gospodarje!
Tvrdka G. Fcrd. Ucsberg v Golici jo spravila v trgovino novo vrst moke za rojenje živino, katero uporabljajo žo v planinskih de/olah vsi živinorejci in mlekarji. Ta                  -s- i-ws-ii
moka za pitanje
jo pHpoznana po c. kr. kmofijskom po-skušiiliSf.a v (Jori< i kot i/horno sredstvo za rojenje in jo priporoča odjemnikom radi svoje ralilno laslnosli za boljšo kakovost kravjima mleka.
Moka za pitanje se dobiva
v zaznamovanih in s svincem zapečatenih žakljih od 50 kg. po a gld. pri tvrdki
J. Kaufrč v Gorici
na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Rasborg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici.                       p. 53 7-a
V z;iM"ilr, posnomanja in  ponarejanja  nnpio:
ihn   Neptunu: imli   paziti
KR0N00RFE
Z!
1 _^LML^6«n$^v#. I^f^.j
Podjetje studenca Hroniiori |). Karlsbail n
Zalogo v Gorici ima
ing. Fornizzi
Josip Črnigoj
e (lini slovenski slolnr v Gorici v ulici del
Uosco, priporoča so rojakom v  Gorici  in v
okolici. Izdeluje vsakovrstne nove in popravlja
stare stolice. Ne boji se tekmovanja.
Razglas dražbe.
Dne 7. novembra in   11, decembra se bo prodalo                                                 IflO
na javni dražbi v Ajdovščini
posestvo ranj. Aniona LcnarCiC-a, staroslavna gostilna pri .Itebku" v Potočah na Vipavskem, flisa jo z dvoriščem, vodnjakom, velikim vrtom, hlevi za živino, senožetjo, njivami in vinogradom. Jako prilicno za kupčijo z lesom.
p^TP^sš^i	j primes   k bobovi kavi j      edino zdrava      I kavina pijača.
	
	Dobi ae povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi niSvr»dnih . ponitrejeaiii     izdelkov    ja II j treba paziti na izvirne is- 1 I           roje ¦ imenom           M |     Kathreinei*    jI
Dr. Rosa balzam I
¦»¦» za žoiodoc ^rnuamrnom
B. FRAGNEH-ja V PRAGI
je splošno, že 30 leL znano domače zdravilo, katero uzrota let, olajžuje prebavo in lehko odvaja.
?°Z0f ! Ys' <Mi zaboja so previden! z zraven i
^jL*4X
..^
natisujeno  ia zakonito priznano  zažčituo   znamko.
Glavr.cs zaloga:       2, 26-10
Lekarna B. FRAGNER-ja „pri urnem orlu"
v Prag!,
Mala strana, vogel Spomine ulke. Velika steklenica t gR, mala 50 kr.; s poŠto 20 ki-, več. — Dnevno poštno razpošiljanje. Zaloga v  vseh  lekarnah AvMro - Ogerske.
Na hrano in stanovanje
vsprejme slovenska rodbina samostojnega gospoda aH dijaka. Več v naši tiskarni.
Gostilna .Pri petelinu"
ulica Gnsga si. 7. - v Trstll - blizu j. kolodvora
Podpirani naznanja si. olifin-lvu, daje uredil r-vnjc {,'oslilniske prostore tako, ila more priti v nj-» p>spml in priprost kmet. Postreže se \wakejra z dolnim jedili in izboniim črnim ali ln-lim naravnim \inom, in =ircr
po taki ceni, da se ne boji tekmovanja.
Gostilna je vedno pre-krbljena z doin.-u:» potu-Seno in svežo presičevino, pristnim ealamom, klobasami, nanoakim ovčjim in drugim sirom.
Pripnrnfa zasebnikom in kr.'marjrm svojo veliko zalogo črnepra in belega vipavskega vina toliko iz zalo;/.- v Prvačinl kot v Trstu
Prodaja se na drobno in ddirlo in r.izp šil„;i lr>  zn-lilcvi na Ynp Mr.ini s!r>>5k<>v pro-in.
Vina so teh-le vrst: modra fivuUivi. u->
z.uiiin, biir/iiicler, iz,i|.--I,i. rulaiidi-e stuii hi ii-.-.i, I.--I«
i'.Zlili
i; d.
SpecUalitetna vina run h> i., ia iz 1.1
1MC!., IsM. in IS'!.", v ;..-klnii.-.ih ..d I lii.t ><» pni litra W kr. Iionia.-i lnij.im.wr ie d.-.it. M< • .ročilti v vi-.iki nn-ii.
(iosliliu je odprla i.d 7. iu<- zjiilr.ij do ;'-1 '* Pripon .čaje m> svojim rojakom v Tr tu in  na deli. .1,1 n |.o.-a,li- s M.ijim ol.i-kom pii v..U | . dri«; se ge-ila .Svoji k !-.\(.jiiii4, bel.f.i ud.iui
I94-3
Anton Vodopivec,
i    Anton Potatzky    J
«        v Raitelju stv. 7 v Gorici        ^
*  prodajalniea drobnega * i in ntlpnberškega blaga %
*'                mi drobno in na debelo.                 ^
«  -----------------------------------------------------------------------   *»
#'                           .ledino                 7,-!t'»-_»i; 5
f  ni najcciicj.se  kuj)ovalis(tc. ,J
* ---------------------------------------------¦--------------------------------------------l-»
$                   Posebna zaloga                   %
*   za kupovale« in razprodajalce na deželi,  «
*                za kroSnjarjo in cnujaiji.             , J; J Največja zaloga                   t J  Čevljarskih,  krojaškili,  |ii»'nr.-kili, popu--2
*          tovalnili in kadilnili p(.liTli;;.'iii.          L J                Zimska obuvala.                   *]
*     Vozički in stoli na koleMli za otroke. C «.                Strune za godala.                 t *, Posebnost: Semena za zelenjavo iu Iravc. '¦* *'       Prosim dobro pazili na naslov:        ,L
*  Na sredi Rašielja štv. 7. ¦ J
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
Zastavil lil. eetrlSeta, t. j. mesecev
julija, avgusta in septemtira 1895.
začno v četrtek, dne 10. decembra 1S96. I.
ter  se   bo   nadaLevida  nušlednje  četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastarljarnice in ž njo združene branilnkt-. V Gorici, «Intr II. novr.reibra ISJH5.
frgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vr!i.a lili.-.. ?<        GORICA        Ui U:-!.i.r... *
pristna bela      -l^\A^7     '»¦'•a«»*k|k»
In črna vina     '*KŠM&      briških in
iz               <r'W&            islerskih
vipavskih,       *   W           vinogradov.
Cano zmerno. PoslreJeba poilona.
k1
m
wAmsm!imc&^^^MmEsmz
v Č. Budjevicah                        m
[Česk$' akdovv pivovar v 0eskych Budejovicich]
jenrejenpnajiTeiizalteTaii ®® ^Ml< kaha vsa navaflna piva za Miri izvoz,
kakor tudi                                      202 lž-t
IkA Porablja edino le hmelj iz Rakovnika in Žatca in izborni moravski in
češki slad.
ji;vi-,   na svoje priznano dobro izdelke  in   lL| ;-.i-...-i  iijift naklonjenosti.                                       ^"
Glavno zalogo ima Odo Pammer v Ljubljani.
! ^imvi***«*^^
©i
100 do 300 gld. mesečno Irl^r v"^i;
stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk, a .da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod nleiclit('r Verdieii.sl* na Rudolf Mose, Wien.                        1<I7 10—i>
Proda se
v Ajdovščini.
Zraven je lepo stanovanje.   Prostor
je pripraven tudi  za   prodajalnico   z
mešanim blagom.
Stacuna  ima   lepo   prihodnost, ko se zjrradi
vipavska železnica.
Več pove: Ant. Bonne v Ajdovščini.
Na dež. j ubil. razstavi odlikoval Na bovški razstavi s prvo tav
$s
tj—rr
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOB, YINDYŠ-A.
v Pragri na Smihovu
(Praha-Siniebov) Vinobrad^kii uli.-e či-lu S Hi. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirej o vanju
sokolskih in šolskih tclovartiiic
pO najnovejših pripoznanib in prakličuili M-tavili.
V ta dokaz je na razpolago mno;;o pripoioču-očih spričal ilomaiib in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni iu načrti za popolne telovadnice poSilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                              i3f ;,._>   4.7
Popravo izri-Sujo po najnižjih cruali.
Velika Inompstska 50 kr. loterija |žrebanje 20,
™"™™^^^™""™,^™™,—""""I februarja 1897. Glavni dobitek v gotovini
75.000kron»'tiMu M'
po 50 kr. priporosaia A. ». Jona in Mtchlstadter & 8. v Gorici.
©I
©
© © © © ©' © © ©
©T
©
S)
©I © © © © ©
©
©
© © © © © © ©!
ii
©. ©
I
©f
M
Goriška Tiskarna" A. Gabršcek v Gorici
prlpcrcGs ci. eteinatvu
te-le v njeni zalogi izslc* knjige:
^Slovanska knjižnica"          I          97Knjižnica za mladino'
Prodajna cona za snopu; jo 18 Ur.           C«lolt.-tna n.ir .(.-1 P(-.'l •'¦>..i  • < ;ia /a  Mii.;iii: ju w,  kr,          Coidoinu naroč-
J___¦'
nina za ta snopičov jo t fdd, 8o kr.
\2  :,\: ipiOt!-/ jt.; a {'M. 40  kr.
Mnitiuino dolo za. JJuim; in. (f.uj.novhio.
Za Slovenke [irircilil po hrvaškem izvirniku Simon Greosrčič ml.       Ue!j:< 70 k.       Knji^ j? plivaljena od devetih južnaslovanskifj Slofiv.
Josip l':iirli:u'iiz%i-Kril:iiiov4»
POEZIJE.
Dva delu. — C e it a v s a k c m u del u 50 kr.
Spisi v prozi.
Trije Mi«»f>ifi hi slirl slike. Skupna centi (JO kr.
HjS^"* ^okAav za ^ovls^o nailkojivo za tvavaduo leto \ft91,
III. letnik. —   Z bogato koledarsko >» h-nf^l^vno v>cl>itK>. -     Velja p« pošti 45 kr.
Simon Gregorčič :
ZJbirka pesmiji
Cena lični izdaji 30 kr
j&nton funick:
Izbrane pesmi.
Cena Učni izdaji 50 kr.
1
>r~ Kažipot za Goriška in Gradiščansko. ~mm W
Monsignor Andrej  Marušič:
Epizoda iz kulturne zgodovine goriške.
Cena  10 kr.
Anton Klodič-Sabladoski:
Jaterin blagoslov*, igra v 3 dejanjih.
(ena   IS kr.
JLUHDNEMh^l^ Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. Jj*F~ GLUHONEMI"
Spisal Anton Rudež.  —  350 str velike osmine s 25 siik.   •¦•  Znižana cena gld. 1*30.
Židovsko
nravoslovje v f almudu.
Cona 10 kr.. '25 kom. 1 jrfd., 50 itUI. t-50, 100 gl«l. i-M.
PcrcoiiO o delovanju
deželnega zbora goriškega.
i k;-, v rri.l .»I
I/Šla je že knjiga:   0*^  ^BG   SlOVanskll)   {OTBStif.  -«i     1S0 str. velike 8*.
Črtice h ruskega, poljskega. čeSko^a. flovaikcfjii iti srln*iirv;:;k*va ib.ljviihi. ("mu s poštnino 5.5 kr.
Aniona Martina Slomška:
pisi,zbrani za niladli
5 snopičev.
Vsaki snopič stane tt kr.
V kratkem izide knjiga: ""^MSi
Prof. S. Rutar-
Zgodovinske Črtico
iz poknežcriG grofijo goriške in gradiške.
Andrej Praprotnik:
2 snopiča.
Oba snopiča staneta 50 tr.
»Salonska knjižnica".   Prilioduje izdanje:   »popotnikov koledar". ©©©©0®©©©©©0©©©©©©©®©0©©©5SS©©(