277. številka. Ljubljana, v petek 3. decembra. Ishaja vsak dan sveter, izimši nedelje in prazuike, tur velja po poŠti prejemnn za av strij sko-ogurske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljanu brez. pošiljanja na tlom za -se U-to 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kakor poštnina znaša. Za oznanila pladnje se od četiristnpne petit-\rste po 6 kr., če se oznanil" jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, tu po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frsinkir.-u. - Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i itv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, p Gledališka stolb U p r a v ti i a r v n naj se blagovolijo pošiljati mirnemu«, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Konservativna osrednja stranka? Kakor se je govorilo prešlo poletje mnogo o tem, da namerja grof Taaffe ustvariti osrednjo stranko s pomočjo kapitalistično-liberalne stranke, jednako se razpravlja zadnje tedne po nemško konservativnih listih vprašanje, ali bi se ne dala ustva riti osrednja stranka v soglasji Ta a tl'ej a vlade iz raznih konservativnih elementov. Misel za tako namero so odposlali najprej v obliki članka ali razprave v „Onservatore Romano", in od tod so jo vsprejeli razni nemško konservativni listi. V to osrednjo stranko bi bilo pridobiti poleg dozdanjih nemških konservativcev zlasti tudi vele-posestvo češke narodnosti, sosebno plemstvo, ki je bilo doslej zastopano v češkem klubu, naj bi pristopilo v osrednjo stranko. Povod izločitvi češkega plemstva naj bi bil zasledovati v prenapetosti čeških narodnih zastopnikov; mej temi da je preveč neznosnih radikalcev in življev prave husitske krvi. Nemškim konservativcem pa da se očita, kakor da bi izdajali in prodajali svojo narodnost na korist Slovanom, ne da bi ti privolili v odškodbo za tako podporo najpotrebnijih koncesij konservativnemu nemškemu elementu. Tako da ne more iti dalje, rrgo je neizogibna potreba, da si pomaga konservativna stranka na svojo roko z lastno pomočjo. Svoje namere bi dosegla kot osrednja stranka, s katero bi se pogajala s kompromisi od slučaja do slučaja zdaj levica, zdaj desnica državnega zbora. S tako stranko bi morala konečno Taaffejeva vlada računiti. Proti tako jasno razglašeni in razpravljam nameri se je takoj uprla Praška „Politik", ki ne vidi uzrokov, da bi češko veleposestvo zapuščalo češki narod, kateri se je doslej vjemal s svojim plemstvom. Kai se dostaje nas, smo pač prilično z dob rimi razlogi utrdili stališče in pokazali pot, po kateri bi se ustvarila in okrepila konservativna stranka. Nemški konservativci, kakor se dozdeva, po zabijajo popolnem ono načelo, katero so v nekih svojih glasilih zagovarjali še začetkom tekočega leta. Po tem načelu so kaj zdravo poudarjali, da je treba v Cislitaviji gledati na vse narode, (mej temi pa jo treba najprej zadovoljiti Slovane v narodnostnem oziru. V resnici bi nastalo mej konservativnimi Nemci in Slovani veliko večje soglasje, kakor pa mej Slovani in drugimi nemškimi strankami potem, ko bi se rešilo do dobrega narodnostno vprašanje. Kon sfrvativni Nemci vender lehko sprevidijo, da Slo vani so tako rekoč ukleneni, da ne morejo izvrševati drugih jako važnih nalog, dokler se jim ne zagotovi narodni obstoj z vsporedno svobodo za pre-potrebno razvijanje narodnih sil. Zatorej je največja krivica, če nemški kon servativci očitajo Slovanom, da podpirajo ti premalo konservativne težnje nemškega naroda. Krivica je posebno v tem, če nemški konservativci obdolžujejo Slovane, kakor da bi ne bilo mej njimi konserva tivnih zastopnikov. Če je tudi res, da mej Slovani ni brez liberalnih elementov, je vendar večina Slovanov v pravem pomenu konservativna. Zaradi peščice liberalcev vendar ni devati skupne slovanske celote v jedno vrsto in jo slikati še hujše, nego nemške levičarje. Ako bi torej nemški konservativci v resnici težili potem, da bi se ustarila osrednja stranka v konservativnem zmislu, predno se podeli Slovanom narodna jednakopravnost, bi bilo jednako resnično sklepati, da ne marajo tudi oni dati Slovanom toliko svobode, kolikor je potrebujejo neobhodno. In ko bi privabili k sebi pred rešitvijo narodnostnega vprašanja še veleposestvo, ki je hodilo doslej s Slovani, bi si isti nemški konservativci nakopali še sovraštvo slovanskih narodnostij. Doslej so vendar Slovani pripoznavali nemškim konservativcem pravičnost in pravicoljubje tudi v narodnostnem pogledu, doslej je vladalo pri jateljstvo vsaj mej konservativci nemškega naroda in pa mej Slovani, ta vez je bila jedina za poslednje dobe mej Nemci in Slovani: potem pa bi se sovraštvo zasejalo tudi mej ta dva dela, in avstrijskih Nemcev in Slovanov bi vsled tega nič ne dru žilo, pač pa ločilo vse, za kar se potegujejo narodi našega cesarstva. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. decembra. {»»lišiti deželni odbor misli predlagati deželnemu zboru povišanje deželnih priklad. „Re forma" priporoča poslancem, da bi zavrgli povišanje, ker je dežela že tako preobdačena. Nedavno so vsi poljski listi brez razločka zahtevali vojno z Rusijo in se neso prav nič ozirali na to, da bi dežele ne mogle prenašati novih bremen, ki bi navstala vsled vojne, sedaj pa omenjeni poljski list trdi, da bi Galicija še neznatnega povišanja deželne priklade več prenašati ne mogla. Vidi se tedaj, kako lahkomiselni so poljski šovinisti, ki bi iz slepega sovraštva proti Rusom radi državo zapleli v nevarno vojno. V nanje države. Obravnava proti Sofijskim zarotnikom se še ni včeraj vršila, ker so bolgarnka oblastva več novih stvarij izvedela in zategadelj preiskava še ni končana. — Bolgarska deputacija ima nekda pri evropskih dvorih poizvedeti, če bi ne bilo mogoče kako pregovoriti princa Valdemarja, da bi prevzel bolgarski prestol, in ko bi ne bilo mogoče, če bi se dal doseči povrat kneza Aleksandra. Deputacija bode objavila velevlastim, da ni misliti, du bi Bolgari volili kneza mingrelskega. V Berolinu bode deputacija poizvedela, če jo bodo vsprejeli v Peterburgu. — S kandidaturo kneza mingrelskega pa nekda tudi Cunkovci neso zadovoljni. Radi bi namreč imeli na bolgarskem prestolu kakega Slovana. General Kaulbars se ne vrne več na Dunaj, ampak bode v kratkem ruska vlada imenovala novega vojaškega attacbe ja. Kakor se govori, dobil bode Kaulbars kako drugo važno mesto v Rusiji, toda ne pri diplomaciji. Ruski listi trdijo, da general Kaulbars le zategadelj ni nič dosegel v Bolgariji, ker so njegovo delovanje ovirali zastopniki druzih držav. — Vesti, da bode ruski veleposlanik na Dunaj i, knez Lobanov, imenovan ministrom vna-nanjih >.adev, ker misli Giers odstopiti iz zdravstvenih ozirov, so izmišljene. — Kavas Nikola pri Plov-divskem konzulstvu ni dobil reda sv. Jurija, kakor se je sprva poročalo, ampak red sv. Stanislava I. vrste. — O bolgarskem vprašanji so ruski listi jako različnega mnenja „Gruždanin" misli, da je Kaul-barsovM misija odprla oči Rusiji, kar se tiče Bolgarije. Sedaj svet ve resnico. Regenti ne zatirajo naroda, ampak narod je podpira. Rusija ni zgubila LISTEK. 0 narodni vzgoji. (Govoril v slovenskem klubu na Dunaj i J o s. C i perle.) (Konec.) Vsak jezik ima svojo lepoto in krasoto. A svoje najsrčniše misli izražal bode človek vedno najkras-niše v svojem materinem jeziku. In iz ljubezni do starišev jelo bode ljubiti dete vse, s čemer so oni v dotiki, in kar ljubijo tudi oni in to so seveda žive in nežive stvari. Mej prvimi so ljudje, s kojimi občujejo stariši, ljudje, ki govore največ materin jezik otrokov in ki žive v tistem kraji, v kojem se je porodil otrok. Mej drugimi pa je t prvi vrsti rojstna hiša in za njo rojstni kraj otrokov. Gojiti in krepiti ljubezen do rojstnega kraja, do rojstne hiše, do materinega jezika in do starišev samih, to je prvi in glavni nalog domače vzgoje in le v prid je otroku, ako do svojega vstopa v šolo ne pozna druge ljubezni, Šolska vzgoja ima pa nalog, razvijati in dopolnjevati to ljubezen ter jo razširjati v ljubezen do vesoljne domovine. In v to ima mnogo pripomočkov. Prvič je domovinoslovje. Znan je rek, da se ima človek seznaniti prej s tem, kar naj ljubi Se znanj? ti treba je otroka tedaj z njega domovino, z nje prebivalci, nje pridelki in izdelki, nje bogastvom in nje krasoto. V naših mladih letih zanemarjal se je ta pouk v šoli, sedaj ukazuje ga postava. Toda ali se poučuje mladini v prid, ali budi v nje srcih ljubezen do domovine, to pokazala bode očitno še le bodočnost. Mej sedanjimi odpadniki od naroda jih je mnogo, kojim je bilo znanje o svoji rojstni deželi deveta briga. Ali naša slovenska domovina v istini je krasna, v istini velikanska. Vprašajmo kogar hočemo, vsak bode jo hvalil in iz srca pritrjevati moramo pesniku, ki poje: „Lepa naša domovina, Oj junaška zemlja mila!" Da, da, tudi junaška je naša domovina, kajti porodila je junakov, ki so se borili vsekdar krepko za vero, dom in cesarja, ki bodo borili se tudi v prihodnje ravno tako vrlo in hrabro za vse, kar jim vera velela bode, dom in cesar. Drugi pripomoček je pouk jezika slovenskega. Mnogo jih je, ki ga ne ljubijo zato, ker ga poznajo premalo. Čuditi se pa tudi ni temu, kajti nekoč štel se je pouk njegov res k nepotrebnostim. Le malo bilo jih je takrat, ki so se upali ponašati se ž njim, ki so ga poudarjali in govorili povsod. In vender je ponašanje s svojim maternim jezikom poplavit znak ljubezni do domovine, kajti materina beseda je živa priča ljubezni do matere, in kdor mater zataji, matere vreden ni. Tretji pripomoček je pa petje narodnih pesni j, in teh ne manjka Slovencem. Želeti bilo bi tedaj le, da bi se popevale bolj, nego se sedaj. Pesni narodne bile so vsem narodom prvi učni predmet, one pomlajale so jih, one krepile so jih in užigale k junaškim činom. Zgodovina nas pa tudi uči, da s propadom narodne poezije propadali so tudi narodi sami, kajti manjkalo jim je najizdatnejšega sredstva in netila v izvrševanje slavnih dejanj. Vendar nima se misliti, da imajo samo stariši in šola skrbeti za prospeh narodne vzgoje. Dolžnost vsacega domoljuba je, gojiti in krepiti v srcih mladine narodne kreposti in vžigati ter navduševati mladi svet za domovino in za narod. Ako smo složni vsi odraščenci v tem oziru, ako nas vodi prava navdušenost za sveti ta predmet, ako gori v naših srcih res pravi ogenj domovinske ljubezni, nam ne bode težavno delovati, namreč vzgojati može, kojim bode nekoč —po besedah Dupanloupa — nalog, jačiti, ohranjati, in če bode treba, tudi pre-roditi narod. In narod, kojemu ne bode manjkalo mOž, ne bode slabel, ne bode se rušil, ne bode propali ampak tak narod bo vedno stal! Bolgarije, ker je še nikdar imela ni, kakor se je pokazalo. Samo iluzije so zginile. Bolgarsko vprašanje je sedaj samo politično. Za Rusijo jo bolje, da prepusti Bolgarijo svojej osodi. nego bi se pa umotavala. Kandidatura kne/a mingrelskoga je h rez posebnega pomena. Drugi listi pa mislijo, da Rusija no smo zapustiti zapeljanega bolgarskega naroda. Katkov priporoča okupacijo Bolgarije in vojno z Avstrijo. ,Nord" piše. da je mej tisočere fantastične vrsti, ki so navstale vsled govorov lorda Salisburvja in grofi i Kalnokv- ja zanonela beseda n črnskega cesarja, ki je otenrmela omenjene govore. Nemški prestolni govor naglasa, da Nemčija v visečih vprašanjih nema nikakili interesov in da veže prijateljstvo nemškega cesarja i dvori ubeb sosednjih držav. V bolgarskem vprašanji nema tedaj Nemčija nika-kega interesa in odnosan Nemih" z Rusijo so ravno tako presrčni kakor z Avstrijo, Kaj je v očigled tem izjavam s famozno zvezo Avstrije, Nemčije. Au giije in Italiji', o kateri se ]■■ toliko ugibalo, od kar sta marquis Salisburv iti grof Kalnokv govorila. Ta zveza je sedaj minila kakor dim. Sprva je avstrijski minister sicer bil izjavil, da se Avstrija v boji proti Rusiji ne more zanašati na Nemčijo, a po/ne je je omenjena izjava za tem dela vsled novih izjav o nemškej zvezi. Iz Kalnokv-jevih izjav proti grofu Andrassvju bi sc moglo sklepati, da bi Nemčija pomagata Avstriji, ko bi prišlo do vojne zaradi Bolgarijo. To je zmota, nemški prestnlni govor dovolj jasno pove, da .se No nič i j a ne bode bojevala zaradi Bolgarije. Tisti«, ki hočejo Rusijo ovirati na Balkanu, naj se nikar ne zanašajo na Nemčijo. Nemški pre stolni govor bodo gotovo umeli na Dunaji in v Londonu, morda tudi v Sofiji. „Pester Lloyiiuu piše se i/, Carigrada, da Turčija nikakor ne misij zasesti Vzhodne Umne lije. Ideja, da bi Turčija poslala svoje čete kam pod vodstvom kaciga tujega komisarja, je pa naravnost smešna. Kaj tacega bi si ne upala predlagati nobena vlast, ki želi ostati v prijateljstvu s Turčijo. — Nelidov in Kaulbars sta priporočala sultanu, da bi imenoval kneza mingrelskega vzhodno-rumelijskim generalnim guvernerjem. Sultan pa nekda ni hotel nič slišati o tem. Tako poročajo nemški listi. KrlbKko trgovsko min sterstvo priredi na Dunaji v obrtnem muzeji božično razstavo izdelkov $rbske domače obrtnije. OskrbiilStvo muzeja e na dotično prošnjo srbskega trgovskega ministerstva Ugodna odgovorilo. Tu bode prvikrat razstavljena zbirka izdelkov srbske domače obrtnije v inozemstvu. Poslednji čas je Francija dobila nekaj več upliva v evropskem koncertu, zlasti se je bolj približala Rusiji. Da to ni prav Nemčiji, si lahko mi slimo, zategadelj se Bismarck skuša približati Španiji iti Nemčija se je odrekla svojej pravici, napraviti postaje na Karolinških otokih. Prijateljstvo Španjske pa Bismarcku najbrž ne bode dosti koristilo. Španjska vlada ima dosti dela doma, da vzdržuje red in ne bode mogla Nemčiji dosti pomagati, ko bi imela vojno s Francozi. Francoska vlada dobila je iz Tonkinga neugodna izvestja. Ob kitajski meji se množe roparstva. Le z znatno vojno silo je mogoče nekoliko krotiti predrzne roparje. Tako so roparji na meji pri lla-Koi ubili tolmača komisije, ki utavnuje mejo, njegovega tajnika in pet vojakov. Ker roparji prihajajo iz Kitaja, se domneva, da jih podpirajo kitajska oblastva. Dopisi. Wj ^iotraiiJNkcga 27. novembra. |I/v. dop.] — Sedanja državnozbor.ska volitev ne zanima samo Notranjcev ali Kranjcev, nego Slovence sploh. Vredno je toiaj zabeležiti, kako mišljenje je v sosedščini in zato navajam nekatere opazke istrskega rodoljub»., s katerim sem govoril nekoliko d ni j po Postoj in-skrin shodu. Rekel je po priliki sledeče: „Jako žal mi je, da se nesem mogel udeležiti shoda, kakor sem nameraval. Imeli smo isti dau tudi mi jako važno zadevo v posvetovanji. Drugače prišel bt bil, ker sem rojen Notanjec in imam vsled malega posestva tam tudi volilno pravico. Udeležil bi se bil shoda zarad tega, ker se popolnem slagani z dr. Ferjančiča programom, ki ga je v Logatci razvil: Na jednoj strani pove veliko istino, da treba poleg narodnosti in pnlitiice posebno ozirati se na gmotno ndnošaj« našega naroda, in načrta pot, katero misli nastopiti, na drugej pa naglasa ta odlični Notranjec: vaš bodoči poslanec ne bodi ni Notranjec, ni Kranjec, nego Vmcj*8© venec! To so zlate besede, vredne moža, ki je namenjen zastopati v državnem zboru ^zavedno" Notranjsko katera bode valjda 6; decembra pokazala, da jej še pristaja častni ta epitetom Besede govorjene baš o pravem času. Pomislite samo, koliko imamo preuašati krivic mi Istrani in koliko so za nas storili in dosegli državni po slanci za časa „pravičnega" Taatleja. Sestavili so sicer neke prav „skromne" zahteve prej, ko so zadnjikrat zapustili Beč, a prva posledica je, da so bili pri deželni sodniji v Trstu imenovani nekateri svetovalci, ki ni malo ne poznajo naleta jezika. — Pravosodno ministerstvo ukaže, da se nam imajo pisati zapisniki v naščini, a ne skrbi se tudi za to, da bi imeli pri okrajnih srninijah slovenščine (ali hrvaščine) zmožnih uradnikov, da, niti dijurnistov! In kako žalostno je v vseh druzih uradih, šolah itd ! Pa kaj bi Vam pripovedoval. Vsaj Vam je znano — žalibog da slovenskim poslancem premalo — kaj se vse dogaja In drugod na Primorskem in na Koroškem in Štajerskem. Vsaj tudi sami Kranjci se ne morejo hvaliti, da so Bog ve kaj dosegli. A vsi bi dosegli, ako bi bili poslanci odločni. Z roke v t oko! Ako torej kandidat za državni /bor poudarja vseslovensko stališče in ima še zraven take prednosti, kakor baš dr. Fe• jnnčič, od katerega je pričakovati, da bode nekoliko živabnnsti uvel v slovensko delegacijo, nu ji; nerazumljivo, da se nekateri naodušujejo za druge kandidate, ki se niti predstavili niso volilcem. — Vsa čast g. svetniku Globočniku, kot uradniku, katerega kot tacega že mnogo let poznam in čislam. Da bi imeli mnogo tacih uradnikov! Vendar bi mu jaz v sedanjih okol-nostih ne dal glasu — iz hvaležnosti. G. svetnik ni prijavil svojega programa. Kdo more iz njegovega dosedanjega uradirškega delovanja trditi, da se bode on postavil na odločno vseslovensko stališče ? Ne bodimo „bratje" samo pri slavnostih in na papirji, nego v tacih prilikah pokažimo, da slovenskega naroda potrebe in zahteve so vkupne. Volimo take poslanci1, ki se ne drže tesnega okvirja deželnih mej, nego se ozirajo i na druge Slovence, ki so izven Kranjske v mnogi' težavnejšem položaji. Se obširneje tožil mi je mož in še posebno obžaloval, da ima jedini istrski poslanec dr. Vitezič vse premalo podpore pri slovenskih drugovih glede istrskih Sloveucev in Hrvatov. Prepričan pa je, da ako Notranjci trezno premislijo sedanje ra/mere vseh SI »vencev, ne bodejo glasovali za druzega, nego za dr. Ferjančiča. lir. Sevnico I. decembra. |Izv. dop J Dne 27. novembra t. 1. volil se je za naš trg in oko lico nov občinski odbor in je po precej živahnem gibanji in boji prodrla narodna lista v vseh treh razredih, če tudi se je pri tej priliki pokazalo, da je pri nas še nekaj volilcev, kateri se omamiti dajo po zavitem rogoviljeuji in še sladkejši kapljici ter da nekateri ne vedo, kaj je mož beseda in narodna čast. Ali tudi ta nezrelost in neprevidnost nas je živo poučila za prihodnje postopanje in dokazala, da glavni temelj narodno-konservativne stranke sloni na kmetskem že zavednem prebivalstvu, mej tem ko se nasprotna nemško-narodna stranka rekrutira le še od po vojakih ali „liberalnih" tako zvanih „graj skih" posestnikih pokvarjenih kajžarjev in nekaterih tržanskih šlev. Da so mej tržani najslabejše kazali se mesarji, je tem bolj žalostno, ker jih ne živi samo „nemški duh" razsvetljen po „gornji Sevnici*' ! Narodni stranki v Sevnici bi bilo priporočati, da si oskrbi mesarja, ki se ji ne bo tako nasprotnega kazal, kakor sedanja dva. Svoji k svojim! Boj v posameznih razredih bil je jako zanimiv. Vsak razred imel je voliti šest odbornikov. Nasprotniki so jako zvito ravnali. V tretjem razredu so vsprejeli skoro vse naše kandidate, samo da bi s to zvijačo dozdanjega župana gospoda Ver-šeca vrgli. A tudi to jim je spodletelo. Od 74 oddanih glasov dobil jih je g. Veršec 48, h katerimi je prišteti še li glase, ki jih je imel župan oddati, pa ni sebe volil. Nasprotni kandidat dr. Ausserer dobil je — 5 glasov. V drugem razredu oddanih je bilo 26 glasov. Naši dobili so po 2G do 17, — nasprotni, mej njimi zopet dr. Ausserer — G glasov. V prvem razredu je prišlo od 18 volilcev IG k volitvi. Jeden del naroduih volilcev vsprejel je tudi dva nasprotna kandidata, ki sta bila tudi izvoljena. Dva izvoljena sta polovičarja in dva naša, tako, da šteje odbor kakor do zdaj dva nasprotnika. Ako je bilo pametno pri naših razmerah ozirati se tudi na nasprotnike in „šviga-švageu, kazala bode prihodnjost. —~——— Domače stvari. — (Pisateljskega p od p ornega društva) zabavni večer bode jutri ob navadni uri v Čitalnični restavraciji. Ker je bil poslednji večer I mnogobrojno obisk1'n in jako prijeten, za kar gre peč hvala v prvi vrsti bivšemu pr• dsedniku g Tom-šiču, ker so zdaj pijača in jedi v Čitalnici resnično dobre, da se p vč nikdor ne more najmenj pritožiti m ker bode jutri razgovor o velevažnem vprašanji, pričakuje se še obilnejše udeležbe od poslednje. — (Imenovanje) Carinskega urada kon t rotor Fran IClette imenovan je carinskega urada oskrbnikom in načelnikom glavnega carinskega urada v Ljubljani, carinskega urada oficijal Josip Živny pa carinskem kontrolorjem pri istem uradu. — (Odlikovanje.) Gosp. Andrej Razlag, okrajni narednik brambovskega strelskega batalijona v Celji št. 20 dobil je povodom svojega umirov-lenja sreberni zaslužni križec z krono. — (Gospod Fran Ko I man) podaril je povodom smrti svoje soproge gospe Virginije Kol-inan deškemu sirotišou „Marianum" 100 gold , Lichtenthurnovemu dekliškemu siiotišču, hiralnici, cerkvi Jezusovega srci in društvu dam krščanske ljubezni po 50 gold., vkupe 800 gold. — (Vabilo na Sokolov Miklavžev večer), katerega priredi društvo v nedeljo dne 5. decembra 1886. 1. v dvorani Ljubljanske čitalnice s prijaznim sodelovanjem jednega oddelka slav. čitalničnega pevskega zbora in g. vit. Ohm Janušovskega. — Spored: 1. Nagovor staroste. — 2. Tovačovskv: „Husitska", poluzbor. — 3. F. Abt: „Lehko noč", I. pl. Zaje: „Domovina", pesni za tenor, poje g. Iv. Meden, spremlja na glasoviru g. vit. Ohm* Janušovskv. — 4. Miklavž s sijajnim spremstvom iz Olimpa; dr. Faust, Metisto, Lucifer, Beice-bub in druge pošasti iz Huda. Predstavlja 12 Sokolov v krasnih opravah. — 5. Nedveil: „Prošnja", čveterospev, pojo gg. Trtnik, Štainear, Pajsar in 1'etrič. — (i. Nedved: „Miuka zala", bariton-solo, poje g. A. Puci bar, spremlj \ na glasov-ru g. vit. O h m - J a n u š o v s k y. — 7. Geibič: „Najlepša", 8. Gerbič: „Ukazi", čveterospeva, pojo gg. Trtnik, Krsnik, Pajsar in Petrič. .— Mej posaimznimi točkami svira slav. c. kr. vojaška godba pešpolka baron Kuhn št. 17. — Reditelj večera je veselični odsek Sokolovega odbora. — Ustopnina za čast. gg. člane in njih obitelji po 20 kr. od osobe, za p. n. člane drugih narodnih društev in prijatelje „Sokola" po 50 kr., za otroke po 10 kr. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Kadenje v dvorani blagovoli naj se do 11. ure opustiti. — Na prav mnogobrojno udeležbo vabi naj uljudne je odbor „Sokola". — (Nečuveno.) Zadnja volitev v Škof ji vesi pri Celji, pri kateri so narodnjaki sijajno zmagali, je nemškutarje zelo poparila, naravno, da vsa sredstva poskušajo, da bi našli v jajci dlako. Nečuveno pa je, kar piše v tej zadevi zadnja „Siidsteiiische Post", da namreč c. kr. glavarstvo v Celji pozivlje volilce inje zaslišuje, koga BO volili in zakaj. Kaj tacega še ni bilo. Saj je vender pri volitvi okrajnega glavarstva komisar bil navzoč ter lahko čul, da se je volitev redno vršila in da je vsak vo-lilec povedal imena mož, katere voli in da so se ta imena zapisala v zapisnik. Nedoumno nam je, da bi okrajno glavarstvo smelo izpraševati, zakaj je kdo koga volil in radovedni smo na kateri zakon se opira to izpraševanje, ta pol i tiska spoved. — (Javna pritožba.) Piše se nam: Dne 19. in. m. prišel sem na Zidani most ter vprašal seveda v slovenskem jeziku, je li na me došlo kako pismo. Uradnik z jedno rozeto in s polno brado pa mi ni dal odgovora, marveč poklical slugo: „Sie, kommen's her, der Kerl versteht nicht deutsch!" Tako se nam torej godi. Ne le da uradniki slovenski ne znajo, pitajo nas celo s „Kerl". Ako uradniki ne poznajo pravil uljudnosti, bi vsaj previdnost morali poznati, kajti nadejam se, da bode poštno ravnateljstvo te vrstice kolikor toliko uvaže val o. — (N e m š k u t a r s k i h u m b u g.) V „Deutsche Wacht" in v „Tagespost" čitamo izvestja, da je „Bauernverein Umgebung Marburg" imel dne 28. novembra potovalni shod v Skrnici pri Planini in da se je pri tej priliki izrekla nezaupnica dr. Grego-recu, baronu Gbdlu in M. Vošnjaku zaradi njih glasovanja o soli. Jako sumim se mora vsakemu zdeti, da si je „Bauernverein" izbral baš neznatno Skrnico za ta shod, še sumneje pa to, da se nikjer ne čita, kdo in koliko jih je bilo pri tem fenomenalnem shodu. Pravi se sicer, da je bil ondu neki Krura-holz iz Lipnice, VVatschgo iz Gorenje Radgone in pa učitelj Bračič iz Št. Vida, o kakem drugem ime-nitniku pa ni bilo ne duha ne sluha. Gospodje so jednodušno zatrjevali, da se jim tako slabo godi, da si niti soli kupiti n ■ morejo, zategadelj smo jako radovedni kdo jim je plačal drago vožnjo iz Radgone in Lipnice v Skrnico in nazaj. Sicer je bil pa sliod tako miren, da nihče o njem ne \e in da razen par neslanih govorov ni bilo nobene Iruge nesreče. — (O tatvini pri trgovci g. Perdanu.) Razen že zaprtega Jakoba Čebule prijeli so žan-darmi pferlvferaj jako sumnejia Prelnvšeka iz Mengša. V hiši, v katere j je bival, našli so kave, cukra in mnogo drugih nakradenih stvarij, tatinskih ključev, finih pil itd Žandarmi so jako marljivi, da bi po lovili tatove. V Mengši zbralo se je predvčerajšnjim do 18 žandarmov, ki so jako skrbno vse preiska vali. Napravil se je tudi lov na vlačugarje po vseli okrajih okolu Ljubljane in pri tej priliki spravil pod ključ marsikateri tujemu imetju nevaren tič. Le Mačka, ki je bil pri tatvini v g. Perdana prodajalnici iz-vestno „general en chef" še neso dobili. Ta jako nevarni tat iz Trzine, ki je že mnogo let presedel na Ljubljanskem Gradu, izginil je od one noči, ko so ulomili pri g. Perdanu. Poizvedelo se je sedaj, da je Maček par dni j pred tatvino pohajal v Ur-basovo tobakarno v Mabrovi hiši smodke kupovat in v loterijo stavit in da je iz tobakarne ogledoval g. Perdana prodajalnico. Nekateri ljudje so ga spo znali in trafikantu povedali, da je to jako nevaren tat. Sploh se opaža, da se je, odkar se je premestila žandarinerijska postaja iz Trzine v Domžale, var nost okolu Trzine zopet zmanjšala. Nedavno napalo je hlapca tukajšnjega špediterja g. Ranzingerja, vozečega blago v Domžale, več lopov. Zahtevali so denarja in, ker tega ni bilo, vzeli so dva na vozu ležeča koca, hlapca pa so precej močno naklestili. Skoro] da bodo zopet treba v Trzini ustanoviti žan darmerijsko postajo, da se zopet povrne red. Žau-danni bodo potem tamošnje zmikalce imeli v evidenc, da ne bodo delali jednakih izletov, kakor zadnjič v g. Perdana prodajalnico. — (Vrsta porotnih obravnav.) Za IV. zasedanje pri Ljubljanski deželni sodniji. ki se prične 9. decembra, je sledeča: 9. decembra I. obravnava: Janez Setnikar, hudodelstvo spolske posilnosti. II. obravnava: Anton Potokar, hudodelstvo spolske posilnosti; 10. decembra I. obravnava: Fran Hveščak, hudodelstvo ponarejenega kovanega denarja. II. obravnava : Fran Richteršič, hudodelstvo uboja; 11. decembra I. obravnava: Anton Črne, hudodelstvo teške telesne poškodbe. II. obravnava: Jarnej Tekavec, hudodelstvo uboja; 13 decembra I. obravnava: J. Barlič, hudodelstvo uboja II. obravnava: Tone Jan Bekovič, hudodelstvo teške telesne poškodbe; 14. de cembra I. obravnava: Fran Peternel, hudodelstvo uboja. II. obravnava: Josip Prevc, hudodelstvo po-narejenja kovanega denarja. III. obravnava: Josip Rahne, hudodelstvo tatvine. Kakih šest obravnav se bode še razpisalo. — (Velik požar) bil je dne 23. m. m. v Kuteževem pri Ilirski Bistrici. Vas ima 43 popisnih številk, pogorelo je vsega vkupe 30 poslopij Škoda se ceni na 23.000 gold. Prizadeti sta banka „Slavija" in Graška vzajemna znvarovalnica. Pogorelci so bili večinoma zavarovani, a večina je z zavarovalnino zaostalo. Mej pogorelci je beda velika, zatorej opozorjamo milosrčne ljudi na to nezgodo, da priskočijo nesrečnim svojim rojakom na pomoč. — (V Novi vasi) pri Rakeku odprla se je včeraj, kakor nam javlja poštno in telegrafno ravnateljstvo, s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — (Trojčke) porodila je te dni Etna Šti-mac, delavka v papirnici na Reki. Vseh troje živi in dobili so pri krstu imena: Andrija, Zorica, Zvo nimir. — (V Steujevec), znano hrvatsko blaznico, dobili so preteklo sredo kmeta, ki si domišlja, da ima hudiča v trebuhu. — (PremembevLavantinskiškofiji.) Za župnika pri sv. Križi predlagan je g. Josip Ko čevar, kaplan na Vidmu. Premeščena sta gg. kaplana: Josip Sattler od Velike Nedeljo k sv. Barbari v Halozh, Gašper Kačičnik od sv. Barbare v Halozah v Veliko nedeljo. HM < ^ m j 2 jaOm |s * J Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Glede na notico „Zanimiva tožba" v včerajšnji številki Vašega lista, poživljam Vas, sklicevaje se na §. 19 tiskovnega zakona, da sprejmete v postavnem obroku sledeči popravek v Vaš list: Nij re.-., da bi bil jaz rnr\rodnjnke in volilce, ki so bili na Postojinskem shodu, obkladal s ,,filoti'. Posto j i na, dne 2. decembra 18SG. Vite/ pl. Schvvarz, c. kr. okrajni glavar. Vsled tega popravka prisiljeni smo na odgovor. Če slednji g. vitezu Schvvarzu ne hode po godu, ni naša krivda, kajti „Tu 1' as voulu, George Dan-dinu. — Bilo je dne 22. novembra t. 1. zvečer, ko se je g. vitez Schvvarz s Slapa v Vipavo v hotel „Adriau pripeljal. V hotelu začel se je razgovor o notranjski volitvi. NavzoČni so bili razen g. viteza Schvvarza še naslednji gospodje: Okrajni sodnik Nosan, dr. Kenda, graščinski uradnik Etchhatter, Forst- und Rentmeister Scb\vickert in sodnijski uradnik Gogola. V jako živahnoj debati kazal se je g. vitez Schvvarz jako razdraženega, nazival jednega gospoda „ intriganta„fanatika" itd., naposled pa, ko se je govor žaSukal na shod v Postojim, rekel je gospod okrajni glavar vitez Schvvarz: „Wor i nt nudi A.67 gld. 25 kr., ter se je proti lanskemu povišal za 194 gld. 25 kr. Poročevalec stavi naslednje predloge: l. Proračun za leto 1887 se v vseh posamičnih točkah, I kakor tudi v skupnem znesku 4G67 gld. 25 kr. odobri; 2. v pokritje potrebščin naj se naprosi c. kr deželna vlada, da oskrbi pobiranje dozdanje doklaoe po G1/* odstotkov od pridobitk.irine vseh volilcev; 3. predsedstvo ima potom e. kr. deželne vlade predložiti proračun visokemu c kr. trgovinskemu mini sterstvu v potrdilo. G. zbornični svetnik Karol L u c k m a n n omenja, da se je do zdaj zbornična doklada pobirala samo od dobitkarine. Ker se za deželne in občinske potrebščine pobirajo doklade od vkupnega davka na pridobitkarini in dohodkarini, naj bi se po njegovem mnenji ti davki vzeli tudi za podlago za zbornično doklado. On torej predlaga, naj bi predsedstvo, predno predloži proračun za leto 1888, poizve visokost omenjenih davkov. G. zbornični svetnik Ivan Baumgurtner predlaga, naj bi se že zdaj sklenilo, da se za leto 1888 doklada razdeli na pridobitkar.no in dohod karino volilcev. G. zbornični svetnik Vaso Petričič podpira predlog g. Luckmanna. Ko ie gospod zbornični tajnik še nekoliko pojasnil to zadevo, umaknil je gospod zbornik Baum gartner svoj predlog, in pri glasovanji vsprejeli so se jednoglasno odsekovi predlogi in predlog gosp. Luckmanna. IV. Gosp. zbornični svetnik Makso Krenner poroča, da je zbornici došel od vis. c. kr. trgovinskega ministerstva naslednji dopis: „Zbornici je znano, da se fotogratijski obrt v zmislu obrtnega reda z dne 20. decembra 1859 vsled državno-mimsterijalnega ukaza z dne 27. aprila 18U4, št. 7653, ima zmatrati kot prosti obrt, ne da se je s tem spremenil njegov tiskovno obrtni značaj in njegovo razmerje k tiskovnemu zakonu. Pokazalo pa se je v konkretnih slučajih, da pri obrtnih oblastvih ni jedhakomerno mnenje in praksa pri ravnanji s trgovino s fotografijami. V f»m ko n < mre« nekatera "brtna oblastva trgovino s loto^rahiiinu po gon n-ivedenem državno-ministerijalneui ukazu zmatrajo kot prosti obrt iti tako z njo ravnajo, zmatrajo drugo omenjeno trgovino kot tiskovni obrt, pri katerem SS morajo uporabljati določila ministerskega ukaza z dne 1? sept. 1883, drž. zak. št. 151, točka 1.; druga oblastva pa zopet iz gori navedenega državno-ministerijal-nega ukaza izvajajo, da se trgovina s fotografijami more samo po tiskovnem zakonu soditi, da pa se vendar nanjo nema uporabljan g$ 9. in 18. tega zakona; konečno še obrtna oblastva razločajo glede izdelovanja fotografij in trgovine z njimi naslednje: 1. Fotografija se ima, v kolikor se omejuje na izdelovanje fotogi atbskih podob, kot prosti obrt zmatrati; če pa je s tem združeno pomnoževanje slovstvenih ali umeteljnostnih izdelkov kot dopuš čun obrt. 2. Za trgovino s fotografijami, v kolikor se z njo ne pečajo fotografi ali prodajalci umetnin, kateri imajo za to še posebno pravico, ie treba posebnega dopustila ter ima tu tudi veljavo ministerijalni ukaz, z dne 17 septembra 1883. drž. za k. št 151 Z oziroru na omenjene razmere zdi se mini-nistcrstvu za notranje zadeve in za trgoviuo potrebno, da se gori razloženo vprašanje t-meijito uravna, ter se tako doseže jeduotno postopanje različnih obrtnih oblastev. Pri tem se bode treba v prvi vrsti ozirati na to, je-li in v koliko se fotografski obrt in z njim sorodni o':rti heliogralije lotolitografije itd., v kolikor se ti obrti pečajo tudi s pomnoževanjein slovstvenih in umeteljnostnih izdelkov, oziroma trgovina S temi trgovskimi strokami, če je ne izvršujejo za. to pravico ima joči trgovci (prodajalci Umetnin), v kolikor se more uvrščati mej dopuščane obrte. Slavna zbornica se torej v znuslu zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak, štev. 39 povabi. j<-jo o uspeSneJ uporabi reg.. sredstva proti protoni, trganju In v«m holez-tiim vsled prehlada. Steklenica HO kr. Po pofttneui povzetji fr>\ ra/pofiilia vsak rt m A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na l>ie-!iji Tiicbliuiben «». Po lekanah in specerij-.skili predajal nicali na deželi zahtevaj se urue.no .Uoll-ov izdelek z njegovo varstveno znamk" in podpisom. ^10 (:i0 —8) Zahvala. Blagorodni gospod Valentin Krisper, posestnik papirnice na Njivicah pole« Kadeč, podaril je mnogo papirja 7.a nedeljske In vsakdanje Šolarje v Svibnem. Za ta velikodušni dar uso'.iiu si v imenu obdarovane mladino tem potoni izrekati najtoplejSo zalivalo. Pri Novoj cerkvi v Svibnem, v 80. dan novembra 1KKC. Andrej Hamoves, župnik. Nabralo se je 44 gld. Tujci: 2. derembra. r*ri (%l«ua: lieer, lienkel z Duuaja. — Fechuer iz Butlimpeftte. — Slini z Dunaja- — Deutscb iz Gradca. — Krenberger z Dunaja. — Krajgber, Dimnik iz Postojno. Pri ?a«»tl«*li Ferlberg, Schlisser I Dunaja. — Grof Alberti iz Grade*. — Leliman z nuoaja. — Kahov iz Trsta Meteorologično poročilo. J Cai opm-so vanj a Stanj« barometra v mm. Temperatur h Vetrovi Nebo Mo krina v mm. 2 dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer 728-22 mm. 725 42 mm. 727-U4u. 1-6' C 0 8' (J 0-6° C si. svz. si. vzh. si. vzh. det. snež. snež. 5 70iam dežj a, suega. 1 Srednja temperatura l*©*, za 0'3° pod normalom ID-vj.3n.a»3Sl3:SL "borza dne 3. decembra t. I (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta.......... -1 gld. 20 kr. Srebrna renta...... . . 8 , 93 Zlata renta........... 115 . 00 5°',, marčna renta......... 101 , 25 , Akcije narodne banke....... H85 Kreditne akcije..... . . 2&8 „ 70 „ London . . 126 0> Srebro........... — jrld - kr. Napol. .... . . C. kr. cekini ... NetnAke marke 1 državne srečke is I. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. O^rfcka zlata renta i Ogrska papirna renta 5°/0 f> „ štajerske zemljišč, odvez. oblitr. Dunava n g. srečke 5',, 100 gld Zemlj. obč. avstr. •'/•"/• z\nti saHt. listi Prior. oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. žele ro Kreditne srečke 100 - Trgovina z vinom na debelo išče zastopnika za Ljubljano. Ponudbe pošiljajo naj se pod A. B. upravništvu „Slovenskoga Naroda". (8-9 2) — gld - 9 9 •SV, 5 H4 «1 82 V, 131 75 169 „ 50 105 25 94 _ 30 1D5 50 119 * 20 124 * 15 99 80 1.8 50 V naiem taloiniitvu je tzila in se dobiva po vseh knjig* tfhUcmh knjiiita: Umetno ribarstvo. Stisni fvau Franke. PM' v S° s podobami. Mehko vezana stane 50 kr A'rasna domovina tmia se svoji/ni potoki, rekami in jeteri j, ta umtio ribarstTO tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kak* druga dežela. Sredstva in pota. kako isto pri nas urediti in uprav Ijali. podaje čislani gospod pisatelj na Jako umeven način v gon omenjeni knjiiici. Leta bode vsakemu ki ima sred in skrb ta povzdigo narodnega blagostanja, dobro doJlo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Priporočujeva torej knjiiico oselnlo velefestiti du kovii'tni', ufitel/em in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotov* lepo korist. Ig. pt. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotrznica -v Ljubijani na Kongresnem trgit. -893—1) IC Važno za trpeče ■r na prsih in plučib. Neogibno potrebno zoper kašelj hripavost, zasllzenje, katar in oslovski kaielj, za take, ki žele dohiti cist in krepak *rlas, M ikrofelj-naste, k r vidne, slabotne, bledlone in kr vire vne je kranjskih planinskih Xfm\*~~ s pod fosforno kislim apnom In železom pomešan. ~^i(f Lastni izdelek. Ceiia 56 kr. Dobiva ee v (727-8) LEKARNITRNKOCZY ■raven rotovža v LJubljani. ■■ Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■ aari ta- Proti stalnej plači in proviziji išče dobro priporočene in spretne zastopnike jedna prvih in najboljših tovarniških tliš. — Ponudbe pod naslovom Gr. W. poste restante Zagreb. (88*—t) |CACA0| ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—9) Botolva se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v LJubljani pri g. Petru lii. Razpošilja se v provincijo proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošilialnica Dunaj, IV., Allegagse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora) gigmunđ Bfittelbaeh Krebs-Apotheke in Wien, L, Hoher Marki najnljudneje priporoča sledeče medicinsko-farmacevske specijalitete, ki so v vsakem oziru zares izvrstne, preskušene in zanesljive. Švedske kapljice. fS^A najboljših domač h zdravil, ki se v največ e\ropskih deželah v neštevilnih rodbinah proslavlja kot pravi specifi-cum proti vsem boleznim, katere izvirajo i/, pokvarjenega želodca, slabega prebavi jenja ali prehlada; po prastarem receptu napravlja lekar Mittelbach švedske kapljice, ki so daleč okolu jako priljubljene. Cena steklenici 60 kr. T.»cmi PVi»t za krepčanje lasnega U09II1 temelja in lasnih ko- renin, za odpravo luskin, kakor tudi za ohra .enje in pospeševanje rasti las. Steklenica velja 80 kr. Anatherin ustna voda in zobna pasta, dvaj8et i, t priljnbljenejše in najboljše čistilno in obrani Ino sredstvo za zobe. Cena steklenici 40 kr., zobna pasta 60 kr. Plufcni zeljiški med. jSft* hripavosti,zaBlizenju, kroničnemu pluč-nemn kataru itd. Večkrat na dan naj se ga vzame jedna kavina žličica. — Cena steklenici 80 kr. /pimlti nrnšpk »•j^nftj*»*»ko- /jfllMll ffl (IMK vo8ti, popolnem neškodljiv, bel in rud. e. V škatljicah po 50 kr. Sellerie-Elixir,^i,;^irj,i0b8er": cev, pospešuje in krepća prehavljenjo, je gotovo sredstvo za ohmncnje moške sile. Steklenica 2 gld. 80 kr. iflittelbuch-ova pomada za obraz, izvrstno sr. dstvo pr>>ti pekarn, mozu-ljem, ogrcem, pikam, odstrani nečistosti kože; ako se d;ilj časa rabi, postane koža nežna in fina, gube minejo in še celo v višjih letih obrani koži svežost. Cena lončku hO kr. Ozebljinshi balzam. Vkr1 Miftelbach-ovi prsni bon- hnn I naJholjše na gotovejše sred-""■'•jBtvo proti zaslizenju, kašlju, hripavosti, prsnim in pludnim boleznim. Cena škatljici 35 kr. Br. Bastler-jeve kapljice proti koleri, l^t'tjS. Centralna lekarna za vsa homeopatična zdravila. Poštna naročila iz.vr.se se z obratno pusto in prosim, da se naznani natančen naslov in poštna postaja. (899—1) jebanje že o Božiči. inscem SREČKE Glavni dobitek v gotovini denarnih dobitkov. 10.000 5000*'« 20°o || 4788 3Xlrx.scezxi-ereč:Ice dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Budimpešta, Waltznergasse O. (787—34) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne« • 2- 38 EQ