GLASILO
KOLEKTIVA
»INDUPLATI«
JARŠE
FEBRUAR 1956 CENA DIN 10--
ŠT. 2 — V.
Kratek pregled političnih dogodkov v preteklem mesecu
Vsekakor je najpomembnejši politični dogodek v prejšnjem mesecu uradni obisk predsednika republike tov. Tita v prijateljskih državah Etiopiji in Egiptu. Kakor je znano, je bil lansko leto etiopski cesar Heilc Selasie na obisku v naši državi, kjer so bili pričeti gospodarski in politični razgovori med obema državnikoma. Ti razgovori so bili sedaj zaključeni v Etiopiji in je bil o njih poteku in zaključku izdan obojestranski komunike (sporočilo). Vsebina je nam vsem znana, saj so o njem pisali vsi naši dnevni časopisi. Prav take razgovore sta vodila tov. Tito in predsednik Egipta Abdel Gamal Naser in je bil tudi ob zaključku teh razgovorov izdan skupni uradni komunike.
Obisk predsednika Tita v Etiopiji in Egiptu ni bil navaden vljudnostni obisk poglavarja države neki tuji državi. Ta obisk je imel vse globlji pomen in se je bistveno razlikoval od navadnih vljudnostnih obiskov. Jugoslavijo na eni strani, Etiopijo in Egipt na drugi strani vežejo trdne, prijateljske vezi, skovane v enakih usodah vseh treh prijateljskih držav- Vse tri države, čeprav na različnih kontinentih zemeljske oble, so se bojevale za svojo nacionalno neodvisnost in svobodo proti tujim imperialističnim osvajalcem v enako težkih pogojih. Narodi teli treh prijateljskih držav, ki so s krvjo in težkimi človeškimi žrtvami odkupili svojo neodvisnost in svobodo, so poiskali drug drugega, da si pri obnovi svojih dežel medsebojno pomagajo in se čimprej dvignejo iz zaostalosti. Združili so so v nepisani blok narodov z edinim ciljem medsebojne pomoči, za čim hitrejšo konsolidacijo svojih dežel.
Tovariš Tito je s tem opravil zopet zgodovinsko pomembno pot, na kateri smo ga vsi spremljali in mu želeli najboljših uspehov. Ob njegovem povratku v domovino ga najprisrčneje pozdravljamo in želimo, da bi še nadalje koval prijateljstvo med narodi, ki je edini pogoj za ohranitev miru v svetu.
Dne 16. januarja tega leta je egiptovski predsednik Naser svečano proglasil egiptovsko ustavo. S tem bo zaključen sedanji vojaški režim v državi in bo zavladal v deželi parlamentarni sistem. Ljudstvo, ki je bilo od dolgotrajnih homatij že zelo utrujeno, si je mirnega življenja zelo zaželelo. Sedaj bo imelo možnost mirnega razvoja, za kar se ima zahvaliti odločnosti in neustrašenosti predsednika Naserja.
Posarje želi politične združitve z Nemčijo, je izjavil vodja posarske organizacije nemške socialne demokratske stranke, minister za delo Conrad v Bonu. S tem je povedal, da se Nemčija ne misli odreči Posarju, po katerem ima še vedno svoje hrepenenje.
Francija je bila zopet brez vlade. Nesoglasje v vladnih strankah je izzvalo krizo Fabreove vlade, ki je odstopila. Predsedniško mesto je nepričakovano zasedel republikanec Guy Mollet in ne Mendes-France, kakor se je pričakovalo. Loteč se takoj alžirskega vprašanja je doživel Guy Mollet že ob prihodu v Alžir slab sprejem, kar bo gotovo še močneje vzpodbudilo opozicijo v domovini, s Poujadejevo desnico na čelu.
O notranjepolitičnih dogodkih v prejšnjem mesecu ne bi bilo zabeležiti kaj posebnega. Pozornost bi bilo potrebno posvetiti izvajanju novega gospodarskega sistema, ki si že krepko utira pot v vse panoge našega držbenega življenja. V tem pogledu smo zaznamovali že nekaj vidnih uspehov. V vseh gospodarskih organizacijah se popravljajo in utrjujejo plačilni in premijski pravilniki, ki postajajo vedno trdnejša podlaga za pravilno urejevanje plač in nagrajevanje delavcev in uslužbencev.
V ostalem pa se razvija naša gospodarska politika in družbeno upravljanje po smernicah resolucije IV. plenuma SZDL Jugoslavije. Na tem plenumu je podal tovariš Tito obširen referat, po katerem bo treba usmeriti vso našo gospodarsko politiko-
P. F.
S seje upravnega odbora „Induplati“ Jarše
Dne 27. januarja 1956 je upravni odbor našega podjetja obravnaval naslednje tekoče probleme:
1.	Finančno stanje ob koncu leta 1955. 2. Stanje in potrebe voznega parka. 3. Proizvodnja in gibanje norm in premij v letu 1955- 4. Preskrba s surovinami. 5. Razno.
FINANČNO STANJE OB KONCU LETA 1955
Plan proizvodnje (s planiranim dobičkom) je bil dosežen v decembru s 64,3 %, celoletno pa s 102,4 %.
Plan prodaje je bil dosežen v decembru s 105,1 %, celoletni pa s 101,14%.
Plačni fond je bil dosežen v višini 106,000.000 din.
V podjetju ostanejo sredstva:
za prosto razpolaganje iz dobička 17,305.000 din
za plače .............................. 8,036.000	din
višek plač.................. 1,831.000	din
fond za premije —	blokirani	.	.	4,282.000	din
fond za premije —	razpoložljivi	.	1,354.000	din
Kredit znaša 533,000.000 din. Vrednost zalog 507 mini ijonov 500.000 din. Stanje dolžnikov 157,000.000 din. Stanje upnikov 68,000.000 din.
Amortizacijski sklad za vzdrževanje znaša 4 milijone 732.000 din, za nadomestilo pa 10,143.000 din. Od obeh teh skladov gre 10,229.000 din za poravnavo dolga pri Tehnoimpexu.
Od sredstev za prosto razpolaganje moramo kriti naslednje obveznosti: posojilo HC Vuhred 500.000, Tekstilnemu inštitutu v Kranju 860.000, za sindikalno dvorano 2,000.000, kavcijo za registracijo podjetja kot izvoznika 1,000.000 dinarjev.
Pri sestavljanju plana za leto 1956 naj se dokončno planirajo vsa dela za sindikalno dvorano.
Režija obratne menze naj se za leto 1955 obračuna po uredbi, za kar bo potrebno približno 1,000.001) din iz viška. plač. Za leto 1956 se bo pa še razpravljalo o eventualni podražitvi hrane.
V decembru je bilo ob redukciji toka za 70 %-ne plače porabljeno 612.000 din, kar bi praviloma moralo iti iz viška plač. Ker pa Okrajni ljudski odbor lahko dovoli, da se ta izdatek vračuna v lastno ceno, je v tem smislu že vložena prošnja na OLO.
STANJE IN POTREBE VOZNEGA PARKA
Na zadnjem zasedanju Upravnega odbora je bila določena komisija z nalogo, da ugotovi potrebe in stanje voznega parka. Komisija je to proučila in smatra, da je tovarni potrebno:
1.	5-tonski tovorni avto za prevoz večjih količin.
2.	Poltovorni avto 1,5 tone ali tovorni do 3 ton nosilnosti za prevoz lažjega tovora.
3.	Osebni avto.
4.	Avtobus.
5.	Traktor s prikolico za kratke vožnje.
Kakor /Arna, tako so bili tudi rezultati na letošnji olimpijadi o Cortini kaj muhasti. Na sliki eden izmed prizadetih
Na podlagi sedanjega stanja voznega parka in trenutnih potreb se predloži Delavskemu svetu naslednji predlog:
a)	tovorni avto »Ford« naj se usposobi za uporabo in nato proda, namesto njega naj se nabavi nov poltovorni oziroma tovorni avto;
b)	osebni avto »01ympia« naj se glede na vedno pogostnejše okvare proda za najmanj 2,500.000 din. Za nižjo ceno ga ne bi prodajali, temveč bi ga rabili za krajše vožnje.
Kot nadomestilo za prodani osebni avto »BMW« bi kupili novega;
c)	problem traktorja je treba še temeljito pretehtati, ker je tu po sredi tudi potreba na ekonomiji.
PROIZVODNJA IN GIBANJE NORM IN PREMIJ V LETU 1955
1.	Izvršitev količinskega plana v letu 1955:
a)	Predilnica: LD preja 163,5%. LK preja 106,8%, KD preja 55,9%, KK preja 104,5 %; skupno 101,6 %, ali 721 ton preje. Od tega linizirane KD preje 65 ton, KK preje pa 88 ton. Porabljenih surovin v predilnici 1,104.000 kg.
b)	Tkalnica: bombažne tkanine 143,8%, čiste lanene tkanine 77.6 %, pollanene tkanine (boinbaž-lan) 92 %, čiste konopljene tkanine 127,8 %, polkonopljene tkanine (bombaž-konoplja) 66,8 %, polkonopljene tkanine (lan-konoplja) 34,7 %k gasilske cevi 29,3 %; skupno 100,2 %•
Doseganje plana po votkih 107,2 %.
Poleg cevi je bilo izdelano 88.500 m gurte.
V	primeri z letom 1954 je proizvodnja na delavca v predilnici padla, dočim se je v tkalnici dvignila.
2.	Gibanje norm v letu 1955. Po normi je delalo od maja do decembra povprečno 628 delavcev oziroma delavk, ki so dosegli normo v: predilnici 112,3 %„ tkalnici 109,5%, oplemenilnici 111%, tiskarni 114%; povprečje vseh oddelkov je 111 %.
Norine so se gibale v mejah 82—148 %,
Tehnični vodja predlaga, naj se dosedanja norma oplemenilnice, ki je vezana na adjustirno, zniža od dosedanjih 13.000 m na 12.000 m glede na nižji plan tkalnice zaradi gostejših tkanin.
3.	Premije. — Premije so se izplačevale za dobo od maja do konec novembra. Celotno povprečje na osebo znaša 1.486,30 din.
Tovariš predsednik predlaga, da bi se glede na to, da plan za mesec december zaradi pomanjkanja električnega toka ni bil izpolnjen, premije ne izplačajo. Zaradi različnega tolmačenja primera ki je nastal v decembru, je sklenjeno, da se to vprašanje prenese na Delavski svet v razpravo.
PRESKRBA S SUROVINAMI
Perspektive glede surovin so za leto 1956 še nejasne.
Zagotovljenega imamo 170 ton dolgega in 100 ton kratkega lanu.
Predvidenih imamo 90 ton lanu iz uvoza.
S Kotoninom imamo pogodbo za dobavo po 40 ton linizirane konoplje mesečno.
Tudi zadnje potovanje komercialnega vodje v zvezi nabave surovin je bilo zelo pozitivno, ker se je on med prvimi pojavil na tržišču. Zaključil je nabavo 500 ton dolge konoplje, poleg tega še 180 ton dolge konopljo iz Petrinja. V Beogradu je dosegel, da dobimo 150 ton KD iz Vladislavcev. Kolikor ne bo kakih sprememb, bomo s temi količinami preskrbljeni za leto 1956.
Tudi z bombažem smo preskrbljeni.
V	zvezi z nabavo surovin poudarja tovariš direktor, da bi bilo nujno, vsaj vsaka dva meseca ponoviti obisk kudeljar v Vojvodini.
RAZNO
Pod zadnjo točko dnevnega reda so bile obravnavane razne tekoče zadeve. Med drugim je bilo govora: a) menza je še vedno pereč problem. Zaradi zmanjšanja režije je predvidena uvedba kurjave na plin
butan. Delavskemu svetu je predložena v odobritev nabava plinskih štedilnikov;
b) vodstvo tečajev je zaprosilo, da se nabavi epi-skop in mikroskop kot pripomoček pri pouku. Upravni odbor se s tem strinja in odstopa predlog Delavskemu svetu na dokončno odločitev.
Finančno poročilo za mesec december 1955
Mesec december je bil skoraj vsa prejšnja leta v finančnem pogledu zelo uspešen, kar pa o letošnjem decembru ne moremo trditi. Vzrokov je več, glavni pa je bil prekinitev električnega toka in zaradi tega manjši uspeh v proizvodnji in seveda tudi zmanjšan finančni rezultat.
Nasproti planu smo dosegli proizvodnjo vrednostno
99,4	%„ in je tako bil december lani najslabši mesec, razen februarja. Prodaja, obračunana po prodajni ceni, pa je bila dosežena še kar zadovoljivo, in to 105,1 %,.
Skupno smo v vseh 12 mosecih lani dosegli proizvodnjo 103,60 % nasproti planu in prodaji 101,14%.
Plače iz dobička so po objavi stanja v zadnji številki »Konoplana« znašale 1,186.929 din, in so doživele sledeče spremembe:
saldo konec novembra...................
izplačano za december .	■	412 din
izplačano za pogostitev upokojencev in starejših
delavcev...............51.109 din
izplačilo za 31. dec. 1955 po
1000 din na osebo .	•	• 999.000 din
Ostanek.............................
Obračun za IV. tromesečje 1955 . . Razpoložljivo.......................
1,186.929 din
1,050.521 din 136.408 din _l,694.790_din 1,831.198 din
Finančno poslovanje je teklo normalno in so bila kreditna sredstva zadovoljiva. Vrednost skupnih zalog je bila nekaj nižja od odobrenih kreditov. Razmerje terjatev in obveznosti je bilo aktivno za podjetje. Vse obveznosti iz proračuna so bile poravnane oziroma lx>do za mesec december vplačane do konca januarja. Zaradi ugodnih tečajev na deviznem obračunskem mestu jo podjetje nabavilo nekaj deviz za nakup barv in utenzilij iz uvoza.
Ta znesek ni dokončen in se bo verjetno spremenil ob sestavljanju bilance za leto 1955, posebno če bo treba plačati izplačane 70 % plače zaradi zastojev iz plač iz dobička.
Podjetje je prejelo od Zveznega izvršnega sveta rešitev, da svojo še neporavnano obveznost za nove stroje nasproti podjetju »Tehnoimpex« v Ljubljani plača iz svojih sredstev, in to iz amortizacije in sredstev prostega razpolaganja. Ker bo sredstev v amortizacijskih skladih predvidoma dovolj, si bo podjetje obdržalo verjetno precej sredstev prostega razpolaganja, kar bo zelo važno za podjetje v letu 1956, ko ne bo moglo koristiti novoustanovljenih sredstev iz leta 1956. Iz sredstev prostega razpolaganja bo podjetje na ta način lahko izpolnilo svoji obvezi za hidro-centralo Vuhred in Tekstilno srednjo šolo v Kranju v soglasju s že sprejetimi sklepi delavskega sveta.
Člani upravnega odbora našega podjetja
Skupni doseženi bruto dobiček je znašal po začasnem letnem obračunu 102,4 % v primeri s planiranim in se tudi v bilanci ne bo bistveno spremenil.
Razpoložljivih sredstev za premiie je s prispevkom IV. tromesečja skupno 1,354.336 din. Polovica vseh sredstev za premije pa je do končne bilance blokirana.
Povprečna urna plača v decembru za vse podjetje je znašala 42,40 din. Povprečna urna plača za razdobje veljavnosti novega tarifnega pravilnika pa 42,75 din na uro. Ta povprečja so računana brez mesečnega dodatka 500 din na osebo.
Končne podatke za leto 1955 bo mogoče objaviti šele po izdelani bilanci za lansko leto.
Finančni vodja
Proizvodnja našega podjetja v preteklem letu
V preteklem letu je naš kolektiv zadovoljivo rešil svoje proizvodne naloge. Takoj v uvodu moramo ugotoviti, da smo v zadnjih dveh letih zelo napredovali v proizvodnosti, saj smo izdelali letno 35 % več kakor katerokoli leto po osvoboditvi. Omenjeni dve leti sta istočasno rekordni leti kar podjetje obstoji (letos 33 let), kajti predvojna proizvodnja je bila občutno nižja. Zanimivo je, da znaša volumen proizvodnje v letu 1954 kakor tudi v letu 1955 76,5 % ali 1,498.026 m9 več kot povprečje zadnjih 20 let. Ta številka nam dokazuje, aa se je proizvodnost tkalnice v zadnjih letih približala svoji gornji meji pri določenem asortimanu. Uspehi in analize nam nadalje kažejo, da smo v planiranju dosegli na podlagi izkušenj tudi neko kakovostno stopnjo. Saj smo plan tkalnice dosegli 100 %, predilnice 101,6 %„ a finančni plan oziroma plan dobička 102,2 %,. Navedeno izpolnjevanje plana kaže na
plansko sigurnost in na dobro poznavanje proizvodnih možnosti našega podjetja vključno sposobnosti članov našega kolektiva. To nam je omogočilo, da smo vstopili v leto 1956 s prečiščeno finančno in tehnično situacijo.
Surovine
V preteklem letu smo prejemali surovine iz raznih virov. Bombažna preja ni prihajala redno po številkah, kakor bi jih potrebovali. Res je, da .pri 35 vrstah bombažne preje, ki jih mi uporabljamo, prav lahko nastane vrzel in nepopolna zaloga. Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da je bilo na tržišču veliko pomanjkanje preje. Skupno smo porabili 566 ton bombažne preje, kar je tudi približno planska količina.
Uinenega vlakna nismo mogli nabaviti v potrebnih količinah. Po planu bi potrebovali 240 ton lanenega
vlakna na bazi inozemske kvalitete (randman 50 %), prejeli pa smo vsega skupaj 160 ton dolgega lanenega vlakna (preračunano na 50 % randman). Vrzel v višini 80 ton smo zamašili z lanificirano konopljo, kar sicer do neke meje velja za kapaciteto predilnice, nikakor pa ne za tkalnico, kjer taka zamenjava vpliva na asortiman in samo organizacijo dela v tkalnici.
Posebno poglavje je bilo v preteklem letu pre-skrbovanje s konopljenim vlaknom, ki je domača surovina. Zaradi velikega izvoza konopljinega vlakna je nastalo veliko pomanjkanje na domačem tržišču. Na ta način nismo mogli nabaviti potrebnih količin, to je 640 ton, temveč samo 400 ton. Iz tega vzroka smo imeli velike zastoje v predilnici konoplje in nadalje v tkalnici gasilnih cevi.
Naši novi tiskani vzorci
Nove kapacitete in številčno stanje
V preteklem letu 1. maja smo stavili v pogon novo predilnico za konopljo ter stroje za tkanje okroglih gasilnih cevi. S pomočjo te investicije oziroma teh strojnih naprav smo povečali količinsko proizvodnjo predilnice za 26 %■ Na drugi strani je porasla zaposlitev ljudi. Naš kolektiv je štel v začetku leta 1955 zaposlenih 996 ljudi, medtem ko šteje danes 1055, torej 61 ljudi več. Število zaposlenih jo naraslo predvsem zaradi novih postrojenj, delno pa zaradi uvajanja novih tehnoloških postopkov.
Kvaliteta
Ne moremo trditi, da v pogledu kvalitete artiklov nismo nič napredovali. Toda mnenja smo, da bi bilo potrebno storiti veliko več, tako posameznik na delovnem mestu kakor tudi vsi oni, ki lahko vplivajo na delo celega oddelka. V mislih imam kvaliteto izdelkov od predilnice do skladišča gotovega blaga. Čeprav slovi naše podjetje po dobri kvaliteti in solidnem poslovanju, moramo ugotoviti, da smo šele na pol poti.
Predilnica ima sicer objektivne težave, ker ni vedno na razpolago dovoli in tudi ne najboljših surovin. Vendar tehnični kader predilnic opravlja svoje dnevne naloge šablonsko, brez poglabljanja v možnosti izboljšave. Treba je iskati vse možnosti, da tudi iz slabe surovine izdelaš dobro prejo ali pa vsaj boljšo, kot je sedaj. Dobro znano dejstvo, da se pri nas kvaliteta poraja že v kleti, se pozablja in zametuje. Vsak mojster je poklican, da v svojem področju samoiniciativno kontrolira kvaliteto na medfaznih pozicijah, kajti ko je preja spredena, je že prepozno in taka kontrola ni učinkovita.
V	tkalnici je opaziti veliko popustljivost v vprašanju kvalitete. Ne smemo dopustiti, da bi bila premija od izpolnjevanja norm gonilna sila za popuščanje pri kakovosti izdelkov. Mojstri in nadmojstri se morajo s tem problemom spoprijeti. Primer, da smo po dveh, treh sestankih z mojstri uspeli popraviti krajce na plahtovinah, je jasen dokaz, da naši ljudje znajo dobro delati, samo če jih za to opozoriš ter dalje, da imajo ob dejstvu, da so napako popravili, tudi sami veselje nad tem. V oplemenilnici ter posebno v barvarni imamo hibo, da se predpisi barvanja ne upoštevajo ter da vlada pri tem samovolja ali pa neznanje posameznikov. Posledice tega so velika odstopanja v niansah pri barvnem blagu in reklamacije kupcev. Zgodilo se je, da sc je pobarvano blago kar pokadilo, če si ga prijel z roko, samo zato, ker se bar var ni držal predpisane temperature pri barvanju, oziroma da mojster ni pravočasno posredoval na delovnem mestu. Tako stanje ne bomo mogli dopustiti ter smo primorani temu primerno ukrepati, v kolikor se razmere v tem pogledu takoj ne popravijo.
Navedeno situacijo moramo popraviti danes, ko je za to še čas na razpolago in tržišče naše artikle potrebuje v večji meri, kot jih moremo izdelati. Tako stanje ne bo večno in prišel bo čas, ko bo na tržišču uspeval tisti, ki bo proizvajal ceneje, lepše in boljše. Za ostro konkurenco se podjetje ne more usposobiti preko noči, za to mora imeti na razpolago čas in ta čas mi danes še imamo.
V	letošnjem letu borno morali pristopiti tudi h kvalitetnim oznakam artiklov. S temi oznakami oziroma napotki bomo potrošnika opozorili, kako mora z blagom ravnati. 1 a vprašanja pri naši proizvodnji niso tako v ospredju kot na primer pri proizvodnji umetnih vlaken oziroma predelavi sintetičnih surovin, vendar smatramo, da bi tudi mi lahko marsikdaj potrošniku prihranili nekaj denarja, če bi poznal lastnosti naših tkanin ali pa na drugi struni, če bi jih primerjal z drugimi proizvodi.
Surovine v letu 1956
[zgledi za nabavo surovin v letu 1956 so v glavnem dobri. Za bombažno prejo imamo sklenjene pogodbe z vsemi predilnicami. Mnenja merodajnih gospodarskih krogov so, da bomo z bombažno prejo dobro preskrbljeni, ker je surovina v zadostni količini na razpolago.
Za konopljeno vlakno smo sklenili pogodbe s približno 20 konopl jamami v višini 800 ton, kolikor jih potrebujemo za celo leto. Pri tem delu so nam pomagali tudi vodilni funkcionarji gasilstva, ki so pokazali veliko pripravljenost, pomagati tudi med letom pri nabavi konopljenega vlakna. Kljub temu, da imamo teoretično vlakno zagotovljeno po količini, vendar moramo biti pripravljeni, da bodo pri tem delu še velike težave posebno.do meseca junija.
Domača proizvodnja lanenega vlakna pada iz leta v leto tako, da imamo letos na razpolago samo 70 ton dolgega in 150 ton kratkega domačega lanenega vlakna. V inozemstvu bomo lahko kupili približno 100 ton lanu. Manjkajoče količine bomo morali nadomestiti z lanificirano konopljo. Pri ocenjevanju preskrbe v letu 1956 s surovinami, posebno z lanom, so nakazane samo sigurne številke, tako da lahko računamo samo na boljše razmere, nikakor pa na slabše.
»K O N O P L A Nc
Stran 5
St. 2
Uspehi v storilnosti dela
Predilnica je izpolnila plan proizvodnje 101,6 %■ Za tem odstotkom pa se skriva najvišja količinska proizvodnja predilnice kar obstoji do sedaj, in sicer 720 ton. Od tega je 452 ton lanene preje, kar je do sedaj najvišja proizvodnja po letu 1948, ko smo izdelali 455 ton lanene preje. Povprečna številka lanene preje v preteklem letu je znašala Nm 8,7, kar je razmeroma nizko povprečje za razmere našega strojnega parka v predilnici, kjer naj bi bilo povprečje Nm 12. Proizvodnja na enega zaposlenega v predilnici v zadnjih 5 letih je bila najnižja, in sicer 177 kg na mesec/zaposlenega. To je 6,8 %, pod povprečjem zadnjih 5 let. Vzrokov za to je več. Glavni pa je slaba preskrba s surovinami ter povečanje delovne sile za nove stroje, preden so stroji začeli obratovati.
Razveseljiv napredek v predilnici je zaposlenost vreten, ki stalno narašča v zadnjih 5 letih.
Odstotek obratujočih vreten nam kaže sledeč vzpon: leta 1951 . . . 49.6 % leta 1952 . . . 63.1 % leta 1953 . . . 66.2 % leta 1954 . . . 68.2 % leta 1955 . . . 78.7 %,
Gornja tabela kaže lep napredek v organizaciji proizvodnje. Jasno pa nam tudi kaže, da še nismo dosegli višek možnosti in da moramo stremeti k še višjemu odstotku kljub temu, da vemo kakšne surovine bomo imeli na razpolago v letošnjem letu.
Pripravi jalnfca. Pregled dela v pripravljalnici zadnja štiri leta (podatki obstojajo šele od leta 1952) kaže stalni porast storilnosti na človeka, kar priča o napredku organizacije v tem oddelku. V ilustracijo naj navedem spodnjo tabelo:
leto	navijalnice osnove kg/ura	navijalnice volka kg/ura	snovala kg/ura	povprečna Nm osnove volka	
1952	6.26	5.70	18.9	16.7	13
1953	6.02	7.25	17	14	10.6
1954	6.70	9.10	24.4	16.4	10.3
1955	6.30	9.20	20	15.5	10.1
Tkalnica. Plan tkalnice je bil izpolnjen točno 100%, kar je bilo uvodoma že poudarjeno s primerjavo v količinah, izdelanih v zadnjih 20 letih. Zato naj v naslednjem pregledamo izkoriščanje statev v zadnjih 5 letih.
Izkoriščanje tkalnice z zastoji:
leta 1951 . . . 43.5 % leta 1952 . . . 47.1 %, leta 1953 ... 48.0 % leta 1954 . . . 57.4 %, leta 1955 .. . 60.7 %
Moška garderoba za tkalce
Če bi »bombažar« ogledoval gornjo tabelo, bi se sicer čudil, zakaj objavljamo takšno sramoto. No, za težko tkalnico pa gornja tabela kuže zadovoljiv rezultat in vztrajen napredek. Žal nimamo v jugoslovanskem merilu primerjave za tkalnico. Imamo pa ■primerjavo z ostalimi vejami tekstilne industrije, tako da za trdno vemo, da nimamo več možnosti dvigati odstotke, ker smo pač količinsko že dosegli, kur se v praksi doseči da.
Primerjava vseh oddelkov v storilnosti in pa uspehi nas ne smejo zaustaviti, temveč moramo v tem pogledu korakati naprej. Med leti smo si nabrali toliko delovnih izkušenj, do se moramo boriti tudi za en sam odstotek. Tako stremljenje je zdravo in edino zagotovilo za napredek.
Ob koncu smatram za potrebno, da čestitam vsem članom kolektiva za velike uspehe ter jih istočasno pozivam k še večjim delovnim naporom za odpravo tistih glavnih napak, katere sem v poročilu omenil-
K. M.
Kako smo delali v mesecu decembru 1955
Količinsko je bil plan izpolnjen takole: predilnica
86.4	%, tkalnica 83.2 %, gasilne cevi 2.6 %.
V	decembru smo imeli zastoj zaradi redukcije električne energije in smo dejansko obratovali samo 21 dni namesto 27. bilo je 6 dni izpadu produkcije, ki se izraža v gornjih odstotkih.
Izpolnjevanje norm v decembru: predilnica 113 % — 27» delavcev delalo v normi, tkalnica 107 % — 325 delavcev delalo v normi, oplemenilnica 100 %, — 63 delavcev delalo v normi, tiskarna 114% — 16 delavcev delalo v normi. Povprečno doseganje norm v decembru je bilo 108.7 % in je skupno delalo v normi 674 delavcev.
Konec decembra je bilo zaposlenih 1031 delavcev in nameščencev ter 24 vajencev.
V	predilnici smo remontirali prstenčev stroj, mo-kropredilni stroj, ki zopet normalno obratuje. Na vrsti 'e sedaj naslednji prstenčev stroj, katerega bomo v ustni delavnici popravili in usposobili.
Tarifna komisija je imela v decembru 1 sejo, na kateri je stavila predloge za spremembo plač nekaterim delavcem, ki so si že pridobili strokovno znanje. Nekaterim delavkam v oplemenilnici, ki delajo na različnih delih, se je določila enotna plača. V sedanjem tarifnem pravilniku so namreč za posamezna delovna mestu določene tarife v različni višini, ker pa delavke stalno menjajo delovno mesto, se je določila enotna tarifa, ki pa je še vedno v okviru tarifnega pravilnika. V bodočem tarifnem pravilniku se bodo takšna delovna mesta združila in takoj postavila enotna tarifa. Komisija je osvojila tudi predlog, da dodeli po pol litra mleka kurjačem in delavcem, ki vozijo premog v kotlarno. Na predlog zastopnika sindikalne podružnice se mora v bodoče pri sprejemanju nove delovne sile in eventualnih odpustih pozvati tudi predstavnika podružnice, ki mora sodelovati pri sprejemu in odpustih.
Stran 6
»K O N OP L AN«
Št. 2
0& aouem (letu
Ob vsakem novem letu pregledamo svoje delo v preteklem letu in delamo načrte za tekoče leto.
Začnimo pri najmlajših. Otroci naših delavcev gledajo skozi vse leto, kako njihovi starši hodijo v tovarno na delo, na koncu leta so pa tudi oni prišli na vrsto. Dedek Mraz jih je poklical, toda ne na delo, ampak da jih obdaruje. Tako so 30. decembra popoldne napolnili kinodvorano otroci. Po predvajanju kratkih otroških filmov je Dedek Mraz obdaroval 685 otrok, 11 bodočih mater in 24 vajencev. Vsakdo je dobil po 4 m flanele in vrečico slaščic.
Dedek Mraz je obiskal najmlajše
Telesnovzgojno društvo
Naše društvo je zaključilo svoje delo za leto 1955 n skromno prireditvijo — razveselilo je svoje najmlajše člane. Dedek Mraz jih je obiskal 29. decembra popoldne in pri tem obdaril vse redne telovadce s praktičnimi športnimi darili.
Upravni odbor društva je 10. januarja na občnem zboru podal obračun dela v letu 1955 ob navzočnosti članov in zastopnikov: Sindikalne podružnice, Delavskega sveta, Zveze komunistov, Okrajne zveze Parti-
Najstarej.ših smo se tudi spomnili. V naši menzi smo priredili družabni večer, na katerem so se zbrali oni naši veterani, ki so večino svoje delovne zmožnosti vložili v našo tovarno. Tu so bili upokojenci, ki so pred upokojitvijo dolga leta služili v naši tovarni, in pa sedanji delavci in nameščenci, ki so že več kot 25 let v tej tovarni. Poleg so bili tudi delegati Delavskega sveta, Zveze komunistov, Sindikalne podružnice in uprave podjetja. Med veselim razpoloženjem so bile jubilantom podeljene leposlovne knjige s posvetilom.
Vajenci so imeli tudi polletni obračun — spričevala. Večinoma so bila dobra, nekatera pa tudi slaba. Da bi v bodoče ta slaba spričevala odpadla, smo si 'zadali v posebno dolžnost. V nedeljo 8. januarja je bil roditeljski sestanek staršev in varuhov vseh naših vajencev. Pretresli smo delo in učenje vsakega posebej, tako da so starši izvedeli neposredno od inštruktorjev, kako njihovi otroci napredujejo in na kaj morajo pri njihovi vzgoji posebno paziti. Starši so bili tudi povabljeni, naj si ogledajo tovarno med obratom, kar so radi storili in prišli gledat, kje in kaj njihovi otroci delajo.
Največ preglavic dela vajencem teoretična šola. posebno še onim iz kovinske stroke. Da bi jim pomagali, je za 11 ključavničarskih in 4 električarske vajence organiziran poseben tečaj (po 2 uri dnevno), katerega vodi mojster Pirc. Na tem tečaju se podrobno obdeluje snov iz vajenske šole, tako da se omogoči uspešen zaključek šole tudi onim, ki nimajo zadosti osnovne šolske izobrazbe.
Tudi za delavke-začetnice v tkalnici je organiziran tečaj. Na tem tečaju bodo začetnice dobile osnovno teoretično znanje, ki ga potrebujejo v tkalski stroki. To jim bo omogočilo laže in hitreje obvladati delovni proces, obenem pa jim bo to podlaga za nadaljnje napredovanje.
Uspešno poslovanje tovarne zavisi predvsem od kadrov, zato bo podjetje pomagalo vsem, ki si želijo izpopolniti svoje znanje. V ta namen bo v teku letošnjega leta še en tečaj za one, ki želijo polagati izpit za kvalificiranega delavca.
Na zdravje ljudi se tudi ni pozabilo. Začeli so se temeljiti zdravniški pregledi vsega zaposlenega osebja. Vsakdo se bo moral dati zdravniško pregledati. Tudi nesreče pri delu moramo čimbolj omejiti. Odgovorni za higienskotehnično zaščito so v ta namen obiskovali tečaj in bodo dobljena navodila uporabljali pri delu.
Torej pridno na delo, da bo ob koncu leta zadovoljiv obračun.
„Partizan" ob novem letu
zana, osnovne šole Jarše in nekaterih staršev otrok-telovadcev.
Društvo je v teku leta uspešno delovalo, k čemur je veliko pripomogla znatna denarna pomoč, katero je v teku leta odobril Delavski svet »Induplati«. V teku leta je društvo organiziralo oziroma sodelovalo na 30 prireditvah.
Od 223 članov, kolikor jih društvo šteje, je 79 aktivnih. Telovadbo redno obiskuje 13 mladink, 15 mladin-
Opozori novodoslega sodelavca na vsa nevarna mesta pri stroju in mu pokaži, kako naj dela, da ne bo nesreče!
»KONOPLAN«
Stran 7
Št. 2
cev, 39 pionirk in 41 pionirjev, ki so jih vežbali vodniki: Zalokar Jože, Česnik Jože, Kavčič Magda, Majdič Franc, Zupan Brane, Sitar Rezi, Seljak Jelka in Jenčič Ema.
Od prosvetne sekcije je posebno agilen pevski zbor, ki šteje 40 članov. Dramska sekcija pridno vežba in se pripravlja na izvedbo operete »Študentje smo«.
Blagajnik je tudi povedal svoje na tem občnem zboru: skupni dohodki so bili 380.000 din, izdatki pa 332.800 din.
Za leto 1956 si je društvo zadalo naslednji program: !• udeležba na prireditvah Okrajne zveze, 2. tekmovanja med društvi v odbojki in atletiki, 3. izleti za naše pionirje in mladince, 4. tradicionalni STIPI, 5. poletno taborjenje, 6. telovadni javni nastop z razvitjem društvenega prapora, 7. pomnožitev in strokovna uspo-
sobitev vodniškega kadra, 8. organizacija pevskih koncertov, 9. poživitev dramatike.
Izvedba tega programa je zaupana novoizvoljenemu upravnemu odboru, v katerem so: predsednik: dr. Je-rovec Franc, podpredsednik: Bergant Srečo, načelnik: Rainer Janez, podnačelni.k: Lipovšek Otmar, načelnica: Kavčič Magda, prosvetar: Borštnar Dušan, gospodar: Kunc Božo, blagajnik: Merčun Iva, referent za plani-narstvo in propagando: Šmon Stanko, tajnik: Premru Jelka, zdravstvenik: dr. Šiška Marija. Nadzorni odbor: Deržič Ivan, Zornada Aron, Panjan Franc.
Disciplinsko razsodišče: Rebernik Franc, Zabukovec I-ado, Gerkman Jože.
Stalni član pri prosvetnem odboru v Domžalah: Šmon Stanko.
Kaj pa mladinski aktiv Induplati?
O delu mladinskega aktiva Induplati se zelo malo sliši kljub temu, da obstaja že vrsto let. Kaj je vzrok temu? Verjetno je prvo to, da ne znamo mladini prikazati stvari, ki bi jo pritegnile. Povsod se čuti nesodelovanje med seboj, med vodstvom uprave, ZK in sindikalno podružnico. Nekateri še vedno mislijo, da so delo mladine le sestanki. Pregosti sestanki postajajo kaj radi suhoparni. Današnja mladina naj pokaže svoje delo s tem, da se zanima za upravljanje podjetju (na žalost nimamo pri nas zastopnika mladine ne v Upravnem odboru in ne v delavskem svetu, le pri izvršnem odboru sindikalne podružnice je ena mladinka), sodeluje naj v raznih društvih kot so »Partizane ipd.
Kaj smo storili v preteklem letu? Delo je bilo precej otežkočeno, saj smo menjali kar dva predsednika. Prvi je odšel na odslužen je kadrovskega roka, drugi pa -na ekonomsko srednjo šolo v Ljubljano. Meseca aprila lanskega leta smo se udeležili zbora mladih delavcev tekstilne industrije Slovenije v Tržiču, ki je bil prirejen v počastitev 10.obletnice osvoboditve. V ta namen smo izdelali tudi mi program, ki je med ostalim obsegal: povečati krog naročnikov mladinskega lista 1 Mladinec, urediti redno plačevanje mladinske članarine in drugo. Programa nismo izvedli v celoti, za kar Pa lahko upravičeno trdimo, da ni samo naša krivda. Precej mladink in mladincev se je udeležilo tudi zbora mladih brigadirjev v Vikrčah in mladinskega festivala v Kranju. Organizirali smo poučno ekskurzijo v predilnico v Litiji. Ob priliki odkritja spomenika padlim mladincem SKOJ-evcem v Šiški sta nesla dva naša mladinca venec našega aktivu. Pri tein pa naj omenim še to, da sta bila edina od vseh aktivov domžalske občine, kljub temu, da so prejeli vsi vabila. Poleg gornjega smo imeli še pet sestankov. Udeležili smo se tudi raznih predavanj v Ljubljani in -sestankov občinskega komiteja v Domžalah.
Na zadnji sestanek, ki smo ga imeli 27. januarja 1956, smo povabili tudi zastopnika uprave podjetja, ?K in predsednika Občinskega komiteja LMS Domžale. Udeležba je bila zelo zadovoljiva. Poleg drugega smo na sestanku sprejeli tudi nekaj sklepov. Tov. Panjan, sekretar podjetja, je dejal, da, ker mladina do -sedaj ni pokazala pravega dela, tudi vodstvo ni imelo volje izpolniti njene želje in prošnje. Obljubil -pa je pomoč mladini v bodoče. Isto je obljubil tudi sekretar ZK induplati tov. Kokalj.
SPORED FILMOV KINA »INDUPLATI«
15.	in 16. febr.:	»Poletno gostovanje«, amer. barv. film.
18. in 19. febr.:	»Izgubljeni sin«, ameriški film.
22. in 23. febr.:	»Lažnivi car«, jugoslovanski film.
25. in 26. febr.:	»Meč in roža«, ameriški barvni film.
29. febr. in 1. marca: »Dama poskuša srečo«, amer. film. 5. in 4. marca: »Tereza Raken«, angleški film.
7. in 8. marca: »Upor na ladji Baunti«, angleški film.
16.	in 11. marca: »Romeo in Julija«, angleško-italijan-
ski barvni film.
14- in 15. marca: »Rapsodija«, ameriški barvni film.
Uprava kina Induplati
US
#■
»»»»»»h
&
,v._
VESELA KRONIKA
Neopažena je šla mimo nas zopet nova pridobitev. Pred kratkim so namreč v garderobi tkalnice slovesno zabili dva nova žeblja za obešanje obleke. Kljub temu pa stanje še vedno ni rožnato, saj od šestih vodovodnih pip za umivanje lahko uporabljajo -samo še dve, ostale pa so »pridne roke« in zob časa pokvarili. Čakamo na boljše čase!
Telovadni prostori v sedanji jedilnici ali telovadnica, kakor se sedaj imenuje, bo verjetno razširjena na sedanje prostore točilnice in kuhinje. Če bo s tem vsem ustreženo, ni gotovo, bo pa to vsekakor lepa pridobitev vsaj za nekaj let, dokler telovadnica na odru ne bo gotova.
PLES ZA VDOVE
Špelca: »Pepe, žrtvuj se/«
NA KOKi-BALU
>Pardori, milostljiva gospa, mislil sem. da vaš cenjeni nos ni pristen!«.
Nesreča ni samo boleča neprijetnost za ponesrečenega, temveč je tudi občutna gospodarska škoda, ki gre, če gledamo stvar v državnem merilu, v težke milijone.
Večkrat tarnamo o nizkem življenjskem standardu, nič pa pri tem ne mislimo, da bi milijoni, ki jih država daje za oskrbnine in stroške zdravljenja in bi milijoni zaradi izgubljenega narodnega dohodka pri izpadlih delovnih dnevih zaradi nezgod lahko pomagali dvigati naš standard, če bi bili previdnejši pri delu.
V lanskem letu se je pripetilo v našem podjetju 70 težjih nezgod, ki so zahtevale 932 izpadlih delovnih dni. Povprečno je vsaka nezgoda povzročila izpad 13,3 delovnih dni.
Pri podrobnejši razčlembi nezgod, zakaj so se nesreče pripetile, ugotovimo naslednje vzroke:
11,7 % nezgod — nesrečni primeri,
48.5	%, nezgod — neprevidnost in nepazljivost,
11,7 % nezgod — neprimerno delovno okolje,
7,5	% nezgod — neupoštevanje varnostnih predpisov in neuporaba osebnih zaščitnih sredstev,
20.6	% nezgod pa se je pripetilo na poti na delo
ali z dela.
Iz te razčlembo vidimo, da bi se veliki večini nezgod lahko izognili, če bi vedno mislili na to, kaj delamo, oziroma bi upoštevali varnostne predpise. Tudi marsikatera nezgoda s poti na delo ali z dela bi ob upoštevanju cestnoprometnih predpisov lahko odpadla.
Visoko število nesreč zaradi nepazljivosti naj nam bo v opomin, da v bodoče ne bomo več pristopali k stroju neprevidno, ne več uporabljali neprimernega orodja, in se povsod zavedali, da samo zdrav človek lahko koristi svojim bližnjim in skupnosti.
Opozori novodošlega sodelavca na vsa nevarna mesta pri stroju in mu pokaži, kako naj dela, da ne bo nesreče!
Varnostna naprava pri stroju skrbi za tvojo varnost; zato je ne odstrani, temveč glej, da bo vedno v redu!
Če vidiš sodelavca, da je nepreviden pri delu, ga opozori in mu povej, kako naj dela!
PREMIJE ZA DECEMBER: DX ALI NE?
Premije v gospodarskih organizacijah so dale vidne rezultate. Naš strokovni kader, kateremu so premije namenjene, je v tem obdobju opravil veliko delo in lahko smelo trdimo, da premijski sistem prispeva k izvršitvi plana precej velik del. Kader se zaveda svoje naloge in opravičuje premiranje z višjo proizvodnjo in boljšo organizacijo dela.
Tu pa nastane vprašanje, kako ukreniti za december. Naj se premije izplačajo ali ne. Zadeva je tale:
Proizvodnja po planu ni dosežena zaradi redukcije električnega toka v mesecu decembru. Dnevna proizvodnja je presežena, vendar ni dosežena mesečna, ker je bilo dosti članov delovnega kolektiva na dopustu s 70 % plačami. Če odbijemo ure, ko smo stali zaradi pomanjkanja toka, od ur, ki bi bile potrebne za izvršitev celomesečnega plana, bi tudi tega dosegli oziroma presegli.
Pri tem vprašanju nastane problem. Ali naj za ure, katere smo obratovali, izplačamo premije ali ne. Po mojem mnenju bi bilo to čisto upravičeno. Delavka je dobila izplačano preseženo normo. Tudi njej je do tega uspeha pripomogel strokovni kader. Delavec ali delavka, ki sta vezana na skupinsko normo, sta tudi dobila izplačan oni del, ki jima pripada za višjo storilnost- Ali lahko v tem primeru mojstru, nadmojstru, vodji in vsem, ki so delali, se trudili in prizadevali, hladnokrvno odbijemo premijo in rečemo, da je ne bodo dobili, ker mesečni plan ni dosežen? Vsakdo je vložil svoj trud v izvršitev plana in kar najboljši delovni proces, toda ker teden dni ni bilo električne energije, sedaj ne dobi denarja, ki ga je pošteno zaslužil!
Vsekakor mislim, da je naše samo tritedensko delo opravičljivo z dokaj tehtnim opravičilom. Če delaš tri tedne dobro, požrtvovalno in z uspehom, ne dobiš nič, ker sveti sonce v četrtem tednu. Ali je to logično? Mislim, da ne! Če bi podjetje obratovalo cel mesec, pa bi nekdo v četrtem tednu zbolel, bi prejel premijo za tisti čas, katerega je dotičnj dejansko delal. Če pa stojimo zaradi pomanjkanja električne energije, ne dobimo nič.
Če zastopam pravilno stališče, smatram za potrebno, da se pregleda pravilnik o premijah in vnese ustrezen sklep za nadaljnje primere. Če pa moje mnenje ni v skladu s premijsko politiko, naj mi kdo obrazloži protimnenje, vendar samo v okviru mojih vprašanj.
J
IZ UREDNIŠTVA
Uredniški odbor Konoplana je imel v petek dne 27. januarja -svojo 1. redno sejo. Navzoči so bili seznanjeni z delom uredništva in glavnimi nalogami pri bodočem delu. Sprejet je bil sklep, da sc bolj kot doslej zahteva objava vesti v našem glasilu o samoupravljanju, političnem in sindikalnem delu ter o delu mladine. Navzoči so sprejeli individualne zadolžitve.
Upajmo, da nam bo tudi v bodoče mogoče objaviti več slik o našem notranjem življenju v Induplati.
Uredništvo se tudi oprašča, ker je na drugo stran naš fotoreporter pritisnil samo Moltererja, ki je bil šele drugi, to zato, ker mu je p-rvoplasirani na olimpijadi v Gortini, Sailer, zaradi velike brzine enostavno ušel.	Urednik
Izdaja v 600 izvodih kolektiv tovarne »Induplati« Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani