■= Ilaflsop 14.000, — Ifajerc peflg za celo leto eden goldinar. i Iiroonini u c«io Uto K 8*—. — Posamezna Jtevilka velja 8 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cku oznanil )»ttl »tran K 82—, '/« strani K 16-—, '/« strani K 8.—, */« strani K *—, '/,. 8lra&i K •*—, Vn strani K V—. — Pri večkratnem iiotailu fr cena posebno znižana. — Za oznanila (taberate) uredništvo in upravniStvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniStvo je v Ptuju v pdaliBkem poslopju. — Stajerc iihaja vaaki dnifi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopiii dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi m a« vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotifine Številke vposlati. .18. V Ptuju v nedeljo dne 6. septembra 1903. [ IV. letnik. orovanje v Spodnji Polskavi Kakor je bilo pričakovati, obnesel se je takozvani ki shod v Spodnji Polskavi v nedeljo dne 23. avgu-1.1. prav klaverno, seveda glede tistih, ki so ga napoji. Kmetje so slutili, da bode ta shod, kakor je (we, kar počenjajo takozvani prvaki slovenskega tva in njih Črni bratje, sama hujskanja, zato se Je niso vdeležili tega shoda, izvzemši nekaterih, a 20 na številu. Kmetje, to sicer moramo obso-naša želja bi bila, da bi se takih shodov vde-i vsi kmetje dotičnega kraja in to radi tega, da (rendar enkrat sprevideli, kaj namerava z našim torn prvaško-dohtarska stranka. Toda k shodu! Govorila sta »slovenska" poslanca ji č in R o š k a r ter mladi dohtar K a k o v e c (Glede tega shoda smo dobili več dopisov, vsaki |dopisov je poln ogorčenja, poln pravične jeze v in obrtnikov napram tem govornikom. Se-so ti govorniki gromeli tudi proti našemu listu, ine bodemo jim na njihovo izzivanje nikakor od-ali, ker je naš list kmetu nže predobro znan vsakdor tndi že lahko sprevidel, zakaj meče "', bodisi stari ali mladi dohtarček, bodisi tolsti [rahi klerikalček blato po njem. Danes hočemo govoriti samo par besed o krivici, katero želijo . prireditelji takih shodov kmečkemu ljudstvu. jEobič in Roškar sta zborovalcem razložila, da plista ničesar za nje storila. Njuni govor se je k seveda bolj okoli narodne politike, kakor pa Igospodarstvene, vendar pa sta se precej izogi-jhajskarije in šuntarije, kar bi seveda bilo hvale ako bi bila to storila iz svojega prepričanja, toda storila sta to samo radi tega, ker sta dobro znala, da bode v hujskanji in šuntariji tretji govornik, dohtar Kukovec, dosegel vrhunec, da se bode v tem pokazal pravega mojstra. Klerikalni mariborski listič piše o tem govoru: „Sedaj pa se je nemir začel! Gospod doktor Kukovec stopi na oder in začne navzočim ,Štajer-Čevim' privržencem in nemškutarjem, kateri so prišli na komando tujcev iz Pragerskega, da bi delali nemir pri shodu, prav grenke resnice v obraz očitati." No, pa si oglejmo malo te »grenke resnice", slišimo, kako so bile sprejete od navzočih poštenih kmetov in obrtnikov. Kukovec zakliče: „Proč z nemškim poukom v slovenskih šolah, proč z nemškimi šolami, proč z nemčurji, iz vsakega slovenskega otroka, kateri obišče nemško šolo, postane falot, potepuh, lump"! Tako je govoril Kukovec. In kaj mu je na to odgovoril neki gospodar iz Zgornje Polskave? Gospodar je rekel: „No, ako je res tako, ako postane iz vsakega slovenskega otroka, kateri je obiskal nemško šolo, ali pa šolo z nemškim podukom, lump, kaj pa ste potem vi gospod doktor, ki ste, kot sin slovenskih starišev bili tudi v nemških šolah?8 Nadalje dostavimo mi: Ako je res, da postane iz slovenskega otroka, ki je obiskal nemško šolo lump, potepuh, falot, potem so vsi slovenski dohtarji sami lumpi, vsi slovenski duhovniki sami faloti, zastopniki takozvane slovenske inteligence sami potepuhi, ker vsi, vsi ti so dobili svojo izobrazbo s pomočjo jezika, velikega našega sosedčkega naroda, s pomočjo šol z nemškim podukom! 2 — Ali še veš dohtar Kukovec, kaj ti je kmet zaklical, ko si tako gromel proti nemškemu poduku? No, hočemo ti pomagati, da si tvoje itak preveč rabljene butice ne bodeš trudil! Kmet ti je na tem shodu zaklical velepomembne besede : BTi dohtar, kaj nas bodeš ti učil? Ako ti ne bi bil obiskoval šole z nemškim podukom, ti bi bil sedaj za hlapca, nikdar pa za dohtarja!" Toda tudi jako u6^n je dohtar Kukovec! Zaklical je med drugim tudi — seve brez vse baharije (!) — te le besede: „Jaz p a znam sedem šprah"! Kmet pa mu rečena to: „Dobro, ako jih znate, naučili ste se jih s pomočjo nemškega jezika in vi lahko živite od tega znanja, mi pa se moramo preživeti s pomočjo naših žuljevih rok, zakaj pa nam potem branite znanje drugih jezikov?" Da, tudi jako olikan je gospod dohtar Kukovec! Izrekel je med drugim tudi te le besede: nAko bo-dete jutri srečali kakega nemčurja, pljunite na njega!" K temu ne bodemo ničesar pripomnili, toda mislimo, da je človek, kateri veli, da bi se morali ljudje, ako se srečajo, iz zgolj političnega sovraštva pozdravljati s tem, da pljune eden na druzega — slabši, kakor najzadnji gorski pastir. In župnik iz Spodnje Poskave velečastiti gosp. Heber? Ta gospod je pokazal, da ga nikakor zastonj ne ljubijo njegovi farani in vsi drugi, ki ga poznajo. Ko je videl, kako nastopajo prvaki — je odišel, češ, teh reči nočem in ne morem poslušati! Čast Vam, častiti gospod župnik! A drugačni pa so bih nekteri diugi! Ti gospod Pogorelec Matevž, zakaj pa ne prodajaš svoje vode samo slovenskim prebivalcem na Pragarskem ? Kaj ne, nemški groši so ti dobri, zato pa znaš tudi tako regimentno po Nemcih udrihati! Ogoljufan hudobec. V dobrih starih časih je živel kovač, ki je bil razun svojih desetih otrok vse dolžan. Zato so mu neusmiljeni upniki sklenili prodati hišo, živino, pohištvo in druge reči. Ko je nato v nedeljo zjutraj pred cerkvijo boben zapel: Brbombrbo, brbombrbo, Kovaču vse prodano bo, javkala je njegova žena, jokala njegova deca, da bi se je usmilil še trd kamen; pa žlahta, čeravno je imela pod palcem, ni mu hotela pomagati, bila je trša od gorskih skal. Dan licitacije se je bližal, bližal, toda pomoči ni bilo od nikoder. Kovaču je hotelo počiti srce od same žalosti, tako ga je nadloga tlačila. Ni mogel več gledati otožnih obrazov družine, zbežal je v temni gozd, privezal na močno bukovo vejo vrv (štrik), da bi si končal življenje. Tu stopi pred njega lovec v zeleni obleki in z dolgim petelinovim peresom za klobukom ter mu za-kliče: „Kaj počenjaš neumni krt? Obesiti se hočeš Matevžek, Matevžek, kaj bode, ako ne bode Nemej več hotel tvoje vode piti? Toda gotova istina je, da bode ostala Zgoraj in Spodnja Polskava na svetu, gotova istina je, se Pragersko ne bode pogreznilo, čeprav nKrisfi virt" ne ve, kaj tu in tam na kakem shodu poČenj Ali ga ni sram, njega, ki Kristusa nosi, ali ne kako bi stradal, ako ne bi bilo nemških grošev? Dragotin Hrastnik, zakaj pa ti jemlješ kaj nemške groše? Zakaj pa stoji tvoja vila na Pra; skem, ako so ti „nemčurji" zares tako hudobni? Jurist Sagadin, ali veš, kdo ti je dajal hrano Mariboru? Bolje bi bilo, ako bi učil svojega brataj In ti posojilnični gostilničar iz Slovenje Bistrice! Vsi, vsi od prvega do zadnjega, kateri ste hot na Spodnji Polskavi dne 23. p. m. kmete iz okolj spraviti pod svoj jarem, vsi ste se grozno opekli. Ljudstvo noče vaših hujskanj, ljudstvo noče šega hinavstva, ker je prepametno! In rezolucije ? Vse so skovane po enem in iste kopitu, iz vsake donijo znane besede: »Tvoji k m jim!" Enoglasno so bile sprejete, toda samo tistih, ki so jih sestavili. Brezkončna, nepopisna je bedarija, s katero kmete hočejo nekateri voditi za nos. Kmetje, kjerkoli bodejo zopet nastopili na H skih shodih tako zvani prvaki slovenskega ljudsta pokažite jim vaše misli o njihovih govorih tako ol ločno, kakor se je to zgodilo v Spodnji Polskavi. skc oki ta telj v ne rib Celjski okrajni zastop. V petek dne 21. p. m. se je vršila seja celjske^ okrajnega zastopa. V tej seji je poročal dohtar Sem« kateri je iz golj »ljubezni" do slovenskega kmr. postal iz ubogega slovenskega dijaka v malo le« zavoljo revščine, pod tvojimi nogami pa leži sol zlato!" Mojster pogleda na tla in zapazi resnično tw| praprotjo ležati veliko zlatov, popolnoma novih ■ lepo bliščečih. Oj, kako je svetlo zlato siromaka velo! Hitro je skočil z drevesa in hotel denarje brati. „0ho, ne tako hitro!" rekel je zeleni, „toa je moje. če ga hočeš imeti, moraš mi zapisati sli dušo." Zdaj je padlo kovaču srce v hlače, kajti spod je, da stoji pred njim sam peklenščak. A spomnil je v tem trenutku revščine, ki tare njegovo Ijfl družino in jel se je jokati in hudobca prositi za pf moč. — „Oh milostljivi gospod vrag!" zdihoval siromak, „saj ne potrebujem vsega! Če bi le četrj od tega denarja imel, lakko bi poplačal dolgov bi mi še nekaj ostalo!" „Mi je tudi prav", dene nato hudobec, ,vzai toraj, koliko potrebuješ! čez sedem let lahko p po ostalo zlato, ali mi razodeneš kako željo, kal ti moram izpolniti, potem je vse poravnano." Ko sta pogodbo (kontrakt), kakor je v naij poi tno km Po- pra bel ver ki v 1 8p( ozr Tu go> kit: poi in ž vi od žei ver dol lju pol Nj< pri imi in vkl žal čič m a sul ba — 3 — raj milijoner, kako brez skrbi je lahko tajnik ijnega zastopa skrbel za svoj žep, ker je bil ravno poštenjak od pet do glave zvest in dober prija- vseh celjskih takozvanih narodnih voditeljev, celjskih slovenskih dohtarjev. Največji dosedajni prijatelj vseh dohtarčkov, matriki „Fihpo8u piše o tem zastopa tako-le: -Kdo je v zadnjem časa bolj škodoval narodni [Btvari. nego celjski prvaki s svojo nebrižnostjo v okrajnem zastopa celjskem, vsled katere se je posrečilo tajnika okrajnega zastopa, poneveriti velike [evote! Vsi polomljeni konzami, nad katerimi so se tako zgražali, nam niso toliko škodovali! To se |mora povedati celjskim prvakom v našem lista v |obraz. kajti sicer se jim tega ne upa nihče posedati!" Oho, kam si pa prišel »Fihpos" ? Kaj bodejo skli tvoji bratci dohtarčki k tem vrsticam? Ali si ^rda tadi ti že sprevidel, kdo je največji prijatelj ta, si se morda celo poboljšal ? Toda oglejmo si sejo! Dohtar Sernec je dolgo časa nekaj kvasil. lal ni ničesar novega. Ko je začel svojo osebo Ji, češ on ni kriv, da se je tako brez brige skr- za red v zastopu, mu tega sploh nihče ni hotel iti. Urednik Ambrositsch, nemški ud okrajnega zastopa, jBe je na povabilo dohtarja Serneca vdeležil te seje, ;ri se je postavilo v pravo luč sramotno go- rjenje slovenske večine, je z ostrimi besedami Dovolite mi, da tukaj izrazim gospodu doktorju in njegovi profetični zmožnosti svoje občndovanje, ker je že pred 14 leti vse naprej vedel. Toda nikakor tako dobro ni obsodil notar Baš tedajnih razmer. On je pisal dne 30. oktobra 1889 v tedajnem listu ,Presse4 tako-le: ,To dejstvo dokaže, da je bila menjava v okrajnem zastopn okraju jako koristna/ Gospodom, kateri so vodje te tako ,grozno koristne4 nove večine, je bilo tedaj nekaj samoumevnega, da ni bilo treba tirjati zagovora od uradnika za .goljufije1 v političnem in materijalnem oziru, temveč od njegovih neposrednih višjih. — Seve, toraj tudi meni ne morete zabraniti, da se postavim tudi jaz sedaj na isto stališče. Koliko je Kosem pokradel, to bode pokazala sod-nijska preiskava, toda to vendarle mislim, da je samoumevno, da bode moral doktor Sernec kot načelnik zastopa in kot blagajnik, svoto, katero je Kosem tako neukretno ukradel — govori se, da znese 57.000 kron — plačati iz svojega žepa in da bode moral, ako Sernec ne bi mogel vsega iz svojega pokriti, daljni ostanek ukradene svote doktor Dečko, kot podpredsednik, plačati. Tema dvema gospodoma in drugim članom večine v okrajnem zastopu celjskem, kateri so s Kosemom vedno tako prijateljsko občevali, gotovo ni bila prikrita nenavadna potrata denarja od Drugo jutro je mojster zopet korakal proti pu-ščavnikovi kočici. Puščavnik je že stal pred vratmi in mu razodel, da še ničesar ne ve, in da naj zato še enkrat pride. 2 veliko težavo se je prihodnjega dne zopet vlekel proti stanovanju čndodelnikovemu. Sveti mož je še stal pred durmi, a tokrat se je veselo smehljal in mu kimal, naj se požuri. Seveda, zdaj je kovač skakljal po bregu kakor mlada srna. Ko se je malo oddahnil, pogledal je samotar pazljivo na vse strani, če ju nihče ne posluša in I vprašal tiho: „Imate H v vašem mesta kaj hudih žensk?" „Oj, teh nam ne manjka!" odvrne mojster. nKatera izmed vseh pa je najhujša?" vpraša starec dalje. Tu imenuje kovač ženo advokata Grabeža ter pripoveduje o njej, kar je že učinila. Povedal je veliko slabego, a nič dobrega, toda samotarec je še vedno majal z glavo, kakor bi hotel reci ni še prava. Še le, ko je dejal, da je Grabežovko izredilnjen bogati stric poslanec in župnik Milendovšek, bil je starec zadovoljen in je rekel: „Tako, tako! Mislim, da bo dobra." Potem mu je tiho na oho zašepetal, kaj naj od zelenega zahteva, da se izmuzne iz njegovih krempljev. (Konec sledi.) strani Košema, kako to, da jim ni zbudila nikakegS suma? Njim, katerim je Kosem tako čudne stvari I svojega privatnega življenja razodel, njim, katerim jB bilo znano, da je Kosem žugal svoji lastni ženi i revolverjem v roki, njim, kateri so vedeli, zakaj j moral Kosem odložiti službo občinskega tajnika i okolici Celja. Ti gospodje so dobro poznali Kosemofl I dohodke, kako to, da se jim ni vsilila misel, oil k« dobiva ta mož veseljak toliko denarja? Ko so se poslali od c. kr. davčnega urada leta izkazi, v katerih je bila zabilježena svota, ki sel zastopu izplačala, tedaj bi bil pač moral samoumevni j doktor Sernec ali pa njegov namestnik imeti tolike I skrbi, da bi bil pogledal, ali so ti znezki tudi enaki I vsem tistim, kakor jih je Kosem njemu (Sernecai I kot blagajniku, izročil. Ako bi bila ta dva gospodi to svojo dolžnost, izpolnila, potem ne bi bilo mogoi I da bi bil Kosem že od leta 1894. svoje goljufije izvrševal. Uradnih letnih izkazov Kosem vendarle D I mogel ponarejati in njih smoter je brez vse dvomi* j bil ta, da bi se odgovornim funkcijonerjem deli olajšalo. J Draga gospoda, sedaj je seveda sredstvo izd I varjanja na spretnost, s katero je baje Kosem 1 I ljufal, jako prilično, toda ne bode se vam posrečila I da bi stem vašo odgovornost zmanjšali ali pa doka-1 zali, da je sploh dvomljivo, ako ste vi odgovorni ali nel I Nato razlaga govornik g. urednik Ambrositsch p* I sojila, ki so se Kozemu dovolila iz pososilnice, kakor I smo o njih v našem zadnjem listu pisali in nadaljuje svoj govor na sledeči način: nln vendar se je izjavil doktor Sernec v ravno j istem času napram deželnemu odboru, .daje vse po-B krito4. Vrednost Kosemove hiše seve nikakor m zadostuje, da bi se pokril ves dolg, ker polovica te j vrednosti znaša k večjem 14 tisoč kron, tem nasprotiB pa je obremenjeno to posestvo z 22 tisoči kron. Jel doktor Sernec že tedaj mislil na poravnanje dolga ii lastnega svojega žepa? », Sicer pa se mora povdarjati, da se je g. doktoi Sernec, malo časa pred tem, ko je moral Kosem pol ključ javno izrazil, naj bi se vendarle občinstvo p^H mirilo, češ. da ima on ključ od blagajne (kaše) j Draga gospoda, cela stvar tajnika celjskega okrafl I nega zastopa Košema popolnoma jasno dokazuje. ^H niso možje voditelji danajšne večine tega m 'j stopa nikakor sposobni, da bi okrajno premoze^H kojega dobra polovica prihaja iz nemških rok, vesfl in sigurno oskrbovali. Čas okrajnega zastopstva^! voditeljstvom Sernec-Dečko je dosegel moral ičen b&m kerot in iz tega sledi, da niso ti gospodje mkakvl sposobni, da bi sedeli na mestu javnega zaupani 1 kar se je od nemške strani že zdavnej trdilo. ? Ako gradijo ceste, da se s tem povzdigne vrm ( nost privatnih posestev, ako tiste ceste, katere m žijo splošni porabi brezbrižno zanemarjajo, ako okraja denar porabijo za enostranske politične agitacije, m tem je to naravnost korupcija! Ako pa jim ni U mogoče boljše vsega v redu imeti, tako, da je lal -tajnik okrajnega zastopa brez vse skrbi skoraj 1 — 5 — tega •i iz n je ni z 'j j« :a v iove | kod j letni | ;e je j evno >liko naki teen) poda *oče, e iz- le ni >mbe delo izgo-i go-ečilo, loka-ne.fl i po-:akor tlj'ije •avno poj >r ne j ca te sproti Je-li ga iz, oktor a podi o po-i . . .. Dkraj-ie, dal za-1 ženje,; restno i a pod! i ban-kakor panja,,■ vred-1 e sla-. k rajni e, po-i li bilo lahko aj čez ■10 lot iz okrajne blagajne (kaše) kradel, s tem ukra-lenim denarjem razkošno živel, si hiše zidal, potem i dovolj, da imenujemo vse to korupcijo, temveč vsi sti, kateri plačujejo davek (štibro). zahtevajo odločno, la se ukradeni denar blagajni od odgovornih voditeljev okrajnega zastopa povrne!" — Tako je govoril urednik Ambrositsch — med Bošnim odobravanjem, seveda nikakor ne dohtarja hrneca in Dečka. Kar sta mu ta na to odgovorila, ki bilo vredno piškavega oreha; poslanec in kanonik fcktor Gregorec, kateri še vendar ima nekaj več srca i svoje ljudstvo, je povedal nekaj vse skoz zanimiva. Razlagal je, da se boji kmečko ljudstvo posled-bir, goljufije Košema in da pričakuje — pač s polno ffavico, da se bodejo okrajni dokladi zopet povikšali, je, da bode treba zopet več zdatnih plačil iz pčkih, že itak piaznih žepov. Seveda zahteva Gre-c pojasjenje v slovenskih časopisih, toda kmetje. o si mislite, kako je to pojasjenje posebno v iki takozvani slovenski žabi, ki nosi visokoleteče .e »Domovina", koje zahrbtniki so celjski prvaki, padlo. Da, kmetje, ako se že „Fihposu", kateri vendar čuti niti kapljice ljubezni do kmeta, zdi cela stvar je vredna, kakor smo v začetku tega članka clo-ali, potem si lahko od vas vsaki na prstih primi, kako se je ravnalo z vašim krvavo zasluženim arjem. I Volitve za okrajni zastop celjski se zopet bližajo, ilci, kdo od Vas po razodetju takih razmer ne ve, o mu bode treba voliti? Toda o teh volitvah še hočemo govoriti, ako bode aščal Čas, prihodnjič par besedij! Grornje-radgonski okraj! Kmetje, dandanes so za vas težki časi, [abo se vam godi, jako slabo! Plačil late dovolj, dohodkov malo, ali pa sko-li nič! Povrh pa se še vedno trudi farška dohtarska druhal, da hi vas imela še rij časa v svojih neusmiljenih krempljih. to si tudi prizadeva na vse kriplje, da [dobila vaš okrajni zastop v svojo last. danes niste bili v njihovih rokah, tudi danes naprej ne smete biti! Kmetje, sploh vsi volilci, ali ne veste, (O se je zgodilo pred kratkim z okraj-In zastopom v Celju, kateri je bilv dose-I v rokah takozvanih prvakov? Citajte dotični današnji članek, potem se boje prepričali! Ne dajte se pregovoriti! Volitve za gornje - radgonski »ajni zastop se bodejo vršile 10. in II, septembra. Vdeležitie se teh volitev vsi volilci, a volite pa tako, da se ne bodete kesali, da ne bodete spravili vašega lepega okraja v dohtarske roke! Vaš okraj je imel do sedaj izvrstnega predsednika okrajnega zastopa, Bog daj, da bi ga imel še nadalje! Gospodar Vračko je bil in bode mož za vas, on ni dohtar, on ni farški podrepnik, on je kmet! Vaš okrajni načelnik naj bode, kakor do sedaj gospodar Vračko. Volite po svojem prepričanjn, ne pa po dohtarskem golažu in po njihovi pijači, ker bodete drugače morali, ako dobijo ti gospodje okraj v svoje takozvane »narodne" roke, ta golaž in to pijačo, čeprav bode pri volitvi zastonj, pozneje stoterokrat plačati! Volilci na noge! Kmetje, držite skupaj, ne oziraje se, ali je ta Nemec ali Slovenec, dohtarčkom pa povejte, da bodete tedaj volili po njihovem navodilu, kadar bodejo nehali izsesavati slovensko ljudstvo, kadar bodejo nehali nabirati si tisočake od siromakov, kadar bodejo nehali guliti ubogega kmeta! Spodnje-štajerske novice. Vpisovanje učencev v mestnih ljudskih in meščanskih Šolah se bode vršilo dne 14. in 15. sept. Mi opozarjamo naše bralce, da se morajo vse prošnje za vpisovanje učencev ali učenk, kateri pridejo iz drugih krajev, ki ne spadajo pod dotično mesto, oddati vsaj do 12. septembra. Taki otroci se morajo dati poprej vpisati na domači šoli. Javiti se je poprej pri dotičnem mestnem šolskem svetu in sicer vsaj do 12. septembra ustmeno ali pismeno. Tam se dobe tudi vsa druga pojasnila glede vstopa otrok v imenovane šole. Porotne obravnave v Mariboru, se pričnejo v pondeljek dne 7. septembra in se bodo zagovarjali dne 7. sept. poštna upraviteljica Marija Wagner od Sv. Barbare pri Mariboru zaradi uradnega ponever-jenja in zlorabe uradne oblasti; dne 9. sept. Matija Radih zaradi prestopka nravnosti in Antonija liobl iz Breznika pri Marenbergu zaradi nameravanega umora svojega moža; dne 10. sept. Anton Urajnik, zaradi tatvine; dne 11. sept. hlapec Franc Mlaker, zaradi uboja. Zborovanje pri Sv. Lovrencu v Slov. Gor, (Dopis) Tudi Sv. Lovrenc se je osrečil z velikansko maška-rado, shod ali zborovanje ali kaj je to vse bilo zad- njo nedeljo. Naš župnik, nas je pripravljal na to že teden dni poprej, in sicer na prižnici. Govoril je tako ognjevito, kakor nikdar poprej, ako je bilo treba govoriti o naših grehih in blagostanju naših duš. Pripeljalo se je toliko „odličnett gospode, vse „nobela, da je bilo strah. Voz za vozom je pridrdral, a najbolj vesel pa je bil Koaer, kateri si je pri obilno iztočeni pijači marsikatero lepo kronico zaslužil. Nevem, zakaj slovenski trgovci toliko za slovenske kmete plačujejo? Od koder je le neki ta denar? Do ranega jutra se je tako regimentno zborovalo, da je bilo veselje! Pilo in pelo se je na vse kriplje — a ti kmet pa bodi prepričan, da bodeš s takimi shodi, s takimi zborovanji, takim popivanjem čisto gotovo rešen tvojih teženj. Lovrenčan. Ljutomerski Sokoli so pred kratkem pokazali svojo „korajžou. D v a n a j s t jih je napadlo enega! Tamošnji učitelj nemške šole se je mirno sprehajal s svojo soprogo in z enoletnim svojim otrokom. Kar naenkrat pridrvi k njemu dvanajst junakov in mu zakliče v pozdrav: nNazdar"! Učitelj, ne-vedoč, kaj pomeni ta „pozdrav", odzdravil je v svojem mater-nem, toraj v nemškem jeziku. Nato ga pograbi eden izmed teh pobalinov na prsih, drugi „junaki" seveda so prihiteli, ne učitelju, temveč svojemu pobalinskemu tovarišu na pomoč in pričel se je boj, pri katerem 60 vrgli konečno učitelja v jamo tik ceste in ga na-tepli. Kmetje, kdo od vas še sedaj ne sprevidi, kam meri vso sokolstvo? Proti tem pobalinom se jo oddala ovadba pri c. kr. kazenskem sodišču, katero jim bode gotovo do dobrega ohladilo njihovo prevročo kri. Dohtar Dečko obsojen. Dne 27. p. m. se je vršila pred celjskim okrajnim sodiščem obravnava proti doktorju Dečku, veleznanemu kmečkemu prijatelju, pri kateri je bil po paragrafu 431 kazenskega zakona obsojen. Pred kakimi tremi tedni se je peljal dr. Dečko iz svoje vile Livade proti Celju na kolesu. Na cesti v Gaberju je povozil 3-letnega otroka perice Kerk in ga poškodoval tako, da so morali pozvati k otroku zdravnika. Dohtar Dečko se seveda ni višje brigal za otroka, temveč se hitro odpeljal. Toda spoznali so ga in dne 27. p. m. se je moral radi tega prestopka zagovarjati pred sodnikom, kateri ga je spoznal krivega in mu odmeril zasluženo kazen. Požar. Posestniku Markrapu v Vratislavcih je zgorel mlin. Posestnik je bil zavarovan za 2000 kron, seveda je škoda veliko večja. Kakor se govori, je zanetila ogenj hudobna roka. Bode morilec Bratuša oproščen? Kakor smo lansko leto poročali, je bil obsojen neki Fr. Bratuša iz Majšberga k smrti na vislicah, ker je bil obdolžen, da je umoril svojo hčerko. Bratuša je bil tudi obdolžen, da je nekatere dele umorjenega otroka spekel in potem — snedel. Sedaj se je pa najšla njegova hčerka, o kateri je sam izpovedal, da jo je umoril. Govori se, da se je Bratuša sam tega groznega zločina radi tega obdolžil in ga tudi obstal, ker ni imel s svojo ženo vred ničesar jesti, češ, da ne bode v kaznilnici vsaj stradal. Seveda se še bode vršila i tega ena obravnava. 0 tej bodemo našim brald natančno poročali. Ljutomerska nemška šola. Čeprav klerikalčekij dohtarčki toliko gromijo proti temu zavodu, ve« vedno bolj in bolj napreduje. Da se lahko ljudn prepriča, kar se otroci v tej šoli uče, se bode pni dila koncem tega šolskega leta razstava vseh nil in del učencev. To razstavo lahko obišče vsakdor! bode radi tega odprta v nedeljo dne 13. septemhi Tudi taki, ki nimajo otrok v tej šoli, naj pride gledat! Poročilo ptujskega sejma. Ptujski živinski seji dne 2. t. m. je bil kaj dobro obiskovan. Prignalo! je na njega 92 konjev, 1106 glav goveje živintj 574 svinj. Vreme je bilo ugodno, kupčevalo m prav izvrstno. Bodoči živinski sejem se bode n dne 16., svinjski sejem dne 9. septembra. Dopisi. 0d sv. Jurija Ob SČavnici. Gospod urednik, j tovo Vam je znano, da maček zaraijavka in pesi cvili, ako mu kdo stopi na rep! Našemu kaplana Bosini je vskipela „sveta" jeza v srcu, in to za« nedeljo celo na prižnici, (kancelnu) pri božjem opi vilu zaradi članka v Vašem cenjenem listo, ol misijono, kateri se je pri nas vršil. Kaj pa hoče ™ dar ta gospodek ? Ali morda ni vsaka beseda v M jercu" popolnoma resnična? Kaplan, ali zamoreštaji Ali še hočeš več dokazov, o katerih še sedaj noto! javno govoriti? Kaplan, mi ti povemo in te opoi njamo, da bodeš miren, da bodeš opravljal tn službo, kakor ti jo tvoj stan predpisuje, drngičei jamčimo za to, ali te še bodemo mi nadalje z m nimi očmi gledali med nami. Mi Jurjevčani nismo] prepir, ter tudi nikakor nočemo v pridigi ničd druzega poslušati, kakor samo besede o sveti vri Vedi kaplan, da smo mi Jurjevčani imeli že dol izvrstnih kaplanov, da pa se ti nikakor ne smeš J nje računiti. Imeli smo gospode, kateri so bili min ljubni, zato pa pri nas tudi zelo priljubljeni, i spomin bodo vedno pri nas ostal. Takim gospodi smo se vsak Čas hvaležne izkazali, drugi pa tega J nas zahtevati ne smejo in tudi ne morejo. Zakaj l biš iz prižnice nStajerčeve" dopisnike izmed naj župnišČe? Bi te morda morali tam radi svojih razi nih dopisov odpuščanja prositi? Kedaj pa bo« „Mhpos" in njegov oče prišla in preklicala vse I katere sta nam ubogim kmetom že ponudila v stm umazanih predalih? Kolikokrat je že moral »God dar" prositi odpuščanja, da ni šel kaše pihat, ,9 jercu" pa še to ni bilo nikdar potrebno, ker tudij nikdar kaj krivičnega pisal. Pusti kaplan naši „ Štajerca" pri miru in tudi mi se ne bodemo bril za tvojo osebo in mir bo vladal zepet v naši fad Vedi kaplan, da nas nikdar ne bodeš odvrnil od a jerca", ker ljubimo njegovo odkritosrčno, pošten« sanje bolj, kakor pa vse hujskajoče kaplane. Boril mi ti priporočamo konečno, naroči si nStajerca,1! — 1 — pkor vidimo, ga itak taho natanko in dobesedno prebiraš, da znaš skoraj vse njegove članke na pamet. [Stajerc" je list, ki je izmed vseh listov gotovo naj-pol] vreden, da si ga naročiš! Ako opustiš le eden plini „mladeniški shod," pa bodeš za prihranjen de-nr dobil toliko „Štajercev", da jih bodeš lahko med ^mi farmani delil. Mi pa ti bodemo zato hvaležni! po, pa povej, ali niso govorili dopisniki in članek Lotajerca" popolnoma resnice? Jurjevčani, berite „Sta-pcaK, ta vam kaže pravo pot. Več naprednih fantov. Iz gornjeradgonskega okraja. Zraven nekterih še gnanih možiceljnov, ki hočejo spodbiti vrlega našega ^rajnega načelnika gospoda Vračka, je tudi Bora-loveki Frlan. Tudi on bi si rad z veliko žlico nekaj ^grabil. Pa Frlanček, kaj se v to stvar mešaš. Le plrbi raji za se in svoje posestvo, gospodarstvo in a svojega — zeta! Tadi tebi niso po volji naše ^krajne ceste? No, zakaj pa ti ne skrbiš bolj za kroje ceste ? - - Mi napredni možje se ne bodemo za ree nazadnjaške klerikalce več brigali, mi kličemo: LZivel naš Vračko! On Še naj bode nadalje naš na-felmk!" Napredni kmet. Brežke lilije. Obhajali smo praznik mnčenika p. Lovrenca, patrona naše mestne župnijske cerkve »Brežicah. Slovesnost bila je sijajna, strinjala se je p Častno procesijo, katere so se seveda tudi vdeležile lare device Marijinega reda s svečami v papirnatih Bijah in s svetinjami, obešenimi na vratu. Kod voditeljica teh devic sukala se je neka Milka Flis, repka vmirovljenega železniškega čuvaja, noseča tudi iaodero, kot znamenje teh starih devic. Častno in polagoma pomikala se je procesija dalje, dohiteč tako po prodajalne trgovca gosp. del Cot. Pred zaprto pro-■ajalno viselo je vsakovrstnega blaga kupcem na ugled. pivno ko se je bral sv. evangelij, vžgala je neka Uevica s prižgano svečo viseči ženski robec, kateri se M kaj kitro vnel in plamen je Švignil tudi takoj po ■ragem razobešenem blagu. Ogenj vpepelil je dve pagoceni odeji, nekaj ducatov robcev in poškodoval bdi nekaj suknja. Ožgano blago imaš na ugled v pdajalci gosp. del Cot. Škoda ravno res ni velika, [ker, ko se je ogenj vnetil, prihitela sta takoj iz i bližini se nahajajoče davčno nadzornikove pisarne m uradnika, katera sta s pomočjo nekterih fantov kenj vkrotila. Tudi ces- kr. okrajni glavar gospod fclem. Vistarini bil je navzoč, se je močno prestrašil, Kajti plamen je švigal v njegovo pisarno. Kaj pa po-b&š k temu Francka? Misliš, dragi bralec, da je kdaj konec? — Ne, Slovesno pomikala seje procesija litije in tako prišle so tudi te stare device s svečami m hiše g. J. Klabutschar-ja — a glej čudo, zopet kje prikazal grozeči ogenj, kajti tudi tukaj je zanetila neka devica s prižgano svečo okensko zagri-hjalo. Mati hišnega gospodarja, katera je bila ravno I sobi navzoča, prihitela je in strgala zagrinjalo z klimi rokami poteptala je z nogami in tako ogenj vga-liia. Rešila je 8 tem činom svojega sina daljne ne-keoe, a sirotica ožgala si je roke. Tem bolj pa je lienica pomilovanja vredna, ker je v svoji visoki sta- rosti. No, gosp. gvardijan frančiškanov, ravnatelj teh tercijalk in g. kaplanček, kdo bode povrnil škodo trgovca in kdo plačal bolečine stare ženice? Sovražnik brežiških lilij. Iz Spodnje SV. Kungote. Gospod urednik! Sem že izdan! „Naš Pom" je zvedel, da sem jaz zadnji sestavek iz Spod. sv. Kungote Vašemu vrlemn listu poslal. Seve, to pozvedovanje je bilo težko delo, katero zamore le bistra glava izvršiti. No, dopisunček „Naš Dom-a", ali boljše „Naš grom-a", jaz kar ne tajim, da sem jaz bil taisti, kateri je dregnil v sršenovo gnezdo in veseli me izvanredno, da se od jeze peniš. Ti pišeš, da se jaz poznam po moji pisavi, kakor ptič po perju. Vedi pa, da te tudi jaz poznani, kajti ti si tudi ptiček, kateri se lahko spozna, ker imaš precej — črno perje! Achitsch. smarjeta pri Telenbergu. Res je, kar piše „Mir" iz dne 30. julija t. 1-, da je moral bivši organist po domače L. radi župnika in klučarja Plešarja opustiti vodstvo cerkvenega petja in orglanja, in se obrniti nekam drugam, da si prisluži svoj kruh, ker je to službo izgubil. Delo je izvrševal pošteno kakih 30 let, in plačalo se mu je na leto samo 27 goldinarjev. Za zadnjo leto mu je dal kot popotnico župnik Mažir 4 goldinarje kot „Abfertigung" ! Toda ta mož jih ni bil potreben in jih tudi ni hotel prevzeti. Gorostasna laž pa je, kar piše „Mir", sicer smo pa že itak vajeni na njegove laži. da je bivši organist po domače L. z nemškutarskim pevskim zborom sodeloval pri božjih službah. Proti temu lahko pričajo vsi farmani in tudi nekteri prejšni župniki, da so se pele pri božjih službah samo le latinske in slovenske pesmi. Sploh pa nikakor ne bi bila tako grozna nesreča, ako bi se bile pelo pred Bogom tudi nemške pesmi. Saj smo vsi ljudje otroci enega in istega Boga. Kdor laže je nepošten človek! Župnik MaŽir je dobil novega organista, Govc ali kako se že piše ta mlada neustrašljiva moč za najboljše »narodno* petje. Ta gospod je hotel tudi prevzeti v Št. Jurju in na Zelinjah orglanje in petje, toda to se mu ni posrečilo. Moral jo je popihati. Nadalje piše tudi celovška klerikalna kljuka, da si ta »Veliki Nemec" Klotzar v Ramoči vasi in še par drugih ndobrih kristjanov" prizadevajo, mlade in nav-darjene pevke od cerkvenega petja odgnati. Pač kako smešno! Te že same odhajajo in zapuščajo Govca. Ta nenstrašljivi Govc je tudi v neki gostilni blizu Smarjete govoril in kvasil, da je sam hudič nanosil pečovje ali kamenje za Šmarječane, ko so to vas zidali. (Glejte ga, kaj se je že naučil!) Ali to je pa on vendar pozabil, da še je sam hodil v tiste „hudi-čeve" hiše kruha iskat in tudi je stanoval v njih. (O slaba moč!) Kakšen človek bi pa moral biti tisti Smarječan p. d. L., da bi se ne poslovil in ne odstopil od takih gospodov, ki imajo tako lepi nauk ? To je gotovo, če je hudič kamenje nanosil za Šmarješke hiše, so potem tisti tndi hudiči, kateri v njih stanujejo ! Povemo vam, da se nič ne ustrašimo, če nam Še „hudič" kamenje nanosi, bomo še več hiš zidali, za neke klerikalčeke pa — svinjak! Napredni Šmarječani. 8 — Zborovanje pri Sv. Lenartu pri Ormožu, Tndi nas ne pustijo ti dohtarji pri mira. Zadnjo nedeljo so priredili pri nas shod, na katerem je dohtar in hofrat Ploj — milijoner je postal, kakor slišim pred kratkim ta gospod — več kakor celo aro pripovedal, da se za nas kmete nič zgodilo ni. Potem je nekaj kvasil posestnik Kolarič in za njim je govoril predsednik „Sloge" in prebral nekaj stavkov, katere je potem sprejelo morda deset kmetov enoglasno kot — rezolucije! Dohtar Omnlec je tndi po končanem zborovanju z navdušenimi besedami napil našemu župniku ! Vidiš ga, vidiš, župnik pa dohtar! No, saj pa je imel tudi vzroka dovolj ta vrli dohtar, da je zahvalil župnika. Saj je župnik jako navdušeno vabil nas kmete k temu shodu. Zato pa seveda navdušena na-pitnica! Razne stvari. Živinorejci pozor. C. kr. namestništvo v Gradcu je pred kratkim poslalo na vse politične urade dopise, v katerih opozarja te urade, naj bi skrbeli za to, da bodejo ti zvedeli, da je postala živinska sol veliko ceneja. Med tem, ko je poprej 100 kil veljalo 10 K, dobi se sedaj 100 kil za 6 kron. Zatoraj tudi mi opozarjamo živinorejce na to, ker smo prepričani, da bodejo za naprej jako koristno živinsko sol Še v obilnejši meri rabili, kakor do sedaj. Kako se zabrani plesnoba kruha? Ako se vzame kruh, še popolnoma vroč iz peči, naj se dene v vrečo (žakelj), v katerem še je ostalo nekoliko moke. Vreča se mora potem dobro zavezati in na kakem mrzlem, dobro prezračenem kraju obesiti. Tako shranjenega kruha se ne bode nikdar lotila plesnoba, sploh pa ostane tak kruh nad mesec dni poraben. Podaljšanje vojaške službe. Vsi tisti, kateri služijo v tekočem letu zadnjo, toraj tretjo leto vojaščino, ne bodejo prišli septembra na dopust, temveč še le ob novem letu. To daljno službovanje je povzročilo žalostno razmerje na Ogerskem. Ogri namreč niso nabrali dovolj rekrutov, stalna avstrijska vojska pa mora imeti vedno enako Število, in radi tega se je morala služba podaljšati. Prodajalci živine, pozor 1 Pred par meseci je prodal neki kmet svojega konja nekemu ogerskemu kupcu. Sedaj še le, ko je konj že v strti ali peti roki, se je našel na njem neki pogrešek. Kmetu se je sedaj pisalo, da mora vzeti konja nazaj in plačati vse ogromne stroške, ali pa pustiti konja za jako malo svoto. Kdor proda kako živino na Ogerako ali pa na Hrvaško, naj ne prevzame nikake daljne odgovornosti za njo in naj si da to, da ni prevzel odgovornosti od kupca pismeno potrditi. Zunanje novice. 0 novem papežu. Papež Pij X. se težko navaja na svoje novo dostojanstvo. Kot patrijarh je nosil doma navadno črno haljo ter pri pisanju v njo brisal pero. Črne pege se seveda niso poznale na črnem suknu. Pa tudi sedaj, ko nosi belo haljo, seneij odvaditi tega. Tako je imel papež te dni na ro svoje bele halje črni madež od tinte ter je obiskovalcem: „ Vidite otroci, kako se človek navadi na papeže vanje." Kakor se sliši, papež ne vidi rad, ako se mu poljubi nogo, temveč po pri obisku nogo pod halju ali pa hitro vstane pomoli roko v poljub. ZlOČinstvO vojakov. V Pragi na Češkem je 1 zadnje dni neki učitelj kot rezervist pri orožnih i jah. Njegova nevesta ga je prišla obiskat, toda nI telj ni imel časa, da bi jej šel na kolodvor naspn Ker sama ni vedela, kje je vojašnica njenega ženil prosila je nekega vojaka, da bi ji pokazal pot. j jo je takoj spremil v kasarno in jo odvedel v nel sobo, kjer je bilo več vojakov navzočih, med tudi neki podčastnik. Vojaki so deklico takoj p in jo onečastili, tako, da so jo morali po tem činu odpeljati v bolnišnico. Stroga preiskava uvedla radi tega zločina. Gospodarske stvari. Drevesni Črv. Gosenica zavrtača ali drevesne* črva živi dve do tri leta v lesu debla močnejših vej hruškovega, jabelčnega in orel vega pa tudi drugega listnatega drevja, kal vrbovega, topolovega, lipovega, brestovega in h« vega. Izmed sadnfga drevja ima najrajši hruška svojimi zelo krepkimi in trdimi grizali razgrize kteri ji služi v živež in izvrta pri tem navzgor oj njene rove, ki so proti koncu žretja časih tako roki, da lahko porineš prst vanje. Gosenica se W po nekem kislem žaganju, ki prihaja iz črnih, drevesni skorji nahajajočih se lukenj in ki se ?] dostikrat ob deblu na tleh. Ker razglodajo gosei les, oslabijo s tem životno moč in trdnost drev« prav občutljivo in napravijo tem večjo škodo, več jih je v drevesu. Ta način življenja je dont gosenicam tudi ime »drevesni Črv." Dorasle so 8 9 cm. dolge, • debele kakor mazinec, v obče umazi poltne barve in po hrbtu črešnjerujave. Zabubijo] gosenice ob vhodu svojega rova, kamor so pril< nazaj ali pa v travi ali v zemlji blizu drevesa. kterem so prebivale. Veliki in neokretni sivo barval metulji iz teh gosenic se prikažejo meseca rožnika malega srpana in odložijo svoja mnogoštevilna jajci pod luske na deblu ali v kaka druga skrivališča, kor n. pr. na drevesne vezi in v goseničje pasti pa tudi v luknje drugih mrčesov. Kmalu izlezej( jajčic mlade rožnonadeče gosenice in se takoj zavi v skorjo in pod njo ležeči mehki les. Ker odlaga leni metulj najrajši svoja jajČica na ono drev< kterem je kot gosenica živjl, zato je kar narai da živi v takem drevesu več kakor sto drevesi črvov, ki ga spravijo lahko ob vso moč in popolnoi uničijo. Tako drevje je treba v jeseni ali po zimi sekati, razklati in sežgati. V tem pogledu morai na gori omenjeno gozdno drevje, ako se nahaja^ obližju sadonosnikov, obračati posebno pozornosti — 9 — tor izkušnje učijo, napadajo ti škodljivci laže in jtjši bolehavo drevje nego pa krepko in zdravo. Kdor fcojemu drevju gnoji, pomore mu tudi v tem oziru. peresna skorja bodi gladka, kar dosežemo s sna- jwjem in vapnenim beležem ter zabranimo ob jed- odlaganje jajčic Tudi metuljev ni težko poloviti Jčasn, ko letajo. Drevje, na katerem se kaže ova- (e žaganje, moramo časih osvoboditi gosenic z de- ftjšo žico (drotom čvežnjem), ktero porinemo v toliko razširjeni rov in požeruha prebodemo; čas;h pDam tudi posreči, da ga pri tiramo iz rova. Kjer mogoče priti na ta način gosenicam do živega, iročajo izvedenci žveplo, ki se ob vhodu v rov žge in odprtina potem zamaši. Mlado drevje, kte- se je močno lotil drevesni črv, je najbolje od- titi in nadomestiti z drugim. Pisma uredništva. Naročnik od Negove. Doticno dobite pri W. Blanke, raa v Ptuju. Cena je 40 vinarjev ter se tudi lahko požlje [markah. Našim dopisnikom. Hvala za dopise, toda prosili mo- vse, kateri nas česar vprašajo, da priložijo dopisnico ali marko, ker nam drugače ni mogoče odgovoriti. Jesensko gnojenje. Ker potrebujejo vsi travniki in vse njivevjako meri fosforjeve kisline in ker gnoj; kakor ga dobivamo iz hlevov, kompost in gnojšnica nimajo dovolj te kisline, radi tega se pri kem gnojenju ne sme zamudili, da se spravi polom umetnege gno-idovolj fosforove kisline na polja in travnike. In to se spravi najin v najobilnejsi meri z garantirana Cisto Thomasevo žllndrasto (znamka zvezda). Z Thomasovo žlindrasto moko se ravno tako in gotovo doseže zaželjeni uspeh, kakor s superfosfatom, povrh pa f mnogo ceneja. Najboljše je, ako se rabi v jeseni, ker je njen uspeh času najbolj trpežen. Thomasova žlindrasta moka se odlikuje tudi da ima v sebi jako mnogo vapnenih snovi in magnezije. Kakor od zanesljive strani, se lahko dobi ta moka v vsaki množini po [nizki ceni iz fabrike v Berolinu. Mi opozarjamo naSe bralce na do-oznanilo v današnjem listu. Pri zdravljenju različnih ran se mora paziti, da se rana Šele takrat i ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, [se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za injvanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro dobro afe sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano »praško 13 e" c mazilo" iz lekarne H. Fragner, a kr. dvorni založnik v To sredstvo se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Ign. B e r -pika. -■ Glej inserat. Loterijske številke. Brst, dne 22. avgusta: 48, 67, 83,' 64, 74. fcradec, dne 29. avgusta: 56, 83, 17, 28, 37. {Delavci se sprejmejo. Vsled povekšanja fabrike za pohištvo iz trdega obokanega Vrati pri Finmi se sprejmejo delavci in sicer delavci, o obokati les (Bieger), potem delavci za pilenje lesa er), delnvci za politiranje in delavci za privijanje (Schrau- Ponudbe naj se pošljejo na ravnateljstvo fabrike za istvo v Vrati pri Fiumi, (MSbelfabrik Vrata bei C) 1028 Redka priložnost. ! Po Jako nizki ceni ! 500 kosov samo 1 gid. 80 kr. Ena krasno pozlačena 24 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, potem lepa verižica in vse kar je potrebno za igro šah z navodilom vred, gotovo za najbolj zanimivo igro, ena modna kravata za gospode z iglo vred, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim ka-menom. 1 nastavek za smodke z jantarjem (bernšteinom), 1 eleg-broSa za dame, I krasno tojletno zrcalo, 1 usnja: moSnji-Ček, 1 žepni nožič z pripravo, i par man-Setnih gumbov, 3 gumb) za srajco, vse iz duplezlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 76 orijentalnih biserov, jako lepi kinč za dame, bodisi rabljen okoli vrala, bodisi v laseh ali okoli roke, i. jako koristna knjiga v kateri so zložene pisma in še 300 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. vse to se dobi z uro vred. katera je sama tega denarja vredna, za samo I gld. 80 kr. Razpošilja se proti povzetju aH če se denar pošlje naprej skozi Centralno skla' dišče Ch. Jungwirih, Krakau II. NB. Za neugajaioče se denar vrne. 994 Kava in čaj iz prve roke, to )e wesredno od sadika kape in faja, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in čaj. Ww~ Najnižje cene. *•■ Najino dosti čez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje nairaciiovalneile. Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in zdatne, tToirn • Javaflor, najfinejša M\ Lepi bicikelj »merikanskega sistema, popo!' noma v dobrem stanu, se pod jako ugodnimi pogoji proda. Vpra-sati je ustmeno ali pismeno pri Jožefu Glavnik, Ptuj, Postgasse 6. 1031 Dva kovaška učenca se takoj sprejmeta v učenje pri Maksu L. Koschier, kovaški mojster v Lahkem trgu (Tuffer). 1019 Dva pekovska učenca vi boljše hiše, se takoj sprejmeta v učenje. Eden naj bi imel Že nekaj pekovskega znanja. Več pove Kari Regula, pekovski mojster v Celju. 1029 Maj ar Učenec za brivsko obrt (friser) se takoj sprejme. Vprašati je pri Rihard Starkel, brivec v riuju. 1012 s tremi delavskimi močmi, se takoj sprejme v službo. Vešč" mora biti nemškega in slovenskega jezika. Grad Imbotca, posta Radna pri Sevnici, Liohtenwald. 1027 Pekovski učenec iz boljše hiše, se takoj sprejme pri Joief* Achttltner, pek arija v Celju. 1023 Kupim več vagonov jabolk mostnih, potem kupujem hruške, češplje, orehe, laneno seme, suhe gobe, milišno štupo, smrekove storželne. Vse plačam po najvišji ceni in sicer takoj v gotovini. Pri ponudbah prosim poslati vzorec (muster). FrancKupnlk, Konjice. Sprejmem tudi zveztega konjarja za lahko in težko vožnjo v letno službo. 1032 Učenec ve5č nemškega in slovenskega jezika, kateri je ljudsko in meščansko šolo z dobrim uspehom dovršil in kateri ima veselje do trgovine z mešanim blagom, se takoj sprejme (tudi s poznejšim vstopom) pri Štefanu Brodar v Ormožu. 1034 MLg*mmmms*mmmmm ±±±±*±±±±±±£±ic±±±±±. Idi Štajersko Ptuj Štajersko jesensko gnojenje! B ^gn^j dllSl^ki do Phalli nun v a žlinnVacf :i maka (znamka zvezda) %J Thomasova žlindrasfa moka jr^st2^ gnojiti. Ta moka ima v sebi največ za žito, deteljo in travnike potrebne fosforove kisline in je jako po ceni. Jako izvrstna je tudi ta snov za vsako gnojenje na travnikih in pašnikih, v vrtih, za hmel in v vinogradih. Z Thomasovo žlindrnsto moko ^ft, ravno tako hitro doseže izvrsten uspeh, kakor s super« fosfatom, povrh tega je še boljša, ker trpi to gnojenje še delj Časa in ker ima v sebi mnogo vapnenih snovi in mnogo magnezije. (znamka zvezda) se jamči, da ima v sebi dovolj fosforove kisline in da ni v njej nikake citronske kisline. Preprodajalci jo dobijo za originalno tovarniško ceno. Thomasova žlindrasta moka jr^dnoT™- Čah (žakljih), katere so plombirane in imajo gornjo zabi-lježeno znamko. Thomasove fosfatne fabrike Za Thomasovo žlindrasto moko v neposredni zvezi z deželno višjo gimnazijo. Sprejemajo se učenci osmih razredov. Mesečno plačilo znaša samo 60 kron. družba z omejeno zavezo Berolin W. Posebno na to opozarjamo, da se vaem naroeilcem brez vsake zamude ustreze. 1024 Nemški dekliški doi Mestni zavod za izgojo in poduk deklet v starosti od 6 let naprtf Moderno urejen. Poduk v predmetih ljudske in meščanske Šole. Pol praktičnih domačih delih, kakor v kuhanju, šivanju, likanju i L d. PoH je razdeljen v dve šolski leti. Podučujejo se tudi tuji jeziki in godbi W Plačilo za hrano i. t. d. znaša na mesec sai 60 kron. Za daljno izobrazbo je plačati vrh tega še majhen znesek. Prospekti se pošljejo na zahtevanje takoj brezplačno, Prošnje za sprejem je najhitreje poslati) Mestni upad v Ptuji. 1030 *:ipppppppPF:F:roPPPC¥¥: Veliki vinograd z lepim in velikim sadunosnikom, 1 uro hoda od Maribora, v jako lepi legi, se takoj proda. Celo posestvo meri ,10 oralov in sicer 14 oralov vinograda v najboljšem stanu (4 orali so nasajeni z jako dobrimi amerikanskimi trtami) 2 orala njive, V« orala gozda, drugo so travniki, nasajeni z lepim rodovitnim sadnim drevjem. Na posestvu stoji gospodarska enonadstropna hiša z prešo in kletjo, potem druga hiša z preSo in 4 viničarske hiše. Studenec ima izvrstno vodo. Celo posestvo je zjedinjeno v eno skupino in se proda z presno upravo za grozdje in sadje, s sodi, s kuhinjsko upravo in s celim letošnjim branjem vred, ker posestnik boleha, po jako nizki ceni. Več pove 1026 Jakob Purgay v Leitersbergu pri Mariboru. Lepo posestvo brez premakljivega blaga (sodnijsko cenjeno na 25.600 kron), na katerem je krčma, dve hiši za najemnike in lepi kozolec, se takoj radi starosti posestnika po jako nizki ceni proda. K posestvu spada 51/, oralov lepega gozda, kateri se lahko takoj poseka in 5J/a oralov njiv in travnikov tik hiše. Poslopja so zidana tn z opeko (ciglom) pokrita ter je vse velbano. Izvir-nica je kakih 50 korakov od hiše oddaljena. Približno 300 ko-kov daleč proč teče potok. Posestvo leži v lepem spodnje-šta-jerskem trgu, tik železnice. V trgu je okrajna sodnija in davčni urad. Več pove posestnik, kojega naslov (adres) se izve pri upravnišlvu «Štajerca*. 1025 >oooOOOOOOIOI ooooo Vsakovrstne rane se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. ker se po tej lahko vaaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo. težko ozdravljivo^ rano. Ž- 40 let se je izkazalo mečilnti vlaeilno mazilo, lako imenovano praiko domače matllo kot zanesljiv" -redstvo za obvezo. To vzdriuje rane čMe, obv.iroje tUte, olajšuje vnetje in bolečine, hlaili in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. Proti predplačilu K 3M6 se pošljejo 4|1 pusice ali 8*36 6|2 pušioe ali 4*604.1 iKJ 1-80 9;2 pušici poštnino prosto na vsako postajo avstro-i-ger-ke monarhije,; Vsi deli enhalaže inaja zakonit« deponovano varstveno znamk*. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitel lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptujn v lekarni gosp. Ig. Berbalka. OOOOOOIOIOOOOOOO" Strune za gosle, cifre, tambiiril in za vsakovrstne instrumente, in sicer najbolj! najfinejše blago po jako nizki ceni, priporočat* Brata Slawitsch, Ptuj, Florijanski ti Kdor naroči, naj izrazi natančno svoje želje, da zabranijo pomote. m\\ ^ — 11 — :***: (ko ran Scbindler, Dunaj, I© iburi laj boljše poroča ta| ski tr ilje, da 1021 TTT/i, €rd&erg-strasse 12 |Qja že veliko let dobre znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe: 900 mlinejza sadje, mline za grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, mlatil- nice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, lnsčilnice za koruzo, slamorezniee, stroje za rezanje repe, stiskalnic« za seno, mline za gofanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. od seda) vsakomur po zopet izdamo ziižanib cenah! Ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pip«, sesalke za vino, gumijevr ploce, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, omare za led, stroj« za sladoled. priprave za izdelovanje soda vode in penečih se vin, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, namizne tehtnice, steberske tehtnir«, tehtnice na drog, decimalne tehtnice, tehtnic« za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodje za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje in pleskarje i. t. «1. ose pod dolgoletnim iansftom! po najngfldneišia plačilnih pogojih, tndi na obroke. Ceniki z več kakor 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje »o tudi v slovenskem Jerihu. Prekupcem iN agentom posebne prednosti! PiSe naj se naravnost: Ivan Schindler Dunaj 1II1/1, Erdbergstrasse 12. Brata Slavvitsch v Ptuju priporočala izvrstne Šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medinm 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ring8chifchcn . 140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 9 — „ »erva A............100 „ — „ ierva C za krojače in čevljarje . . . 160 „ — „ jre C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ tflder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ || (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po Ipogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 765 ravo domače platno (jih* in perilo priporočava po sledečih eenah: i Cela sešita rjnha (plahto) za posteljo 2 ali 2V* metre dolga, velja 11 gld., oziroma 1 gld. 20 kr. — Najfinejša sešita rjnha iz tenkaga ■utt?a platna 2 m dolga, velja samo 1 fl. 50 kr. To domače platno se tndi prodaja na metre in sicer velja, čeprav flitoo 160 cm stroko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno Jtroioke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 35 kr. Brata Slawitsch »9 trgovca v Ptuju, Florijanski trg. Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadelphia. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunaji ali Ant. Rebek, kone. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 43. 786 Styria= becikelni novi modeli 1903 ki so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat, veljajo samo 80, 100, 120 in 140 sold. Na obroke (rate) prodajava po ugodnih pogodbah samo zanesljivim kupcem. Dobre, že rabljene becikelne prodajava po 40 do 00 gold. 831 Brata Slawitsch v Ptiijn. Prodajalec ali prodajalka ki sta dobro izvežbana za prodajo v mešani trgovini, se takoj sprejmeta v večjo trgovino te stroke. Ponudbe naj se pošlejo pod B. C. 1000 poste restante Cilli. iocs Na deželni sadje in vinorejski soli v Mariboru se bode od 21. do 26. septembra tega leta poučevalo kako se najboljše porabi sadje in pa vrtne in druge koristne zelenjave. Teoretično in praktično se bode poučevalo, kako se sadje najbolj primerno zbira, kako se razdeli, razpošilja in pa shranjuje, sploh kako se mora s sadjem ravnati, da obstane. Razlagalo se bode tudi, kako se shranjuje zelenjava in sploh kako je ravnati ž njo. Vsaki, kateri se hoče vdeležiti, se bode brezplačno v vseh teh važnih stvareh podučil. Sprejelo se bode 30 učencev. Poduk se bode vršil od 9 do pol 12 ure predpol-dan in od 2 do 4 ure popoldan. 1022 — 12 — Zahtevajte brezplačen in frankovan moj cenik, kateri je jako bogato iluslrovan (nad 600 slik). V ceniku so naznanjene cene mojih jako solidnih, Izvrstnih In čepih ur, moje zlatnine In srebrnlne in vse v god-beno stroko spadajoče blago. Prva fabrika za ure Briix-u Hanns Konrad razpošlljatev ur, zlatnine in godbenega blaga Briix štev. 475 na Češkem. Harmonika „Volksfreund" je prav pripravna za spremljanje vseh instrumentov na strune. S koncertno uglasbo gld. —*80, s tremolo-uglasbo gld. 1V-, z oktavno uglasbo gld. 1-20. z oktavno uglasbo gld. 120, z oktavno uglasbo z 20 glasovi gld 1*65. Št. 366. Novost! Trobilo-Akordeon brez poznanja not zamore vsakdo pesmi, skočnice, venčeke i. I. d. igrali. Priporoča* druStva, izlete in veselice. Ta instrumenti 10 tipk, 20 glasov, dve bas-zaklopnice in en komad s poučnim navodilom vred 1 gld. oO kr., tri komadi 4t gl■(•/. poznanja not in brez učitelja sebi lahko igra 21 strun, 3 manuale s B-noui li.sti i gld. — Nemško-amerikanske akord-eij 5 gld. 50 kr. Ustne harmonike z enim zvončekom gld. 125, z dvoma zvol koma gld. 1*50. Koncertna žvenkoca harmonika 60 kr. Koncertna čudodelna piščalka 75 kr, ] planinsko-zvončna harmonika 70 kr. 1 Priporočam najboljši fabrikat ročnih harmonik colnine prosto, po sledečih najnižjih cenah z lT 2 in 3 vrstami tipk, v veliki L ?. razlicliirai tipkami in gumbi, pokrito in odprto klavituro, kovinskimi taklopnicarm za. baa. Ovojnim mehom z nikelnasn« vom in napravo, ki varuje mehove gube. D- bijo se v različnih velikostih. flono robnih llirmonil/ • St 686/!I I0 liPk- 2 registra z dvojnim tonom; 48 glasov, velikost 33X16'/, cm, gld. 450; V/^I1^ 1UCU1I1 liailliUIlllv . st. 686/111 lO tipk. 3 registri na 3 kore, 70 glasov, velikost 33Xi6l/, cm, gld. 52o; — St. 6861 10 tipk, 4 registri na 4 kore. 90 glasov, velikost 33X161/, cm, gld. 5'75; — St. 678 19 tipk, 2 registra z dvojnim tonom, 100 glasov. . 30X18 cm, gld. 675; — št. 3001/, B 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 24X12 cm, gld. 2-80; — St. 305*/< 10 tipk, 2 registra. 48 glasni velikost 24X12 cm, gld. 3; - St. 656'/, 10 tipk. 2 registra. 28 glasov, vdikost 30'/,Xl5V, cm, gld. 3 20; — št. 659'/, 10 tipk, 2 regiaU 4& glasov z dvojnim glasom, velikost 31X15 cm, gld. 3 60; — št. 663 10 tipk, 2 registra, 48 glasov z dvojnim glasom, 3 vrste, trompeSej velikost 31X'5'/, cm, gld. 425. 879-B Moja firma je odlikovana z ces. kr. državnim orlom, ima /.late in srebrne razstavne kolajne in na tisoče] pismenih pohvalnih pisem. Vse stroje za poljedeljstvo in vinorejo. Brizgalnice za sadno drevje z mešalom za mešanino iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga, brizgalnice (strealjke) zasadjino drevje z natanko namjereno petrolmešanico, svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje a diferencialnim pritiskom stroje za drobljenje stiskanice, čisto nove mline za grozdje, nove priprave proti perono-spori in za žvepljenje, sesatke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za polje-deljsfvo, kot zbivalnike (trieure), mlatilnice, vitale (gepel) i. t. d. razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah IO. HELLER, DUNAJ, 768 II-, Praterstrasse 49. Cedilniki zastonj In franko. Dopisuje se v vsih jezikih. Za škropljenje v vinogradih, za pokončanje vseh škodljivcev na drevju, kakor tudi za pokončanje divjega že-nofa, takozvanega bederiha in drugih škodljivcev je najbolj pripravno sredstvo Ph. Mayfarth-a & Co. patento-vana brizgalnica SYPHONIA to je brizgalnica, katera sama deluje, bodisi, da je tako napravljena, da se mora voziti, ali pa tudi tako, da jo nese posamezen delavec na hrbtu. Toraj brez v« dela od strani delavca razSkropi ta brizgalnica tekočino po rasllii Takih brizgalnic je do sedaj že več tisoč v vporabi. Najboljši stroji za sejati so stroji Ph. Mayfarth-a •flflricola«. (Sistem na kolesa.) Ti stroji so p-ipm vsakovrstno seme in vsako Žino semena, in sicer ni trel tem koles premeniti. Rabij lahko za brege in ravnine. kajo se jako lahko, trpijt dolgo. Cena jim je zelo radi tega se s pomočjo teh s prihrani mnogo dela, časa, de Najboljše stiskalnice (preše) za seno in slamo, ki se rabij© prosto roko, stroje za turščico (kuruzo) ltiSiti, mlatilne stroje, stroje za čistiti, trieure, stroje za kositi, plnge, valarje, brane i.) zdeluje kot specialitete po najnovejših in priznano najboljših konSti PH. MAYFARTH & Go. fabrika za poljedelske stroje, DlMSJ II, Taborstrasse 71. To podjetje je bilo odlik>vano z več kakor 150 kolajnami (medaljami), m'-d temixxlafifl sreb ni mi in bronajlimi. Obširni ceniki in mnogo pohvalnih pisem se pošilja latlHr Zastopniki in preprodajalci se iščejo. 13 — FRANZ KAISER žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglrjo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko knpi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskusi Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo osaRovmnift vin. Ptujsko kopališče~| ########### Gorna dravska ulica v Ptuju. dan kopele v banjah, prsne mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehe kakor krapinske toplice- Daljša pojasnila daje gasp. 30S. I^asintir in v kopališču samem, ID Dobra priložnost za kupovanje. .... v* podajam po čudovito nizki ceni vsakovrstno g" Ano (žtof), zajg za hlače, snkno za gospe, ka- =f por tudi ko tone. Pri meni se dobi tudi vsako- ^ prstno platno za rjuhe itd., platno za srajce, vse g drobno blago in vsakovrstne pletenine. Š- špecerijsko blago in moje moke (mele) so * jboljše. — Znižal sem cene, da dam stem ce- Q nemu občinstvu priložnost za prepričanje, da g lahko izvrstno in jako trpežno blago kupi po S nizki ceni le pri ? Štefanu Brodar v Ormožu, m Ptujsko posojilno društvo (Vorschu ss verein) registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po 4% in daje svojim družbenikom mejnična posojila po na leto. 1036 » Nobena sleparija! Redka priložnost! 1 par močnih čevljev (štifletnov) za možice ali ženske, izvrstno blago, jako trpežnih, se dobi v vsaki velikosti za samo 3 gld. 50 kr. Pri pismeni naročitvi je treba samo poslati dolgost v centimetrih, katera 1033 naj se zmeri po podplatih. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. — 14 — P»ris 1900. GRAND PRIX. Originalni Singerjevi šivalni stroji za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroČi stroj, tema se brezplačno da podnk v vseh modernih in umetnih vezilih. Elektromotor! za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. Singer in Co. akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24. Vinski sodi kateri držijo 650 do 700 litrov, z železnimi obroči, se radi preselitve prodaj O. Sodi so popolnoma čisti, ker se je iz^njih stočilo Šele pred kratkim vino. Cena je za vsak sod 12 goldinarjev. Razpošiljajo se na vsako železnično postajo. J. Kreinigg 998 trgovec v Žalcu (Sachsenfeld). Tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane ■'*• vitale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi podlagami (lagerji), lahko tekoče Dalje stroje za rezanico delati trljerje in mline za šrot Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in zastonj. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 m Vsak kdor ima prašiče, naj da zdravemu prašiču vsak teden eno polno žlico med krmo: Kranjske redilne moke za prašiče doktorja pl. Trnkoczy-ja krmilno in hranilno sredstvo zboljšuje, pouinožuje: meso! mast! rejo! zdravje 1 I)..biva se 1 zavoj6.-k za 60 vinarjev pr trgovcih ali pa 5 zavojčkov poštnina prosto z vi'eto zavojnino za S krone proti povzetju v tovarniški zalogi lekarne Trnkdczy, Ljubljana. Na stotine zahvalim', tudi uradno pove jenih o dt-brih uspehih pri zdravili in bolnih prašičih prihaja vsak dan. Iste so vsakemu na razpolago in se na zahteva nje pošiljajo peštnine prosto. Uradno poverilfi. Predloženi prepia se popoinoma strinja p sanemu originalu na dopl-niei, ■ katera ima znamke za 4 Bierj« in 2 vinarja. Ljubljana, tr>-tjrga oktobra rdentuočdevetstoeoa. (Notarjev pečat.) Ivan Plantan, c. kr. notar. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od jednega mojih ljudi za poskus njo 1 zavojček redilnega praška (moke) za prašiče. Človek se mora kar čuditi/ Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požero. tako da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto 5 zavojev redilnega praška (moke) za prašiča Belišče. Slavonija, 81. oktobra 1900. z velespoBtovanjero 691 Josip EliglisCh, železniški nadzirate)}: BS Oblastveno potrjeni civilni zemljemerec Kari Hantich državno izprašani nadiogar v Mariboru se priporoča v zanesljivo izvršitev vseh t geometrično stroko spi-dajočih del, kakor: razdelitve posestev, določila mej in niveliranje. Izvršuje tndi vse v gozdarsko stroki spadajoče uredbe, preračuni dohodke, opravlja reviziji in to vse proti malemu plačilu. m — 15 Drugo šolsko leto deželne pripravnice za učiteljice, katero je dovolila visoka štajerska deželna zbornica s sklepom z dne 18. aprila 1003 in kjer se podučuje v nemškem jeziku, se začne dne 19. septembra, t. 1. | .Javiti se je treba dne 10. septembra od 9. do 12. ure predpoldan ali pa od 3. do 0. ure popoldan pri ravnateljstvu v Mariboru, Tapeinerplatz 1. Učenke, katere so ta zavod že poprej obiskovale, morajo prinesti s seboj zadnje semestralno spričevalo. Vse tiste pa, katere hočejo vstopiti na novo v ta zavod, morajo prinesti s seboj 1. krstni ali rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo (uradnega zdravnika), s katerim se dokaže od postave zahtevana telesna sposobnost, 4. v slučaju, ako ne bi prišla nova učenka iz kakega učnega zavoda, mora doprinesti tndi nravnostno spričevalo (Sittenzeugniss)* Ravno tako se morajo tudi predložiti lepopisne vaje in vaje v risanju ter v ročnih delih. Prosilke morajo biti stare 15 let ali pa morajo imeti od deželnega šolskega sveta dovoljenje, da vstopyo pred tem letom v 1. razred tega zavoda. Popusti pa se k večjemu samo G mesecev. Da je prosilka dosegla zahtevano znanje, mora dokazati v strogi sprejemni skušnji, katera se vi*ši dne 17. in 18. septembra. Skušnja obsega sledeče predmete: veronauk, učni nemški jezik, prirodoslovje, računstvo, geometrično oblikoslovje, lepopisje, risanje in ženska ročna dela. Tudi se jemlje v poštev, ali je prosilka muzikalična in ako je sploh glede posluha in ritmičnega čuta sposobna za godbeni poduk. Ako ste prestale dve prosilki sprejemno skušnjo z istim uspehom, potem odloči glede sprejema določena, od postave zastevana starost. Za vpisnino se mora plačati 10 kron. Šolnina (Schulgeld), katera se mora plačati naprej, znese na mesec 10 kron. Prošnje za zmanjšanje ali popust šolnine se morajo vposlati na štajerski deželni odbor in se morajo oddati do 28. septembra pri ravnateljstvu. Učenka, katera se hoče vdeležiti poduka v francoskem ali pa slovenskem jeziku, mora to pri vstopu javiti. 1015 Gradec dne 6, avgusta 1903. Štajerski deželni odbor. £&tT !«•' k A,'*SSr » Št, ŠTAJERC 44 M I ko spa-1 čila mej i stroko revizije 3JGPC " je list, ki ima glavni moter, braniti spodnještaj. kmete pred iskorišce-„ vanjem od strani kmečkih sovražnikov. ,,9iajerC" hoče mir med sosečkima narodoma, katera sta primorana, skupaj živeti in katera sta odvisna en od ovega. ,,&X3jerC radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbeuih, davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za 10 vinarjev. tf9tQJCt*G sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, želeč, s tem ne-rednosti, katere škodujejo kmetu, odstraniti. »Stajjerc" prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel. Štajei izhaja na leto 26 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo leto in se lahko naroči vsaki dan. štajerc priobči oznanila po Jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospodar 76 dopisov, tičočih se razglašene stvari. Število „Štajereevih'* naročnikov vedno raste, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte „Štajerca", pošiljajte mu vaša oznanila. Sedaj se tiska uze v 15 tisoč iztisih. Naprednjaki, skrbite za razširjanje tega lista, tako, da bode kmalu postal tednik. Upravništvo in uredništvo se bode od sihmal še bolj potrudilo, po svoji moči vsaki Želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanijo. Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte „&tajerca". 16 — Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 770 V PtUJU. Cena: 12,16,20,30,36 de 40 kron. C. kr. prlv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten PortUWuCtnclt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote ■altč ■atfkril|a|OU dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno «910. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejsih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, IH/3 Rennweg S. ih FRANZ SODIA tWUlca pušk (Gewehrfabrik in Ferlach Karaten) 8W S ri poroča izvrstne puške, kakor paske za šrol in kru^lje, najizbornejša ovrsitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah poitmne prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. Kdor bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika Vencel Schramm Celje, Glavni trg izdelnje najcenejše godbene inštrumente in prodaja strnne. Gosle se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 30, 50 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmonike za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse inštrumente se jamči. Tudi vsakovrstna popravila se sprejemajo in hitro ter po najnižjih cenah izvršijo. 984 :***: Hranilnica (šparkasa) i mestne občine v Brežicah I ima pisarno v svoji lastni hiši št. 27 ter ura-H do je vsak pondeljek in četrtek od 8. do 12. u re * L dopoldne. Vloge se poimesečno po štiri od sto obre- ■ stujejo, nevzdignjene obresti se vsacega pol 1 leta h kapitalu pripišejo in trpi rentni davek j| od teh obresti hranilnica sama. t Posojila se oddajajo na zemljišča (nekret- m nine) po 5°/«, na menice in proti zalogam 1 državnih zadolžnič in drugih listin vrednosti fij pa po 6V Koncem leta 1902 je bilo stanje vlog:« K 74015842 in reservnega zaklada K 74029 9ii i t\ 925 Ravnateljstvo. I XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX* Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,316.93581 Vloge od 1. januarja 1902 do 31. decembra 1902 z obrestmi vred...... . » 3,169.459^ Od tega je odračuniti: K 12,486.394fl Svote, katere so se od L januarja do 31. decembra 1902 vzdignile.......K 2,677.843fl Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 Hipotekama posojila.....•..... K Mejnično stanje............. » Posojila na vrednostne efekte....... » Efektni zaklad ............. > Posestva................ » Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ > Vloge pri kreditnih podjetjih....... > Stanje blagajne (kaše).......... > Glavni reservni saklad.......... * Posebni rezervni zaklad za kurzne diference » Zaklad za penzije............ > » 9,808.5518 6,085.868-ai 78.0291* 20.601-8» 2,919.611 — 18-t.OOO— 300.000 — 107.20199 40.823-46 553.574-22 298.160-69 31.22762 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°j0 in se plaž) rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. Izdajatelj in odgovorni urednik; Michael Bayer. Tisk: W. Blanke v Ptuju !