gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., poSiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Gospodarske stvari. Stroški ministerstva kmetijstva za kmetijske potrebe. ' Napredek kmetijstva je glas, ki se povsod razlega. Ako pa kmetijstvo hoče napredovati, treba je, da ima koló, ki ga urno pelje naprej; to koló pa mora tudi mazano biti, da more brez zadržka teči naprej. Ministerstvo kmetijstva je tisto koló, kteremu je naloga, da poganja kmetijstvo naprej; koló to pa mora po-močke imeti, s kterimi delà. O tej zadevi piše 11. list časnika c. kr. dunajské kmetijske družbe to-le: Pred nami leži s troškovnik (budget) dunajskega ministerstva za letošnje leto, in v njem se bere, da je ministerstvu za kmetijske potrebe nekoliko čez 400.000. gold, odločenih. * J * y ^ i • « Kmetijske družbe in kmetijski časniki so se veliko poganjali za to, da dobimo lastno ministerstvo za kmetijstvo, in veseli smo bili, da smo ga dobili, mislé, da bode zdaj vlada vendar kaj storila za dolgo zane-marjeni napredek kmetijstva. Al že nam to veselje marsikaj greni. Prva misel, ki se nam vriva, je ta, da rečemo: na kako veseli stopinji bi stalo lahko kmetijstvo cesarstva našega in kako bolje bi stalo s financami avstrij-skimi, ako bi bila vlada v prejšnjih časih skrbela tudi toliko za kmetijstvo, kakor je skrbela za vojake in policijo. Mogoče bi bilo, pridelke vsacega orala poljá pomnožiti na dvojne, vrednost zemljišc povzdigniti za dvojno in trojno, prav kakor v druzih državah. Al vse to se je pri nas zanemarilo! In žalibog, da še dandanes so mnogi, ki mislijo, da kmetijstvo ne potřebuje krepkega varstva, posebne skrbi, posebnega ministerstva ! In kako nas more pravo, srčno veselje navdajati v tem, da imamo lastno ministerstvo, ako je očitna skriv-Dost, da prav za prav nismo grofa Alfreda Potoc-kega za ministra kmetij skega, ampak kmetijsko ministerstvo le za grofa Potockega dobili, ker se je potrebno zdelo, da Poljakom zadostijo s tem, da tudi enega izmed njih vzamejo v novo ministerstvo, in ker je grof Alfred Potocki po naključbi izvrsten kmetovalec. Ali pač moremo tega prav veseli biti, če pomislimo, da prva drugačna sapica nam vzame grofa in ž njim tudi kmetijsko ministerstvo? Ali moremo veseli biti, če slišimo in tudi le posamen glas iz dunajskega ministerstva, da se ne vé, kaj prav za prav more minister kmetijstva opraviti imeti? Ako je ta glas resničen — in žalibog! da moramo misliti, da je res-ničen — lahko se primeri, da to, kar nam je naključba dala, nam spet naključba vzame. Pa tudi stroškovnik kmetijskega ministerstva nas ne more navdajati z velikim veseljem. Dobro sicer vemo, da se nam je ministerstvo kmetijstva rodilo ob času, ko je varčnost prva zapoved, in da ni bilo mogoče drugo kakor le pohlevno podporo zahtevati na pomoč kmetijstvu. Al to, kar se je temu ministerstvu dalo, vendar je celó premalo! Al si ni ministerstvo s tem malim zneskom tudi za prihodnji čas zavezalo rok? Ali se ni bati, da bi se drugo leto reklo: kako morete zahtevati več letos, ker ste lani s tem zneskom zadovoljni bili? Zato obžalujemo, da je ministerstvo kmetijstva premalo zahtevalo. Kaj hoče ministerstvo s 3000 gold, početi, da za 14 — reči štirnajst — dežel kupi kmetijskih mašin in kmetijskega orodja? Ali z napravo kmetijskih ucilnic tudi letos ne bode napredka? Ali se še zmiraj misli, da še ni čas, da bi se za vrtnarstvo, sadjerejo, vinorejo, za obdelovanje senožet itd. napravile posebne učilnice? Od kod naj bi se učitelji za kmetijske učil-nice, učitelji za napredovalni nauk, popotovajoči učitelji plačevali? Ali ministerstvo noče nič storiti za raz-širjevanje dobrih kmetijskih bukev po nizki ceni? Ali noče nič storiti na pomoč kmetijskim časnikom? Ali ne misli na to, da bi kadaj napravilo kmetijsk muzej? Ali zadostuje 20.000 gold, v vseh neogerskih deželah za take naprave, kjer se imajo delati skušnje v razjasnilo in napredek kmetijskih znanosti? Ali ne misli ministerstvo na to, da razun premij za rejo konj, goved, ovac itd. bi treba bilo tudi častnih premij za zasluge možém v kmetijstvu sploh in v spisovanji dobrih kmetijskih knjig posebej ? Ali ne bo treba razpisovati daril, kdor spiše najboljo knjigo v tem ali unem razdelku kmetijskem ? Ali je huda pošast iz jutrovih dežel — goveja kuga — že za veke odvrnjena od naših dežel? Ali zarad nje poleg ukazov ni tudi treba druzih naprav, za ktere je denarja treba? Ali se mar ministerstvo hoče znebiti pravic o državnem žebčarstvu, živinozdravniški šoli itd. in take naprave, ki spadajo pod njegovo oblast, prepuščati drugim rokam, kamor ne spadajo? To pač so vprašanja, ktera smemo staviti do ministerstva. Naj bi jih ne preziralo, in za drugo leto več zahtevalo kakor ubozih 400.000 gold., da se ne zane- marijo stvari, ktere na vsaki način spadajo v njegovo področje. Le tedaj, ako tirja, kar tirjati mora, sme si v svesti biti, da bode kmetovalcem po volji in da ga bodo, kolikor jim bode moč, podpírali v težavnem njegovem opravilstvu. sr Gospodarska skušnja. Kako se spozná dobra kokljá? Čudno je to, da je gospodinjam tako malo ležeče na tem, da bi ločile dobre koklje od kokelj srednje *f - 98 —_ vrednosti, ker po tej nemarnosti jim dohaja velika tacih mladih beračuhov pričakovati, kadar odrastejo? zguba. Ako ima gospodinja take koklje, ki počez ali bodo morebiti 35 do 40 jajic izležejo, je vendar to velik razloček, tovo ne! , . lAUliCtl ^VAI priđu občinam in deželi? go- »i ako bi imela take, ki izležejo po 70 do 80 jajic (pa so tudi take, ki jih ležejo o na pol ? 120). Ako dalje pogledamo na take, ktere je ta postava jem rojstvu. Ako tedaj prvo leto, kadar jajca ležejo, stava osrečila? Ali ni to zguba v zakon spravila, vprašam vas: ali jih ni dokaj tacih med njimi, ki nimajo niti potrebne hrane, niti potrebne take ta poda, če tudi Kokoš navadno začne jajca leči prvo zimo po svo- obleke ne za-se ne za svojo družino Le bč , J Je naloži butaro J >»«— J " --'— --J r ----7 —--J ----J 7 WVM.TM» UU4UWUM. w w VlUi uaïuûl uutaiu ^ LIO., bUUl opazujemo znamenja dobrih kokelj, in ako v sledečih sama nima nikakoršnega premoženja in še druzih re- ali letih tem času ležejo največ jajic) puščamo vežev, mora skrbeti še za take berače. V nasi vasi je take koklje skupaj, ki ona znamenja očitno kažejo, 57 hiš, pa 45 tacih družin, ki nimajo od ničesa ži Prvo veti bomo pravo zadeli. Ta znamenja so dvojna, znamenje vidimo na grebenu in podbradku: čem stavo Grofu Antonu Auersperg ki tako „junaško" potezoval za to po jih bomo poslali, da jih bolj živa je temnoškarlasta barva grebenova in on preživi. Ne vem, ali se ta njegova svobodnij podbradkova v tem času, kadar kura jajca leže ne tem jjuuuiauau va v tuui t/aou j i\auax aui a jajva îu^u j tgui bolja koklja je in tem več jajic izleže. Takrat pa, ko greben in podbradek bolj temnorudeča prihajata, prihaja nasledki odvrnezdružimo se tedaj bode skrčila v „ne dam nič." Da se tedaj ta nesrečna postava z vsemi drag svojimi župani se okoli ušes veliko bolj belkasta. Pri slabi koklji pa, županom grosupeljskim in naredimo prošnjo na deželni kadar leže, prihajata greben in podbradek čedalje zbor za preklic te postave, ktera je nesrečna za defa o lj bi eda, okoli ušes pa je umazano-bele ali celó ru- želo, za občine, pa tudi za tiste, ktere brez premoženja menkasto-rožnate barve. — Drugo znamenje je pa in dohodkov ta postava v zakon spravi. Ne odkladajmo šopeč okoli in pod mrdanjo; čem ou^to v/rwu. m ^fv/vx Uli u«uj u, Veći je ta SOpek, UžUJC, JVCI JO UCZiClUi ZiUUl iUCUUčt UUZU. XTTUSlll U U LQ O čem bolj je podoben artišoki, ko cvesti začné, tem bolja pa tudi vse naše poslance, da našo prošnjo podpirajo, dalj ker je deželni zbor menda blizo. Prosili bomo je koklja; ako pa je ta šopek majhen, je to znamenje, še posebno pa prečastitega našega zastopnika gospoda dr. Janeza Bleiweisa. Trdno zaupamo, ker je že v seji J ' r — da koklja ni veliko vredna. Koprive, zelene ali suhe in drobno zrezane in 9. aprila 1864. leta proti tej nadlogi tako oštro pa res- navadni piči primešane, priporoča dr. Schneider v Worms-u za naj bolj o sredstvo, da kokoši rade jajca ležejo. Kopriva pa je v ta namen takrat najbolja, kadar je že seme nastavila. v 30. listu lanskih „Novic" očitno t nično govoril in je rekel, da ne naj manj še stvarce nima preklicati o tem kar je govoril in délai preteklih 25 let, da gotovo nam tudi te prošnje odrekel ne bode Crnivrh 13. sušca 1868. Ant Občinske stvari. Odprto pisemce Plež župan 7 Slovstvene stvari mojim tovarsem kranjskim županom da bi se vsi ljudje križem ženili! Tako be-listu letošnjih „Novic." Resničen in hvale Ne remo v vreden je ta sestavek. Naj mu še jaz nekoliko vrstic dostavim. omenjenem spisku beremo željo, naj bi slavni deželni odbor to reč iznova prinesel v deželni zbor, da se prenaredi ta nesrečna postava; o tem pa ga moramo Iz 27. lista lanskih „Novic" se vidi župani podpirati. da je pritožba župana grosupeljskega zoper to, morajo dajati zakonske oglasnice*) tudi takim ljudem, Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz Ritter von Miklosich. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Januarius. prosinec (1466), —poleg te oblike se beró Nsl. da ) se ki se brez premoženja ženijo, bila po deželnem odboru je postava taka, da se mo- tako-le řešena: „Dokler napačne: prosenec, prosimec, prozimec, prezimec; strsl. prosinac*» iz glagola : p r o - s i-j a t i (anfangen zu leuchten), ka začenja ob tem času dan rasti. Gosp. dr. Miklošič navaja maloruski pregovor: „na novyj rok prybavylo s rajo dajati oglasnice, treba je po postavi se ravnati ker protipostavnega ravnanja odbor ne more odobriti ; al da se dozdanja postava na postavni poti prenaredi, naj grosupelj ska občina in ž njo vred vse druge, ktere pre vidij o, da je ta postava škodljiva občinam in deželi, prihodnjemu deželnemu zboru prošnjo predložijo za preklic te postave. Kar se deželnega odbora tiče, se on po svojem obilem prepričanju ne bode zoperstavljal takému preklicu." Vprašam vas, dragi tovarši župani, kje je kakošna dna na zajačyj skok", a jaz dodaj am nsl. pregovor : o svetih treh kraljih dan za toliko zraste, kolikor je —-i---: ali tudi: „kolikor bolha » treba, da petelin preskoči prag y zine"; b) nsl. zimec, Meg.; c) nsl. sěčen, Jambr. 7 nsl. mali božičnjak ev. tirn. *) y od malih božičev : novega leta i Nsl. strsl. sěšti) sěčsnt svetih treh kraljev. Februarius. setczann (1466), sěcan, Meg., Trub., od glagola: sěk-ati, sěči (strsl. sěk : Kdo Je kriv ka se v tem meseci drva sekajo, prim. novovis-občina, da bi nesrečnih nasledkov popoinoma neome- nem.'holzmonat (februarius), ali morda zato, ka se v zimskem času živina kolje po bolgarskem pregovoru: sečko (februarius) seče, marťB dere, april koži prodává ; nsl. svěčan (stoletna pratika), svěcen, ev.-tirn.), s věc nik Meg., hrv. sviéničar, dolsrb. svjeckovny jenih ženitev ne občutila? jutra do večera drug drugemu vrata odpirajo da berači od med y in njimi tudi taka mladina, ki že z beraškomavho stopa v naj gré dělat, se nam življenje; ako jo pa posvarimo, naravnost z izmišljenim in lažnjivim odgovorom ustavlja, (miasec) : šveckóvna, sveckovnica Mariae lichtmesse • %/ 1 t9 IV*»» •»» TT • • 1 V J / * _ ____. . ^ in če treba y tudi s klet vij o potrjuje. Kaj se ima od y *) Zarad oglasnic naj le to razjasnimo, da oglasnica prav za prav nič druzega ne zapopada kakor to , da župan pismeno reče, da se je ta ali ta pri njem oglasil, da se ženiti hoče. Oglasnica tedaj po svojem zapopadku ni še to, kar dovolitev ženitve Ternave 1694. (Eheconsens). let. sveČu menesis, sveču děna Mariae lichtmesse nsl. sušee novi-Jez. **) ; č) nsl. veljak, Jambr. y Szveti evangeliumi (pro dioecesi Zagrabiensi). Vu Cseske Vred. Novi Jezus. V Lendove 1861. 99 Moj dostavek: na Dolenjskem se govori svican iuuj uuobav^A • ua L/vigujorvciu oo vi i . o v j» c* u, SIIIO Jtv tej ouuui , ua uuicčtjčt, ULI U SCU C 1U1C UUVUU svičána, i tudi: svbčná. Iz knjige gospoda dr. Mi- po cerkvenih praznicih, iz početka nej bilo meju Slo- tej končnej sodbi da običaja, mesece imenovati klošiča je razvidno, da nejma stara slovensčina no be- vani nego nega mesečnega imena od cerkvenih godov, neprávo srbsko ter niti rusko, češko i rečije poljsko niti na- meju Nemci, od koder se je čudovito razširil v južne Slovane, i meju njimi posebno v Slovence, prve nemške sosede na jugu, ter od njih dalje v Hrvate y kajti če se februarius po staroruski imenuje Madjarje i Bolgarje. Mnogo menj se je ta navada pri- * A % A 1 t ^ A » A • m « A « a tt Y • A JL svadebnyj, to nej od nikakega cerkvenega praznika, jela sicer zeló ponemčenih gorénjih i dolénjih Srbov , a torej morda niti sem ne spada, vsaj gotovo ne v tolikej do dobrega je neznana ostala starej slovenščini, Rusom obširnosti, v kolikoršnej na pr. rusaljščak, andrejščak, Srbom y Čeho m i Poljcem. — Kar se tiče same besede božičnjak, novovisn. christmonat itd., ker meri samo na svečan, vidimo, da je naš rokopis 1466. leta i po starodavne, meju slovanskim plemenom navadne nrave, gosp. Miklošiči tudi niti Trubar še ne rabi, ter da še pred krščanstvom; če beremo dalje dve Megiser poleg svečnik piše: sečan, i da njegov svečnik, moškega spola oblika, ženskej besedi: s vec- uže vladaj oče srbski, semkaje spadajoči imeni: gospodinštak au-gustus ter i lij š ta k julius, nej pozabiti, da nobeno teh nica tako ustréza, kakor pomočnik ustreza pomoč- imen ne vlada ondod, koder prebiva jedro srbskega naroda, nego dr. Miklošič sam i nici Vuk j ^ A. UUt VWM, uv^v Í.ÍIUIVOÍW WMLU * » "U. Z Ujím P FlCci , VIM) OaUlUU • « * WAV T U W .LU.C*!. *<*V llWUllUiVOOU , UailC VlUXUiU, oboje rabi edino dalmatinskim primorcem okolo Do- da hrv. ime: svićničar stoji na samej besedi: svič- da pa kakor dlsrb. moški prilog: sveckovny žen- dalje vidimo skemu: sveckovna Mariae lichtmesse brovnika i Risna (stadt Risano in Bocche di Cattaro nica. Vse to nam kaže: da to ime še Vuk). Dalje v maloruskem nahajamo samo : „temna davno meju Slovenci > nej staro- da se je najbrže v njem gla- nočka v petrivočku (v junii); pa tudi gorénja srb- gol: sěk- pomešal s samostalnikom: sveca, ter da se ščina ima za veliko čudo samo tri taka mesečna imena : je tako svečan zlil iz besed: sečan i sveč-. hodovnik december, měrčinski (nam. martinski) měsac november, michalski měsac october, — a do-lénja srbščina celó samo eno: sveckovny februarius, kajti z a ch o p ny januarius, upravo: anfangsmonat, od Svetovati bi torej bilo, da bi pratika zopet začela pisati starodavno, široko po slovanském svetu znano ime sečan, kajti strsl. je: sěčtni, sěčent malki sečko, hrv. si cen februarius ; ; blg. glagola: zachopis anfangen, zopet po vsem niti sem- mlrus. sičeri, rus. sěčeni» januarius; kaje tenko ne služi, ker ne meri toliko na cerkven god, kolikor na sam začetek novega časóvnega oddelka. Precej v bolgarščini se uže štirije meseci imenujo po Mikl. slav. monatsn. 20. srb. sj ečanj, lit. sěkis december; — čšk. sečen julius, a po Moravském i Slovaškem tudi augustus: měsíc, v němž se seno seče. cerkvenih praznicih: bogorodicenskijtt augustus dmitrovskijxt october, ilinskij tt julius, petrov-skij^t junius; a največ takih imen vidimo v hrvaščini ter v no vej slovenščini, i sicer je hrvatskih ednajst : božični december, velikomašnjak augustus, ma-lomašnjak September, svičničar februarius, sve-tačni (poleg: sisveščak) november, jakovcak ju- (Dal. prih.) Družbine stvari lius, ivanj ski junius, lukovčak october, m an dálen ski julius, miholjski october, petrovski ju- zadevah slovenske Matice. O pre m em b i Matičinih pravil. Odsek z volj en v seji 19. decembra 1867. leta mus vuooxvj ûvu1jcu v oc-j i li/. uouculul č* jlul bode odboru, ki se v četrtek po Véliki noči j to je 16. aprila zbere v 10. zbor, o svoji nalogi poročal na-slednje. Poročevalec bode odbornik gosp. dr. Costa. Želje po premembi matičinih pravil so skoro tako a novoslovenskih nič menj nego celih pet-najst:mali božičnjak januarius, velikobožičnjak (vienahtnik) december, velikomešnjak (poleg: mešnjak) augustus (primeri hrvatsko: svetačni poleg: sisveščak), malomešnjak September, rusalščak stare, kakor Matica. Že v prvem občnem zboru so se pfingstmonat, svečan (svečnik) februarius, vsesve- stavili dotični predlogi, ki so se zdeli večini tudi po- šča k november, an dr ej š čak december, j u rij evš čak trebni; a sprejela jih ni, ker se je že takrat obetala aprili s J|HÉHfltHHÉMHHlM gregorščak martius, jakobščak julius, nova svobodnejša postava o družbah m ker smo imeli ivanj š čak junius, lukovščak october, mi h o lj š čak še premalo skušnje. Oba razloga sta sedaj zginila. Dala September, filipovščak majus. Tudi madjarščina ima se je 15. novembra 1867. 1. omenjena postava in odbor ednajst takih mesečnih imen, katera se razen dveh na spozná tedaj za svojo dolžnost, da nasvetuje sedanjim tanko sklépajo z našimi. Ako poleg vsega tega dalje okoliščinam in naznanjenim željam primeren načrt novih premislimo tudi še to, da Káro! Véliki, kateri y Je Nemcem prvi narejal ali vsaj trdno določil mesečna pravil. imena, december po cerkvenih praznicih uže ime- naslednja: Načela, kterih se je držal odbor pri tem nacrtu so nuje : heilagmânôt, če tudi semkaje ne štejemo njegovega imena: ostarmânôt aprilis, utegne značiti: friihling, porojeno iz iste korenike, srd- ker „oštar" katera je v besedah: novovisn. osten, strvisn. ljavo prva y Izpustilo se je vse, kar je imelo le začasno ve- 14. določilo o izstopu odbornikov in sicer v tri leta, v §. 20. prva dva stavka in celi 24. y Izpustilo se je tudi ono, kar je nepotrebno po visn. ost ? a v slovanskih: vesna, utro (jutro) novi postavi in je mejilo in oviralo društvo, namreč nam. ustro Mikl. lex. 1077 7 dasi je dvomno ali si je zadnji stavek ) prvi 4. ? in zadnji Izpustilo se je tudi, kar se je zdelo odboru ne- za Károla Vélikega nemški narod v besedi: oštar še bil v svesti pomena „friihling" ali ne; ako ne poza- potrebno in ne dosti važno, ker po odborovém mnenji bimo ni tega, da se nahajajo tudi v srednjevisokej nem- ima to določiti opravilni red, kteri se bode osnoval še ščini še druga enaka mesečna, po nekaterih k raj i h nemške zemlje še zdaj obična (Mikl. slav. monatsn. 24) drugi stavek po potrjenih novih pravilih. Tako črka > y 10 in 17. imeoa alrehilgenmaint, sant Andreismaint, Stilistične premembe skoro v vseh paragrafih Benecke-Miiller 2. 56, ter da sam gosp. dr. Miklošič v niso tako važne, da bi jih tukaj posamezno naštevali. svojem spisu našteva mnogo nemških i meju njimi celó Najvažnejša in bistvena prememba je razširjenje ktera nekaj anglosaskih, od cerkvenih praznikov mesecem pravic občnega zbora v sedanjem 10. in 11. zdétíh imen, ako tudi gotovo nej zbral vseh, kolikor so mu pridržujeta pravico sklepati o najtehtnejših rečéh in jih vsi Nemci te vrste imeli ter še imajo: prinujeni v roke dajetakonečno določbo o vseh matičinih zadevah po predlogu odborovém. Ta §. daj eta občnemu zboru več pravic, kakor jih zahtevajo želje do sedaj razodete. Da po §. 11. sme občni zbor konečno sklepati le v rečéh, ktere mu odbor predlaga, treba se nam je zdelo staviti zarad tega, da se ne sklepa na vrat na nos, ampak vsaka stvar dobro prevdari na vse strani, predno pride na sklepovanje, — da se tudi lahko stavi na dnevni red občnega zbora in tako naznani vsem udom Matice, — in da ne sklepa v zboru zbran oddelek udov zoper gotovo voljo večine vseh družnikov. Po §. 10, crka b) določuje občni zbor konečno o proračunu Matice, ter ima v svojih rokah vse gospo-darjenje maticinega imetka, kolikor ga ne omejuje 18. in 19. §. Pri osnovi novih pravil se je odbor oziral na želje do sedaj mu naznanjene in razglašene v vabilih k prvému občnemu zboru in IX. odborovi seji. V tej osnovi sprejeli so se nasveti: Mariborskih družábnikov dr. Srnca in t. d. k §. 5. 12. 16. 17. 21. in 24. — in nasvet dr. Ulage. Nepotreben se je odboru zdel pristavek, kterega je želei g. dr. Vončina k prvemu paragrafu. Nepotreben prvič zarad tega, ker 1. §. le sploh govori o knjigah in na nobeno stran ne določuje, kakošne so „primerne". To na tanko popisovati, pripustilo se je opravilnemu redu. Nepotreben drugič zato, ker se ni bati, da bi Matica po sedanjem stanu udov in sestavi sedanjega odbora kdaj izdala knjigo, ki bi utegnila kaliti resnice katoliške vere. Vrh tega ne bi pa tudi tako določilo pomagalo, ker nimamo sodnika, da bi bil nad odborom in bi pažil, da se ne prestopi to določilo. Treba je le skrbeti, da se volijo taki odborniki, ki bodo dr. Von-činovo željo imeli pred očmi. Gosp. Drzečnikov predlog je samo vprašanje, ki spada v vrsto tistih stvari, kterih ni moč vseh na-Šteti v pravilih, ktere se imajo rešiti primeri jej za pri-merljejem po besedi in v duhu pravil. Letnino zvikšati po predlogu gosp. Rath a se ni zdelo odboru primerno, ker letna plača 2 gold. 50 kr. do smrti ali izstopa iz Matice nikdar ni enaka daru glavnice 50 gold., ki ostane lastnina matičina. Gosp. Vrečkov predlog, da lahko tudi rodbine ali hiše pristopijo kot nesmrtni udje, je res natanČnega pomisleka vreden in odbor ga je tudi pretresaval na vse straní. Vendar ga odbor ne more nasvetovati že zarad tega ne, ker bi bil silno težko izvrševati, in bi lahko postali prepiri o tem, kdo da ima prejemati knjige. Tudi ne bi bil Matici na korist, ker se je nadjati, da se bode izmed tacih rodoljubnih hiš ali rodbin leto za letom več posamnih udov vpisalo v Matico. Hišne, rodbinske ali sploh privatne knjižnice se pa tako po 7. §. sprejemajo za nesmrtne ude. Nasvet mariborskih družnikov zarad §. 11. se odboru ne zdi praktičen, ker je za ude gotovo najpriprav-niši poletniski čas velikih šolskih počitnic za občni zbor. Ravno tako bi bilo težko po predlogu teh družnikov odločiti, ali je volilni list vlastnoročno pisan in podpisan ali ne. Določba, kako naj se poroča o rokopisih (pristavek k 15. §.) se prihrani opravilnemu redu. Taisto veljá tudi o pristavku k 18. §. Pristavek k 19. §. je nepotreben, ker o vseh denarnih rečéh določuje po §. 10. b) edini občni zbor. Nepotreben je tudi drugi nasvet dr. Ulage, ker §. 13. ne ovira voliti več ko 16 odbornikov v Ljubljani stanuj očih. Nacrt novih pravil prihodnjic. Zabavno berilo. Ženitnina. v A Crtice iz življenja, poslovenil po hrvaščini J. Levičnik. (Dalje.) „Mislil sem se po seznanji ž njo najsrečnejšega člověka, kar me nenadjani primerljej pahne z vrhunca mojih domišljenih zlatih gorá. Oče Julijin bii je namrec ovohal naj ino znanje, in to mu je tako mrzelo, da v malih dneh dobim povelje, odriniti s svojim batalijonom v Italijo. Trenutek naj ine ločitve bil je presunljiv ; kajti mislil sem, da strastna Julija bo otrapala od srčnih britkosti. Změnila sva se pri tej priliki, dopisavati si pogostoma; domači grajščinsl^i ravnatelj pa je obljubi! biti posrednik med nama in pošto. Jaz sem pisaril prav veliko in pogostoma, al ne enega odgovora nisem prejel. Nisem se prečuditi mogel molčanju Julijinemu. Kakor střela z jasnih višav pa me prešine to, da nekega dne dobim po pošti závitek z vsemi svojimi Juliji poslanimi pismi. Priloženo je bilo kratko naznanilo, da se bo Julija po željah svojega očeta z drugim zaročila in sicer z nekim premožnim in slovečim knezom , kterega sem že ob času svojega bivanja v oni okolici velikokrat videl zahaj at ko Julijinega snubača v knězovo hišo. Rečeno mi je bilo v onih vrsticah tudi to, da mi je Julija pozneje to sama pisala. — Da je bil starému knezu ljubši tako přemožen zet memo mene ptuj ega in neodličnega vojaka, zdelo se mi je čisto naravno. Čakal in čakal sem Julijinega dopisa, al zastonj ; — nasprotno pa sem kmalu potem bral v javnih listi) i naznanilo njene zaroke.' „Tri leta potem —- se dalje glasi Ljudevitovo pismo — odbral sem si Milico za svojo zaročnico, na-djaje se, da najdem po tolikih prestalih srčnih mukah zavetje tihega življenja na strani nježne, dobre in izobražene žene. Al glejte nezgodo! — ženitvanski dan dospělo mi je pismo, kakor Vam je znano, in to — od roke naj starej ega brata Julijinega, ktero Vam tu v originalu priložim. Takole se je glasilo: „Dragi gospod! Pred vsem drugim naznanjam Vam prežalostno novico, da so nam blagi naš oče pred tremi meseci umrli. Ni se nam še ta srčna rana zacelila, in že nemila smrt okoli druge žrtve v nasi družini lazi. Čudili se boste morebiti, ko Vam povem, da le z Vašo pomočjo bi se utegnila ta nesreča odvrniti od naše hiše, in vendar je temu resnično tako. Sestra moja Julija boleha, odkar ste se Vi, gospod, oddaljili iz naše okolice. Izvedel sem pa jaz tej reči še le zdaj pravi vzrok. Rajni oče moj, izrejeni v šoli prej šnj e dobe, postopali so po načelih stališča svojega, ter sklenili bili Julijo omožiti s knezom B..., in to sicer proti njeni volji. Jaz, vojnik kakor Vi, sem bil takrat dalječ od domovine svoje; sicer bi bil očeta, ki so mi bili posebno dobri, že kako v tej reči pregovoril. Tudi Julija sama se je stanovitno in odločno upirala nameram očetovim, ter vkljub vsem na-redbam in pripravam svatovskim od posiljenega ženina nič slišati in vedeti ni hotla. Zastran slovečega imena naše rodbine niso hotli in mogli Julije z grdo v zakon siliti, in tako so oče pri vsi svoji ostrosti morali pri-jenjati krepki volji sestřini, ter začasno odložiti ženit-nino. Med tem smrt očeta pokosi in razruši ob enem tudi nameravano zavezo s knezom B ... — Al tudi Julija je jela med tem časom od znotranjih britkosti hirati, deloma zato, ker so oče silno neprijazno ž njo postopali, deloma in še več zato, ker jo misli mučijo, da je od Vas pozabíjena, akoravno je oskrbnik na moje vprašanje sedaj odkritosrčno povedal, da le po oštri oče-tovi zapovedi je moral po taj iti vse Vaša in tudi njena pisma. Ker očeta zdaj ni več med živimi, jaz pa se 101 ne skladam z ostrimi načeli njihovimi, toraj, kakor na- komur se zdí, z Avstrijo pometa, beró: „Avstria est in slednik pokojnega očeta in ko starosta v našem rodu, orbe ultima" namesti po stari tolažljivi šegi: „Austria Vas rad sprejmem priprostega pa poštenega plemenit- erit in orbe ultima." nika kakor svaka svojega. Rad položim toraj v roke Vaše osodo sestrice svoje, ker sem prepričan y da v zavezi ljubega ljudn Vam in na V strani jej cvetó dnevi sreče 9 Dopisi. dravja in zadovoljnosti. Vabim Vas toraj prav Iz Gorice 20. sveč. VI. (Vrtnarska raz pridite nam, ako Julije še niste pozabii stava.) Maja meseca in to od 14. do 18. dne napravi pridite pa brž ko morete, ker je sestra vedno zeló bo- pri nas v Gorici kmetijska družba razstavo s po mla- lehna in zdravniki trdij utegne ubraniti zgrabljivi Vaš najprijazniši 9 da V godnji smrti. To Vam sporoča MJlrAlni IrvtAf» A/f il nazočnost jo danskih vrtnarskih in cvetličarskih reči (ze- Zatem mi piše Ljudevit dalj Nikolaj knez M le nj ave y povrtnme y cvetlic, sadja itd.) Podělilo se bode izvrstnim pridelkom 9 srebernih in 18 bronastih svetinj 9 Í9 Na to mikavno va- vrh tega pa tudi nekoliko daril v denarjih in pohvalnic. bilo prihitel sem le-sem. Zakoni naše pravoslavne cerkve Teh svetinj in daril pa morejo taki pridelki deležni dop UŠ Čaj 0 mi po starem pravu, oc oiucui \J\x~ umi, ivi ow piu^ai u. uma. vi, ty JO v/vn vn«ui- stopiti od svoje zaveze z Milico, in sklenil sem tudi škanega, Tržaškega in Isterskega. Pridelki drugih dežel da daj se smem od biti ki so pridelki domači, to je Goriškega, Gradi- poslužit se te svobodnosti. Žal mi je iz vse duše 9 da sem tako hudo razžalil čisto in plemenito srce Mi- v denarjih ne dobó se sicer tudi bojo vzeli v razstavo; al svetinj in daril 9 ampak pohvalnice. Kdor kaj » ne morem y ne morem drugač; upam pa razstaviti hoče, naj saj 8 dni pred začetkom razstave to naznani razstavnemu odboru kmetijske družbe v Gorici, kteremu naj ob enem tudi pové, koliko ličino, tudi in nadjam se, da mi bo ta blagi angelj v človeški odobi moj o hudo bij o sčasoma vendar-le odpustil išite mi urno, kako prenaša Milica težki jarm dušnih prostora (po kvadratnih sežnjih) bodo potrebovale za jaz naložil, al odvzeti jej razstavo omenjene stvari, kterim naj se tudi dodá imé, stisek, kterega sem jej ga ne goče, sam vim za vs morem da elej Priti pa vendar hočem brž ko bo mo- kakor je navadno 9 izprosim odpuščenj od ondi, kjer Oh nie ? in se pošlo koliko muk trpim, kadar pomislim imé v znanstvenem jeziku. Iz Ipave 19. sušca. raste, pa, če mogoče, tudi Julii a, odkar sem na to ubogo sirotiko se sicer popolnoma ozdravěla, vendar pa pr njej > ni bolj 9 kar tudi zdravniki enogl Je Novice" so v posled-njem svojem listu razglasile žalostinko ^ da smo zgubili . L. mnogo yrlega rodoljuba, prečastitega župnika Kriške fare potrj uj ej o u y9 To je bil zadržaj Ljude vito vega pisma mi je bilo zdaj početi ? Naznaniti Milici to, brez Sušnika, in že nam je nemila smrt zopet druzega možaka vzela, kteri ni bil sicer višega gospôskega stanu njo ubijavno resnico, nisem si upal popolnoma pa zopet ni kazalo. Sklenem toraj Kaj dvombe vendar pa zaslužen veljak, kakoršnih nam je v sedanji zamolčati jej novi dôbi v obče dobro silno JO pu^uiuuma pa ^upci ui xxaaaiv/« uivicucui tuiaj , p0- uauiiou uao piauuuuiu. iu uv/ivnu gvop« v. viíwwujmu svetovati se v tem oziru z zdravnikom, starim svojim 14. dne t. m. gosp. Jožefa Ferjančiča, posestnika prijatlom, kterega je bila Milica, od nekoliko dni vi- in župana na Slapem. Že sijajni njegov sprevod, pri doma oslabela in v postelji ležeča, na veliko naše pri- kterem se je mnogo mnogo solzic potočilo, je šprice val, govarjanje in prošnje vendar k sebi dopustila. Naznanil da so Ipavci znamenitega moža zgubili. Kaj pa je bilo namreč naš preč. kanonik in dekan gosp treba. Pokopali so Grabrijan sem zdravniku vse Ljudevitovo pismo pišite urno gosp časa > kako in kaj ter dal mu prebrati na tem možu y bodeš, dragi bralec, v Prijatel mi na to odgovori: „Od nega rašal, tako poseb- y da mu tako slavo nateguješ? Da s hvalo nje-naj svoj osebni prihod za nekoliko govega izvrstnega delovanja preveč prostora ne jem- odloži. Dolgo mu menda ne bo treba čakati, akaj ako me vse ne goljufá, boleha njegova nesrečna mlada ženka za boleznijo, zoper ktero ni nobenega omenim samo silna potreba 1850. leta se je bila na poslopje pre- nekaj, pokazala, duhovniško delati grob zdravila, in ktera jo bode kmalu spravila v Na le-to zdravnikovo prigovarjanje sem zdajci Lj devitu pisal ter naznanil mu z malimi in hladnimi be sedami stan njegove nesrečne Milice. 1856. leta je ravno tako bilo treba čisto novo (Konec prihodnjič občinsko šolo sezidati in šolskemu učeniku prihodkov preskrbeti. Vsakdo vé, kadar so se kdaj duhovniška poslopja predelovala ali celó šole zidati morale, koliko obravnav, koliko ogledov in koliko stroškov na vse strani da je bilo treba, in koliko let da je vselej pre- Kratkočasnica pa tudi podučnica y 9 ce treba kaj doživelo, m iz starega duhovniškega poslopja, ki teklo, predno se je Avstrijski AEJOU. i™ ^jmm ali — novalnici podobno, prav primerno „bolnika posétiti „bolnika obiskati", Stari Slovenec je djal: seje iz novega prav pripravna sozidala na Slapem se je ni bilo skoraj sta-stanje naredilo, šola 9 đa poseščati", novi Slovenec pravi: smem reči nobena gospóska za to ni nič vedela skoraj y) ù JJ.T f JÍV* VUVV I^IWTI • OUJVUL1 * xavMVMw «v f Hrvat: „bolnika pohoditi", in Srb: da se na inženirske in ogledovavske komisije ni solda bolnika oblaziti." Kdor ima sedaj prav? poprašuje potrošilo in plaćano bilo je vse, da ni bilo zato ne ene etelko (Anhang zur Gramm. XLII.)? Tako se ločimo krive besede pri občincih slišati. In zakaj vse to? Zato, ker so Slapenci modrega župana imeli 9 ki ie pre- videl 9 med seboj, kedar smo zgubili staro dobro besedo ! Tako se godi nam Avstrijanom, kar je Avstrija postala dvalistična in je giniti jelo njeno čestito imé. Nekteri skih mož jej pravijo zdaj po Litaviji „To- in unostranska Litavija" in da nespametno upiranje več škoduje nego pomaga, (Cis- in Translajtanija) ; „Politik" je nasvetovala bila ki je soseščanom dobrovoljno potřebnost pokazal, in da vse to mora biti, da navadno pravilo občin- „Brani se, dokler moreš", ne bo nič veljalo ime yy aj. o. i. j wwiiij I J ^ J- VJLAU411, J V ▼ v/vv « V**^» j v ~ ~ ~ ~ ^ ~ ~ --, ti --r - ~ - - - jr--------J-- Cistransduolitigantium" : Magjari so jeli rabiti da se ni nikogar na silo pritiskalo, blagovoljno poskrbel naslov „Ungarija ali Ogerska in druge dežele s tem, «« jv. ^ u0t«UUTi Njih Veličanstva", in nekteri že: „Zvezani dr- bilo delo izvršeno, ki bi se po dragih komisijah še ne žavi Ogerska pa Avstrijska". Neki Tirolec je bilo začelo. Posebno izvrstno modro je mož za učite- davkov plačujemo, Ijevo plačo preskrbel, da pride za vse potomce prav da je ustanovi sam dal 500 gold, in tako je več gledé na to, da takraj Litave nas državljanom unstran Litave nasproti bridko-šipljivo Tmeli so soseščani ravno še obligacije od národnega imenoval „Zinsleut-anier". Tako se ločimo med posojila. Previdni Župan je porabil to priložnost dopo- seboj y MIi J J M-Jk A JUL U 4 V ML V Mi U JL V 1 • JL MI1XV WW VAAXIV 4-LA V ^ v ^ ^ • ^ f • ^ — — Ju J ker smo kako čestito imé zgubili! Zato nekteri vedati jim, da, kar so daii so dali, in da jim to, kar poredneži znani avstrijski AEJOU zdaj , ko že vsak 9 so dali 9 li, tvoii ou uau, okj uau^ iu uc% jirn KUJ a«i najbolj v prid pride, ako svoje posojilne liste s 102 zložijo, da se za-nje obligacija zamenja, iz njenih obresti pa naj se učitelj plačuje. Ubogali so ga in slapenski učitelj se sedaj plačuje, da bi kmalu občina ne vedela od kod. Tukaj je ranji župan žareč izgled, po kterem bi se v marsikaki občini brez krika in nepotrebnih stroškov kaj naredilo, ako bi glavar s tako pazljivostjo za občinsko blagostanje vnet bil! Ranjcemu gré hvala, da ga njegova županska čast ni nikdar slepila; akoravno je bil, da-si kmet, dobro omikan in izveden mož, ni vendar nikdar nobene reči brez posvetovanja s svojim duhovnim pastirjem g. M. Kodrom storii, — bila sta v spodbuden izgled vsem srenjam kot duša in telo skle-njena. Nas Ferjančič je umel dobro nemški govoriti in pisati, pa kakor hitro je njegov bistri um prešinilo to, da národna slovenska reč v veljavo prihaja, se je tudi s celo dušo v podporo narodnosti postavil in nobeno grajanje: „Aber Sie Herr Ferjančič, dass Sie sich mit dem abgeben", ga ni moglo od navdušenega spoznanja odvrniti. Ljubljanski čitalničarji se še spominjajo, da so jim bili Ipavci 1861. leta poslance v pozdrav poslali in vodja tega poslanstva bil je ravno ranji J. Ferjančič. *) — 1856. leta je bil za zasluge svoje od pre-svitlega našega cara postavljen s srebernim križcem s krono. — Po svojem stanu dobro olikan je tudi rad po-potoval in se čez domači prag kam ozrl. Přehodil je s svojim preljubljenim prijatlom omenjenim g. M. Kodrom veči del laške dežele, a ogledal je tudi zlato Prago. — Bil je ud kmetijske družbe kranjske, ustanovnik Matice slovenske, ud družbe sv. Mohora, bil je naročnik „Novic" od prvega začetka do zdaj, pa tudi druge slovenske časnike in knjige je marljivo prebiral. — 18 let župan umrl je v 62. letu svoje starosti. Bog mu daj večni mir v rajski domovini, tukaj pa po vseh slovenskih občinah zvestih posnemovalcev ! Novomesto 15. marca. +. — Danes je čitalnica naša na svojem glediščinem odru predstavila sloveČo Ravpachovo žaloigro „Mlinar in njegova hči", ktero je poslovenil žalibog prezgodaj umrli slovenski pisatelj Fr. Malavašič. Znano je, da ta igra tudi med nemškimi spada med najteže; radovedni smo tedaj bili, kako bo šla našim domoljubnim prostovoljcem izpod rok. Tolikanj bolj nas je tedaj veselilo, da po pravici moremo reči, da je bila predstava izvrstna; ni čuda tedaj, da je bila z občno in glasno pohvalo sprejeta. Ker gré tukajšnji Čitalnici zasluga, da je prva to imenitno in težko igro v slovenskem jeziku spravila na oder in tako zopet protivnike našega jezika vnovič djansko prepričala, kako neslani so vsi protigovori in kako hudobna vsa obrekovanja zarad olikanosti našega jezika, naj mi bode dovolj eno osebe našteti, ktere so pripomogle v lepi vspeh igri. „Mlinar Crnot" je bil gosp. Kalčič, njegova hči „Micika" bila je gospodičina Zajdelnova, „Županja" gospodičina Semenova, „Korénka" gospá Baharjeva, njen sin „Janko" g. Zajdelj, „Pivek" g. Rorrnan, „Meta" gospodičina Durinijeva, „Matija" g. Krišt of, „Luka grobokop" g. Pogačar. Vsi so svoje naloge veče ali manje prav dobro řešili in cela igra se je tako dobro vjemala,^da je bilo veselje. Glavne in najteže naloge „mlinar Crnot", hči „Micika" in „Janko mlinarski hlapec" so se vršile tako izvrstno, da smo se res čudili; gospodičina Zajdelnova seje pa posebno še v 5. djanji krasno odlikovala. Kar se sce-nêrije tiče, bila je v vsem lepo vrediena, in posebno še pokopališče, ktero je g. Wagner čudovito hitro in tako lepo sestavil, da zasluži očitno pohvalo za svoj trud. Se nikdar ni bilo vkljub viši vhodnini tolikanj ljudstva přivřelo v čitalnico kakor ta večer; mnogo ljudi se je *) Nepozabljivi so ljubljanski čitalnici vrli možaki, ki jih je vipavska dolina jej poslala na tolažbo, na podporo leta 1861 ! Vred. moralo vrniti, ker še stati niso prostora dobili. — Tako nam je čitalnica naša zopet pripravila en mika-ven in znamenit večer, kterega ne bomo kmalu poza-bili. Nas pa so ta večer še posebno želje obhaj ale, da bi pisatelji naši bolj marljivi bili v spisovanji slovenskih bodi-si izvirnih bodi-si prevedenih iger, da bi rodoljubnim igralcem gradiva za slovensko gledišče ne pomanjkovalo, kajti zapazili smo, da so naši slovenski igropisalci nekako zadremali, ker to, kar zdaj imamo, so le delà prej šnj ih let. V Senožečah 19. sušca. (Pos kušen prostovoljen dvomórVčeraj sta si popotna mož in žena iz Spleta (Spalato) vv Dalmaciji z imenom Jožef in Vincenca Schelini (Skelini), ki sta od nedelje večer tukaj bivala, velike žile desnih rok — nad lehtom — přeřezala iz namena, da bi jima kri utekla in bi tako smrt storila. Hišni, kterim se je čudo zdelo, da do ene popoldne nikogar iz sobe ni bilo, našli so ju na postelji mirno ležeče, po vsi postelji in pod njo pa je bilo že krvi toliko, da je bilo strašno videti. Ko jima je tukajšnji zdravnik rane brzo zašil, sta se zopet zavedla, al hudo grozila, da sta še živa, ker sta za trdno sklenila svojemu življenju konec storiti, in to zato, ker ju je nek žlahtnik za znesek od 12.000 gold, ogoljufal in pravice ništa mogla doseči. Ustavila sta se bila tukaj na poti do cesarja na Dunaj, kakor pravita, da jima pravico v imenovanom dolgu stori. On si je že pred 3 tedni v tržaški gostilnici „pri Kroni" kri iz leve roke odprl, pa so ga tudi še ob pravem času zasačili in v bolniš-nico spravili. Pokaza! je danes to rano; ravno zacelila se je. Sprva sta trdila, da sta drug drugemu přeřezala žile in to dvakrat ponovila, ker ni hotla kri prav teči ; potem pa, ko sta bila uradno zaslišana, sta rekla, da je vsak sebi žile přeřezal. Štiri britve so bile na mizici pri postelji za to napravljene. Po ukazu tukajšnje županije sta bila vsak v svojo sobo pod stražo djana, zarad previdnosti, kajti zmeraj sta na nože pazila. On je 55, ona pa 48 let stara. Obleko sta imela še precej dobro, kazala sta tudi po govorjenji, da sta do sedaj dobro živela. Našla se je tudi oporoka, ktero je on pred grozovitim tem djanjem spisal in ona jo lastno- ročno podpisala. Postrežena sta bila od hišnih in po skrbi županovi z vsem, česar sta potřebovala; al ona odbijala je vso postrežbo, rekši, da hoče lakote pogi-niti, ker jej ni kri utekla. Danes zjutraj ju je županija naša po vozu do Sežane odpraviía, odkodar ju po-tirajo dalje do domovine njune. Bog nas obvari tacih gostov ! Iz Kranja 23. marca. — Prihodnjo nedeljo 29. marca ob 8. zvečer bode v čitalnici naši, „beseda", ktere nacrt je sledeči: 1. „Entrainante", valčik od Ascherja. 2. „Na gorah", zbor Tovačovskega. 3. Over-tura k operi „Lucia di Lamermoor" od Donizetti-a za glasovir in gosli. 4. „Svoji svojim", čveterospev. 5. Sa-mospev moški. 6. Pobitmeti k tanci od Hynka Řeháka. 7. Humorističen govor. 8. „Igra Piké", Saloigra v enem djanju. Po besedi tombola. Iz Ljubljane. Volitev odbornikov za kupčijsko in obrtnij sko zbornico je dovršena. Volilni komisiji je došlo 1734 glasovnic, od kterih je bilo 341 za-vrženih (in to glasovnic o boj ne stranke) in sicer 295 zato, ker niso bile vsaka posebej zapečatene, 46 pa zavoljo raznih drugih pomanjkljivosti. Izvoljeni so za trgovski oddelek: gosp. V. C. Župan, trgovec v Ljubljani z 929 glasovi, gosp. Jožef Kušar, trgovec v Ljubljani z 911 glasovi, gosp. Andrej Lavrenčič, trgovec v Postojni z 907 glasovi, gosp. Matevž Piree, trgovec v Kranji z 901 glasom; za njih namestnika: gosp. Karol Ovajer, trgovec > 103 v Ljubljani z 904 glasovi in gosp. Vaso Petričie, trgovec v Ljubljani z 904 glasovi; za obrtnijski oddelek: gosp. Jožef B laz nik, last-nik tiskarnice v Ljubljani z 931 glasovi, gosp. Janez N. Horak, roko vičar v Ljubljani z 930 glasovi, gosp. France Mali, usnjarski fabrikant v Ljubljani z 922 glasovi, gosp. Jožef Střcelba, svečar v Ljubljani z $22 glasovi; za njih namestnika: gosp. Matevž Sreiner, pa-sarski mojster v Ljubljani z 900 glasovi; za fuzinski oddelek: gosp. Janez Toman, fužinar v Kamnigorici z 903 glasovi. Izvršile so se toraj volitve od konca do kraja po nasvetu „odbora zastopnikov kupčij skega in obrt-nijskega napredka", kteri je po „Novicah" in „Triglavu" omenj ene može priporočal in se zaupljivo obračal do volilcev. Nasprotni stranki niso pomagala niti diri in téki po mestu, niti pisma, ktera so se pošiljala v vse kote naše domovine, niti najemniki, kteri so hodili po deželi in vabili glasove nasprotni stranki. Niso jih môgli z vsem napenjanjem doseći več kakor komaj polovico unih. Kdor ima oči, zdaj saj spet očitno vidi, ktera stranka ima narod za seboj. Le skličujte se na deželo, pa se bo vselej pokazalo, na kteri strani je večina! Mi se nočemo napihovati spet s to sijajno zmago, kakor bi se šopirili nasprotniki naši po „Pressah" in njenih tovaršicah; le to moramo konstatirati, da v našem taboru je zaupanje dežele! — (Konečná sodniska obravnava.) Ko je bila, kakor so poslednje „Novice" popisale, konečná javna pre-iskava zarad dogodkov 23. julija, kterih se je udeležilo tudi nekoliko udov nekdanjega „Južnega Sokola", je c. k. državni pravdnik g. Dr. Lehmann poprijel besedo. Ceravno se ne da tajiti — je rekel — da je bilo v oni dogodbi tudi narodno sovraštvo vmes, se vendar sodnija mora staviti na objektivno stališče, brez ozira na politične in družinske razlike. Potem je na kratko popisal bistvene dogodbe po noči od 23. do 24. julija u. 1., in povzel tudi to, kar se je že ponoči 21. julija med turnerji in sokolci godilo. V prevdarku posames-nih djanj državni pravdnik ne najde nič dokazanega, da bi bil Josip No 11 i kriv. Zoper Železnikarja je dokaj prie, zoper Garb aj sa pa dokaz iz tega, ker se zoper njega strinja več sumov. Zoper Janeza in Jožefa Križaja govorijo prisežene priče (Tambornino, Kalan, Wallana, Dereani, Uršule Hočevar in trgovca Hauffen), tako tudi zoper Ed. Horaka in Per. Kaj-zela, po takem jih toži vse štiri zločinstva javne silovitosti krive. O K. Sassenbergu prepušča drž. Fravdnik razsodbo sodniji. Od zatožbe zoper Lud. Va-ento odstopa drž. pravdnik, ker je zdravniška pre-iskava kazala, da je desna roka njegova tako mrtvudna, da še udariti ne more; tudi zastran tega, da je svetil, ni kriv prestopka zoper varnost lastnine, ker v veži ni bilo nikakoršne reči, ki bi se bila mogla vžgati, in tako tudi J. Kam ne. Zoper Val. Vidica govori pri-sežena priča stari Franc Schantel, dalje to, kar je po-licaj G-orše povedal, in da se je Vidic drugi dan sam v trafiki ponašal s krepko pestjó, iz vsega tega se da posneti dokaz teškega telesnega poškodovanja. — Kako in za koliko časa naj se kaznujejo udeleženci, to državni pravdnik prepušča sodniji. Po tej zatožbi c. k. državne pravdnije je poprijel zagovornik dr. Razlag besedo. Gospod dr. Razlag je začel svoj zagovor s tem, da pred vsem odvrača krivo misel, da to, kar se je ponoči od 23. julija 1. 1. godilo, se jemlje za demonstracijo in sovraštvo zoper nemštvo v obče, in razjas- nuje razvitek slovenske narodnosti, čegar naravni následek je, da ste se ustanovile na zemlji slovenski dve stranki. Jaz toraj mislim — pravi zagovornik — da prav ta želja po napredku našega dolgo zanemarjenega naroda je vzrok, da naša mladina zmiraj in povsod čuje nad tem, da se odpravijo ovire, ki zadržujejo to napredovanje. Pri tem pa se prav lahko zgodi, da sèm ter tjè vstane kak prepir. Dalje pa „Kranjca" Mata-jec in Tambornino sama ne pravita, da sta Nemca. še manj pa morata biti zastopnika nemškega naroda in da se nemško telovadsko društvo nikakor ni žalilo s tem, da so se Matajcu s klobuka odrezali želodje, če bi bil to res storil tudi zatožencev kdo. Postava sama pa tudi dolocno izreka, da sovraženje posamezne osebe še ni žaljenje naroda ali cele družbe, in to sedanji minister prava dr. Herbst trdi v svoji razlagi. Beseda „nemškutar" pomenja člověka, ki ni Nemec po rodu, se pa vendar posebno poganja za nemštvo itd., to pani nikakoršno razžaljenje. Tambornino je sam obstál, daje Altu, ki je pel: „Hali halo", prejšnji večer dal zaušnico ; on sam je obstál, da je še več takih posilstev storil, zlasti g. Sassenbergu, tako tudi v gostilnici „pri kolovratarji." Ker je tedaj znano, da je Tambornino večkrat svoje sovraštvo pokazal zoper „Sokolce" in da se je nalašč mudil pred vratmi, zato jaz mislim, da je prav on sam kriv večidel vseh teh nerodnosti, nikakor pa tega ni krivo nemško telovadsko društvo, ktero menda vendar ne bi hotelo njega spoznati za svojega zastopnika! Po tem vvodu je govornik v pretres vzel I. djanje. Z objektivnega stališča sem že dokazal — pravi — da to hudodelstvo nikakor ni bilo storjeno. S subjektiv- nega stališča je pa državna pravdnija sama od svoje dotične zatožbe zoper g. No lij a odstopila, toraj mislim, da tudi visoka sodnija izreče, da g. Noli tega hudo-delstva ni kriv. — Zoper g. Gar baj sa hoče se obr-niti §. 138. št. 7. Toda zoper tega zatoženca se ni po-vedalo nič, iz česar bi se dalo sklepati, da bi se ta §. obrnil na Garbajsove besede : „Dozdaj sem mislil, da si pošten člověk, zdaj pa vem, da si brezznačajen." Nadjam se toraj, da bode visoka sodnija z objektivnega in subjektivnega stališča izrekla, da Garbajs ni kriv. — Ozir g. Železnikarja tudi ne veljá §. 302., ker ni dokazano djanje. Da bi bil zapadel §. 468. s tem, da je „želode" odřezal, se tudi ne more reči, ker se si. državna pravdnija skličuje na negotov izrek prič, ki so rekle, da jih je „menda" on odřezal, on sam pa to taji. Ker sta pa to djanje s prisego potrdila Matajec in Wolf, zato prepuščam sodniji, da ona izreče, ali se jej to djanje po §. 468. in 431. zdi dokazano ali ne; in če misli, da je, naj se ozira na mladost in dosedanje lepo vedenje zatoženca, da mu odmeri kar mogoče maj heno kazen. — Ozir javnega posiistva, kterega je po §. 99. št. 13. obtožen g. Jan. Križaj, sem jaz tega prepričan ja, da ni dokazano, da bi on bil to storil. To trdi edini Tambornino, vse druge priče pa so izrekle, da so sicer slišali besede: „izdajavec, odpadnik, pobite ga, nemški pes", a izreči ne morejo, da jih je gotovo on govoril. Zarad tega mislim, da vis. sodnija izreče: g. Križaj tega hudodelstva ni kriv. Drugo djanje dogodka je prestopek zoper javni mir. Jaz sem tega prepričan, da je vsega tega dogodka, kakor sem že dokazal, Tambornino sam kriv. Dalje so si njegovi izreki sami v nasprotji, zlasti to, da je pri obravnavi izrekel, da vrat ni bil popolnoma zaprl, ampak da jih je naslonjena tiščal, tako, da so režala za dva pednja, da je gledal skoz špranjo in da je videl luč iz kavarne nesti. To si je navskriž z njegovim prejšnjim izrekom, da je slišal šum pred zaprtimi 104 vratmi. Daije njegovo maločastno nravno spričalo (Conduite-Liste) pri voj as čini dokazuje, da je pijanosti vdan; lahko je torej verjeti, da tisto noč ni bil trezen. Znano je, da so se ponoči med 6. in 7. decembrom 1. L godile grde nerodnosti nemških turnerjev na dvorišči Novakove gostilnice, in da so bile za tega del nektere priče, ktere tukaj zoper župana govoré, ob s oj ene. Znano je tudi, da je Tambornino večkrat dražil Sokolce. Videti je, kakor daje Tambornino Sokolce hotel spraviti v zadrege, kajti priča Pirker je izrekel, da je slišal vrata štirikrat zaloputniti. Vrn tega ni dokazano, da so obtoženci bili oni, ki so jo bili v vežo vdrli za Tamborninom. Važna je v tem oziru izreka dekle Ur-šule Hočevarjeve, ki je določno izrekla, da teh 10 gospodov, ki tukaj sedijo, nobeden ni bil pričujoč, ko so hlapca vlekli iz konj skega hleva, ampak aa je to storil človek Mavec po imenu, kterega pa ni tukaj. To kaže, da je Tambornino res hotel Sokolce spraviti v zadrege, ker jim je nasproti postavil z vilami o b o r o ž e-nega hlapca. To potrjuje tudi to, da Tambornino taji, da je zvonil, čeravno so tri priče izrekle, da so slišale zvonjenje in ob enem tudi klic, „pamagajte". Vrh tega je izrekel hlapec, da je trdo spal, in da ga je zvonjenje zbudilo, ne pa Ťamborninovo klicanje, tako je tedaj nemogoče, da bi bil kdo od zunaj tako naglo přišel v vežo, iz ktere tudi Tambornino ne bi bil mogel tako naglo ubežati ; tudi ne bi bili oni, ki so v vežo prišli, hlapca srečali sredi veže. Meni se torej sili misel, da je Tambornino iskal te nerednosti. Vsa ta djanja, namreč: iti v vežo skozi na pol odprta vrata, prijeti oboroženega člověka, tepsti ga, (ti, ki so šli v vežo, so lahko mislili, da jih hoče napasti, daje nevařen človek) in poškodovati ga, so pač le okoliščine enega in istega djanja. Ker pa sl. drž. pravdnija vsako posamezno okoliščino sodi za samostalno djanje, zato moram tudi jaz odgovoriti na vsako posebej. Za kaljenje hišnega pokoja ni nobenega dokaza, ker ni imel nikdo orožja; kar se tiče sile, moralo bi se dokazati, da se je to zgodilo iz kakega namena, sicer ni hudob-nega sklepa, ki je podlaga vsakemu hudodelstvu. Pri tem dogodku ni bilo niti orožja, niti namena, hudodel-stvo doprinesti, torej manjka bistevno znamenje ob-dolženega hudodelstva. Drž. pravdnija se opira na iz-reko Tamborninovo; al ta sije navskriž sè svojimi izre-kama, vrh tega samo njegova izreka po §. 270. st. 1. ni dokaz, ker je on poškodovanec. Dalje letí le sum, ni pa nobene določne izreke o zločinstvu javnega posilstva. To tedaj objektivno nikakor ni dokazano. Iz subjektivnega ozira tudi ni dokazano o E. Horáku. Zoper njega priča edini Tambornino; njegova izreka pa je neverjetna, že zarad tega, ker v tèmi ni moč spoznati ljudi. Zoper tega obtoženca govori le še priča Wolf, ki pa pravi, da ga je le v veži videl. Nadjam se torej, da vis. sodnija Horaka za nedolžnega spozna. Ozir P. K a j z e 1 a se skličuj em na to, kar sem ravno rekel; tudi njega so videli le na ulicah, tudi njega je Wolf videl le v veži, toda še le, ko je bila luč prinesena; tudi ozir njega se nadjam sodbe, da je nedolžen. Kar se tiče pravnika K r i ž a j a, dokazano je, da je bil v kavarni, ko se je zagnal klic na pomaganje; ta klic pa se je zagnal še le potem, ko so bili nekteri vdrli v vežo. Tudi zoper njega priča le Tambornino ; nj egova izreka pani dokaz tudi zato ne, ker je tej prici malo verjeti. Zoper tega obdolženca je misel hlapca Kalana, ki je izrekel, da se mu po velikosti zdi on tišti, ki ga je tepel; ali pri obravnavi je Kalan sam povedal, da tega vendar ne more za gotovo trditi. Tudi o tem zato-žencu mislim, da visoka sodnija izreče, da ni kriv. Tudi ozir zločinstva omejenjav osobne svobodě ni nič dokazano, kar zahteva §. 93. Ce so tudi kteri mo- A w jih varvancev (kar pa ni dokazano) v veži bili, lahko so mislili, daje mož, ki jim je naproti přišel z vilami, nevařen človek, in ves drug, kakor oni, kterega so morda hoteli klofutati. Da so Kalana přijeli, tó je naravno, kajti večkrat se tó zgodi pri tepežih, da se ne-dolžni zgrabi, se ve da po zmoti; to pa ni javno po sil stvo. Kar se tiče poškodovanja, da mu je bil zob izbit, Srav za prav le okrušen, to gotovo ni težko poško-ovanje; izreki k tej obravnavi poklicanih zdravnikov ste si v bistvenih rečeh navskriž, torej sem te misli, naj se popraša fakulteta zdravništva v Gradcu, kaj misli ona o tem. Dr. Fux trdi, da vsak izbit zob je težko telesno poškodovanje (Dr. Fux je rekel, da tako se je on v šoli učil!! in pri tem tudi še zdaj ostane), Dr. Stockel pa pravi, da v tem primerljeji vsa telesna poškodovanja skupaj delajo težko poškodovanje. Njima nasproti je prof. Schauenstein (najveljavniši sodniški zdravnikj, ki trdi, da le prav malokdaj je izbit zob težko poškodovanje. Zato zahtevam, naj se to v raz-sodbo dá zdravniški fakulteti. (Sodnija ni dovolila.) Zoper L. Valento se je le izreklo, da je bil v veži, kjer je luč držal; zdravniki so pa izrekli, da ima obtoženec tako pohabljeno desno roko, da je visoko še vzdigniti ne more; ker je majhne postave, moral je luč visoko držati le v levici. Vrh tega je Kalan izrekel, da ga je videl le roko stegati zoper njega, ne vé Í)a ne, ali ga je udaril. Tudi zarad njega toraj pred-agam, naj vis. sodnija izreče, da je nedolžen. O Videc u pravi drž. pravdnija, da zoper njega priča g. S chante 1 starji in njemu gre vera, toda Sch an-tel je le rekel, da je Videca le videl med onimi, ki so zadnji šli iz veže. Pač je verjetno, da je v vežo prišlo mnogo ljudi zarad velikega šuma in ker so bila vrata odprta. To pa še ni dokaz, da je on kriv tepeža. Govorjenjé, ki ga je drugi dan v trafiki slišal G. Gerk-man, pač nič ne dokazuje, saj je znano, kako radi se bahajo mladi močni ljudje po tacih pripetljejih; po vsem tem se nadjam, da vis. sodnija izreče, da je Videc nedolžen. Dekla Uršula Hočevar je svojo izreko, da ie spoznala H. Garbajsa, pri javni obravnavi sama prelklicala. Ozir prestopka po §. 449, je gospod drž. pravd- nik že sam izrekel, da sta L. Valenta in Kam nedolžna, temu predlogu se pridružim tudi jaz, ker je dokazana njuna nedolžnost. Ozir zločinstva javnega zločinstva z žuganjem po §. 99, kterega se toži H. G a r b a j s, moram omeniti, da je žuganje po 98 §. le tedaj zločinstvo, kedar se ž njim kaka oseba res v strah pripravi. To pa se tukaj ne more reci, ako le pogledamo krepkega Tambor-nina in šibkega Garbajsa in da je Tambornino že bil iz poti, ko so se slišale te besede. Konečno še omenim, da se je pri javni obravnavi marsikaj bistvenega razjasnilo, ter moram priznavati, da se je ta dogodba tako natanko in obširno preiska-vala, da bi se bilo lahko vse pozvedelo, ako bi se ne bilo godilo pozno v noč in da se ni tako naglo zvr-šilo. Da je pa izmed tolike množice, ki se je bila zbrala, zatoženih le 10, to kaže, da so bili pri tem dogodku še drugi ljudje vmes, ki so tolikanj preka-njeni, da še v preiskavo niso prišli. — Uršula Hočevar je izrekla, da onih dveh, ki sta hlapca přivlekla iz hleva, ni tukaj ; imelo bi se toraj preiskavati, ali ni glasoviti postopač Mavec bii prav tišti, ki se je ude-ležel tega djanja. Vrh tega konstatujem, da so moji varvanci sinovi vse časti vrednih rodovin in da se ne smejo staviti v vrsto navadnih pretepavcev, to tem bolj, ker je mogoče, da so to storili vse drugi ljudje. Meni 105 se zdi ta dogodek le tepež, torej ne gre, deliti ga na „Novice" večkrat zavrnile. Přežili so — kakor tedaj več posamesnih djanj, kakor je to storila si. drž. pravd- celolétna skušnja spričuje — ti korespondenti mj». Da je Kalan bil poškodovan, to je dokazano, celó to dam še veljati, daje bil težko poškodovan, m kakor jastrobi na jagnje, da bi kaj krivičnega stak- nili ) tu ua-iAi o^ vi«, wxx icůav ťuoxvuuuvau; cií um, česar bi se mogel dolžiti župan, xn msu se 83 kaz. postave odločuje, da se mora komu sila spolnile vroče želje. Ponoćna dogodba 23. julija Al niso se goditi , «JB.U ilVVU UWÍU1JWI/1 íilUWUOKTV »UV T Al^Hl YUV/XW ftlVll J Kj ^Vř liaj\ljUVUl J^JL lOUl /iUjJOlU 1X1 Dl IZiCtUC V C v hišo kakega člověka. Da se je sila godila Kalanu, miriti razkačeni stranki, dobro došla je pisarjem jim y ako hoče obveljati zločinstvo silovitega vdora kteri je po naključbi přišel župan in si prizadeval po- so to je dognano ; al po mojem mnenji se to ne more tudi na tehtnico še enkrat pokladati, ko gre za drugo hu- temna noč pokrivala homatijo ) da čeravno nobeden izmed njih ni bil zraven in je dodelstvo ? namreč omejenje osebne svobodě njega krivičili še 7 se manj celo za tega del, da je dal luč prinesti v vežo, kjer je pa se more v dokaz djanja po §. 152. vzajemno v bil ravs. In proti jugu in severju so časnikom pošiljali 157. jemati, ker sicer bi eno in isto djanje trikrat na cente pisarij, ktere je sodniška preiskava sama na laž postavila. Pisali so „Bohemii", bilo sojeno; to pa po^ mojem mnenji nasprotuje človeč-nosti naših postav vdarku si. sodniji. To priporočam še posebnemu pre- Manner" (Tambornino in Kalan !) hudo zdelani da so bili „deutsche in „Trie- steriei", da je „eine Dame" (delavka Urša Hocevarica Sodbo c. kr. sodnije so povedale „Novice" že v ki je ponoči bila v hlevu!) komaj ušla nevarnosti. ; poslednjem listu. kratko rečeno nič Po polletni preiskavi 9 ktero jckx jluvuuv; • mu 111 bilo tako hudobnega, ua zagovornik bili podtikali županu. Genesis vsega tega pa da bi Je dr. Razlag sam prav natanjčno in obširno imenoval 9 Na ne ka- 9 m kor smo zdaj dokazali, ni od 23. julija 4dnevni konečni obravnavi je tedaj sokolska pravda ampak od zadnjih lanskih volitev. ? Mi pa ko- končana. Potem, kar so že poprej pisarili ljubljanski nečno le vprašamo: je li to pot za mirno spravo med korespondenti po vnanjih časnikih, lahko se je mislilo, domačo in nemško stranko, ako po strastnih pisarjih prihaja? Naj nam dokažejo ti dopi- g0ťvuuvuM . ^V«. „----WW je ———, ^VUIUUV i. zdaj o konečni obravnavi bojo sukali peresa razdraženost veča na vse větrově, da pokažejo svetu, kakošni razboj niki sum bivajo v Ljubljani itd. Takrat, ko so neki turnerji po- rila po svetu, če tudi so ali je kterikrat narodna stranka kaj tacega pisa- noci tako grdo razsajali po dvorišču gostilnice vakove, da je bila groza in so bili kazno vani ; No- ni ne JeJ gespošta ne „Triesterica", ne ,,Ta- „Laibacherica" ne „Pressa", " črhnila besedice; o pravdi Sokolovcev pa so odprti nemški časniki? Ona povsod le brani svoje pravo, pa to je res, da ne dopušča, da bi jej na lastni zemlji gospodovali drugi. Bili so tudi časi, ko je národna stranka v manj š či ni bila v mestnem in deželnem zboru vêdla se ViUUilHl j vr j^A WT Ui MVttuiVT vvt j/m wv una y JLlXVŠObXX^xxl xxx ubagiucul ůuu1u) «x v^uia DC? je, ti pisači napisali na kupe listov po omenjenih časni- kakor se manjščini v parlamentarnem življenji spodobi. u: u „A i/-. »llnuo p^^uf Aív, a ilníí ai: _—„ ~ __x; o i • kih to se vé, je 9) gleiches Recht fur Aile' ktero Ali more sedanja manjščina to o sebi reči? Vsaki hip te baže ljudje zmiraj v ustih imajo. Konečná obrav- je protest na dnevnem redu ali pa pritožba do mi-nava bila je tedaj spet nova voda na njih mlin; popisovali so pravdo tako, kakor da bi zanimivala Evropo nisterstva ! Gospod L. Ravnikar, bivši namestnik c. kr. Ameriko in kakor da bi se še nikjer in nikoli ne državnega pravdnika v Novem mestu in zdaj v Celji, bilo kaj tacega zgodilo, da so se mladi ljudje stepli! je imenovan za namestnika c. kr. državnega pravdnika m Nihče ne bo zagovarjal in ne more zagovarjati take ne- v Ljubljani. rednosti da se je po časnikih tako silen hrup délai z m agi tište stranke v gosposki zbornici ki o tem pretepu, to, je čutil vsak nepristran člověk, mora je 21. dne t. m. po večini glasov sprejela novo za-imeti kak drug nagón, in tega nagona tudi kar nič ne konsko postavo, v kteri je tudi v našem listu že skrivajo pisarji, ker svojim pisarijam ali kar naravnost na čelo stavijo imé župana dr. Coste ali pa njegovo večkrat govorjenje bilo, piše „Laibacherica" tako, kakor da vsa Ljubljana („das hiesige Publikum") vri-obnašanje, na kterem sodnija ni nič krivega našla, tako skala slavo grofu Antonu Auerspergu in se radovala sucejo, da se preočitno vidi, da v vseh njihovih popisih nad glasovanjem zbornice gosposke. Ako turnerji in te pravde jim ni mar za zatožene in obsojene ; ampak tisti ki so na Dunaj poslali adreso proti konkordatu ; za župana našega. Da ti korespondenti merijo naj- čestitajo grofu, protestuje večina drugih, ki so dru-bolj na župana, to je vsacemu, ki ima spomin le zih misli, da se mečejo v isti koš z unimi v besedi UU JJ lia» i* u^oiua; tu j \j y oauuuiu j luia o^vluiu iv zjiju inioii y ua ou iuvj^oj kj v io li /j uiniui v muo^ui dveh let, jasno kot beli dan. Zagrizenost nekterih ljudi „hiesiges Publikum." Mi nikomur ne branimo, da stori tište stranke, ki se sama sebe pri vsaki priliki imenuje kar mu je drago; ali temu se moramo očitno zopersta- ZastOpmCO „ivč*pitaičii iu „iiiuougoii^ijo , víci«»viiu ic um, viti, un It 1 r» tv\ A î V\ î A» A / \ VI -f 1 1 Ah An I AAnl AV\(i in porazumite stranki. Pri teh volitvah, in sicer tisti dan, ko kum dlloilljvl. jl xx b^/xx v vsxxi/v <*xj., xxx íoiv^i bioujl 14.c4xx, xvvs xv. d xxx , ampak iv ;;lJLX clujlgt razred mestjanov, je neki nasprotnik župa- pa „einigen Privatcirkeln." 9) je volil in einigen offentlichen Localen" in nov, kteri je kolovodja bil v agitacij ah nasproti národ- • i i« i . i* ili ri i * ci • • 1 T • nini kandidatom, v obraz rekel dr. Costi : „Sie sind die làngste Zeit Burgermeister gewesen." Al volitve niso se izvršile tako, kakor so jih protivniki národnih kan- naši „beseda." ničini poje Prihodnjo nedeljo 29. dne t. m. bo v čitalnici Program njen je: Možki zbor čital- ? Strunám, zbor zložil Dav. J e n k o Recitativ in arija Urá! zbor zložil G1 i n k a. didatov želeli in za to vse sile in žile napěli: Dr. Costa iz Flotowe opere „Alessandro Stradella" za sopran z je bil vendar le spet izvoljen za mestnega župana. Od- glasovirom;^poje gospodičina Jerta Jelovšekova pl. Fich- sihmal pa se je začela neprenehana vojska zoper njega, tenau. Kar IlilJLIia,IJJ»egi* »C JC ZgUUUU pu ULLCYl ČU1 jJU 11UU1 J^iU, VlUiUIlUtíllU ÍU glčlOUVIJ. , gUUCJU gUDJJUUJc; H. livgi, v mestu, vse do najmanjšega cemperica se je pisalo V. Bučar in L. Belar, na glasovir igra g. A. Fôrster. naj manj šega se je zgodilo po dnevi ali po noči jolo Cetveroglasje od Mozarta za gosle, vi- violoncello in glasovir, godejo gospodje R. Prégl v >7 Tagespošto (C „Triesterico" itd., so se voli, in vse se je podtikalo županu iz komarjev delali kriv da je ce je vihar streho odkril, on je bil kriv Poljski knez v prognanstvu, pesem za bas on če z glasovirom od Waida V, V>v> JV, TlUMi «"VUV J^ "" ? „Glas , Xiv*« dež blato naredil, on ga je naredil. „Laibacherica" zbor čitalničin. naš glas poje Melkus. Hlahol poje možki od dr. Lj. Proházke, Po tem pevsko-instrumentalnem od- pa je vedno sekundirala temu očitovanju tako, da so jo delku predstavlja dramatično društvo šaloigro v enem 106 dj anj i : Na kosiiu bom pri materi francozki poslovenil Val. Mandeljc. poli osmih zvecer. svoj i" , po m trdi 7 da ni res ? kar se njegovi stranki očita Začetek ob hoče nepošteno razrušiti pogodbo. Ko j da Je bil konec govorov, prišlo je na vrsto glasovanje. Slovesná tihota nastane, ko se začno klicati imena glasovalcev (knezoškof ljubljanski je zapustil zbornico, ko se je začelo glasovati). Najprvo se je glasovalo o pred- Novičar iz domaćih in ptujih dežel. 19. dne t. m. se je v zbornici gosposki du- logu Me ns dorfovem, ki nasvetuje začasni odlog; najskega državnega zbora začela obravnava nove za- padel je z 65 glasovi proti 45. Potem se je glasovalo konske postave, ktero je osnovala zbornica poslan- o predlogu manjšcine^ ki noce^ nove zakonske poče v in po kteri prestane oblast cerkvena in na njeno mesto stopi posvetna. Ves svét, to je tisti, ki so za to stave to pa in tudi ta je padel z 69 glasovi proti 34. nastane vrisk „bravo, Na dobro! halo!" v zbornici ? postavo, kakor tisti, ki so proti njej, težko so čakali, na galeriji in po koridorih noter doli na ulice kaj bode sklenila zbornica gospóska. Ni čuda, da se razposnjajo postresciKi po msan, naj se na večer je tedaj bila vsa zbornica polna poslušalcev, in da vsi Dunaj razsvetlí, in res je bilo mesto nekoliko razsvet- da se razpošiljajo postreščiki po hišah naj in brž na večer z b o r n i k i ki so ii U U JI li 1 IV 1 ; AVI 0\J l^ž mogli , Í9V pnou V Otju« JL UU1 V V> -J-----------J ~ - — ~ -------- - - " ~ ~ liki škofi in knezoškofi so (razun vélikega škofa gori- pečena piščeta nam sama v usta tiščala! so prišli v sejo. Tudi vé- ljeno. Zdaj so naše finance rešene! zdaj bojo Dunajski škega in zaderskega) bili vsi pričujoči. Izmed nadvoj- časniki, ki nosijo zvonec „liberalizma" in njihovi privr- vodov cesarskih, ki tudi imajo svoj sedež v zbornici ženci drugod pojó posebno hvalo grofu Antonu Au- gosposki, ni pa nobeden přišel. Ko je baron Lichten- erspergu. „Neues Fremdenbl." vès^zamaknjen kliče: ťels bral sporočilo većine, ktero nasvetuje, naj se včerajšnjim govorom nam je grof Auersperg spet sprej me nova zakonska postava, ktera podere kon- priv oj skoval Nemcijo (hvala Bogu, po takem ne kordat, in koje grofBloome bral sporočilo manjščine, potrebujemo več denarja za puške na iglo (Hinterlader), kterih po kardinalu in vélikem škofu dunajském spisano, ktero imajo Prusi dovolj, ki nam jih je zdaj Auersperg privojskoval), t/ JL / » * » f ir i l • nasvetuje y uaj v/otauu uuouuauj at zjctrvvjuBJDtc* j^uota va j^iv — w jw jfv f — ...... ~ ^ — v • — ^ — pravilih konkordata, se je začela splošna razprava (ge- nemški jezik seže (kako dolg je neki?), se bo bral neralnadebata) o tej postavi. Podmaršal grof M en s dorf ta govor, in Nemčija bo tega govornika hotla naj ostane dosedanja zakonska postava po iz ktere nas je potisnila živinska sila. Kamor koli poprime prvi besedo, in — gieue na 10, ua ravnu uvvio ujcu ; ivajci ^cmuija uc m^c uu^aowu, zdaj se poslanec dunajské vlade v Rimu pogaja s pa- ne imela tacega možá"! (Tedaj le Nemčija in Ogerska in gledé na to da ravno bode njen kajti Nemčija ne more dopustiti da naj 23. sušca peževo vlado o tem, kako bi se 1855. 1. med cesarjem kje pa si pri takem kriku uboga Avstrija?!) našim in papežem rimskim sklenjena pogodba (kon- j§ bila zakonska postava v vseh razdelkih sprej eta. kordat) prenaredila — nasvetuje, naj se sklep o za- Skofje in mnogi plemenitni gospodje niso bili več konski postavi, ki je v bistveni zvezi s konkordatom, pričujoči. odloži do onega časa, ko se bo vedelo, ali je pape-______ ževa volja ali ne, odstopiti od te pogodbe in kako, Zdaj so se začeli govori za in z o p e r to postavo. Minister bogočastja Hasner razlaga vladino stališče ter pravi da ministerstvu sicer civilni zakon ni vzor ? > da pa Denarni zapisnik Matičin. Stari udje: Za 1865. leto: si. Leseverein v Kamniku, g. Zupančič France. zdaj je neobhodno potreben; vlada noče spodriniti ka- Za 1866. leto: gg. Abram Lavoslav, Matek Jurij, Fajdiga Janez, toliške vere, da pa hoče dati vsem veram prostost itd. Za njim sta govorila grofa Rechberg in Bio o me in s temeljito besedo svarila, naj se zdaj, ker Avstrija to- liko omahuje, ne vlečejo še cerkveni razpori med dr- žavne, in pomisli naj se, kaj se to pravi, postavno sklenjeno državno pogodbo (kontrakt) prelomiti. tem smislu so. govorili dunajski kardinal, praški kardinal, prof. A r n d t s, knez Salm, nasproti njim pa grof Hartig, podmaršal Gablenz, grof Anton Auersperg, ki so med drugim povdarjali da se konkordat sme tudi brez papeževega dovoljenja preklicati, ker cesar sam brez dovoljenja državnih za- stopnikov ni imel pravice one pogodbe (konkordata) Šega Janez, Klemenec Primož, si. Leseverein v Kamniku, Jentl Anton, Videc France. Za 1867. leto: gg. Cirar France, Peterlin Primož, Maaera Jožef, Podboj Janez, Logar Miroslav, Kljun Janez, Arko Jakob, Arko Anton, Sie Andrej, Pakiž Simon, Šega Janez , Perčič Matej, Frank Kihard, Rozman Lovro, Sever Jožef, Povse Martin, dr. Gauster Mavricij, Comelj Andrej, Kalan Matija, Belar Jožef, Blaznik Jakob, Grcar Jožef, Pokoren Anton, Erjavec Janez, Pasič Janez, Legan France, Rudolf, Lovre, Zelen Jožef, Lunder Janez, Pockar Janez, Križaj Andrej, Drašler Pavel, Hudec Alek-sander, Heidrih Anton, Hren Jakob, Kastelic Munde, Lozar Jožef, dr. Papež France , Tišen Ivan, Videc Tine, Kremžar Andrej, Krsnicka Dragotin, Šutej Matija, Zadnik Simon. (Dalje prihodnjič.) V Ljublj 16. marca 1868 Dr. J Zup sklepati. Čeravno je 2 dni trajalo besedo vanje, vendar niso môgli vsi govorniki na vrsto priti, zato je napo- sled proti tej postavi govoril grof LeonThun, za postavo pa vitez S ch mer ling. Grof Thun je pobijal s krepkimi dokazi puhlost mnozih govorov, in se čudil, da je grof Anton Auersperg kot visokoomikan na-slednik katoliške rodovine v tej zbornici mogel tako govoriti proti cerkveni oblasti! Ako pravite — nadaljuje y Žitna cena v Ljubljani 18. marca 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 60 banaške 7 fl. 60 v* 4 fl soraice 5 fl. 30. rži fl ječmena 3 fl. 40 prosa 3 fl. 30. ajde 3 fl. 50. ovsa 2 fl. 10 Krompir 1 fl. 80 grof Tliun da cesarjeva vlada ni imela pravice po- godbo s papežem skleniti, morate dosledno tudi reči, da vse druge pogodbe, ki so bile od 1850. do 1861. leta sklenjene, niso veljave; to posebno priporočam tinančnemu ministerstvu, zakaj po tej poti se more mahoma znebiti mnogih b remen, ki teži j o državno blag aj nic o. — Vitez Schmerling zagovarja novo postavo s tem, da pušča na stran pomis-like vesti; njemu veljá le prevdarek nacrta postave, Ktirsi na Dunaji 24. marca. 5:y0 metaliki 56 fl. 90 kr. Narodno posojilo 64 Û. 90 kr. V • • Azijo a Cekini 113 fl. 50 kr. fl. 45 kr. Loterijne srećke: V Trstu 13. marca 1868: 67. 05. 11 78 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 1. aprila 1868. Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubljani.