Damijan Terpin zadovoljen z volilnim dogovorom med SSk, Demokratsko stranko in SVP /3 Vikend v znamenju ženske ustvarjalnosti in inovacije Škedenjska železarna: Predsednik FJK Renzo Tondo najavil omizje Primorski SREDA, 4. MARCA 2009 Št. 5B (19.452) leto LXV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Manjšina še naprej križem rok? Ivan Lukan Nedeljske deželne volitve na Koroškem so deželo in tudi njeno prebivalstvo pomaknile nevarno na desno. Zavezništvo BZÖ preminulega nekdanjega deželnega glavarja Haiderja je slavilo nepričakovano zmago, ki je šokirala avstrijsko in mednarodno javnost: 45 odstotkov glasov za stranko, ki nedvoumno spada v spekter skrajno desničarskih gibanj v Evropi. Neupoštevanje manjšinskih pravic, kriminalizacija tujcev in posebna zbirališča za azilante, razpihovanje strahu proti vsemu kar je tuje, so znaki, ki govorijo sami zase. Slovenski manjšini na Koroškem se po takšnem izidu obeta vse drugo kot mirna prihodnost. Na to kaže tudi prva izjava bodočega deželnega glavarja Dörflerja, ki je le nekaj ur po zmagoslavju že kategorično odklonil vsako razpravo o dodatnih krajevnih tablah. Prepričan je celo, da vodi politiko, ki jo odobrava celo manjšina sama, saj so ga - tako Dörfler - volili tudi manjšinci. Pogled na volilne rezultate na dvojezičnem ozemlju mu daje celo deloma prav. Zato je izid volitev hkrati tudi glasen poziv političnim organizacijam manjšine, da se končno dogovorijo za učinkovito strategijo za zaščito vse bolj ogrožene manjšine.Dej-stvo, da že pod Haiderjem niso našli primernega načina, ne more biti odgovor, je k večjemu (pozno) spoznanje o lastni nesposobnosti. Nadaljnjih pet let križem rok čakati na propad desnice, bi bilo neodgovorno. zato bi bilo bolj odgovorno, če bi nekateri manjšinski politiki, ki zasedajo stolčke v političnih organizacijah, ne da bi se za manjšino stvari premaknile na bolje, razmišljali o odhodu in odprli pot novim, ki niso obremenjeni s preteklostjo. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Vlada izdelala osnutek za postopno višanje upokojitvene starosti žensk Tudi ženske v pokoj pri 65. letu starosti CGIL: V nevarnosti služba 400 tisoč nestalno zaposlenih v javnih upravah kobarid - Trije uspeli večeri privabili številno občinstvo Slovenci z Videmskega predstavili svojo kulturno bero in delovanje KOBARID - Zamisel, da bi se ljudje, ki živijo ob Soči, Nadiži, Teru in Bili v rezijanski dolini bolje spoznali, za katero so se zavzeli kulturni delavci iz Posočja in Inštitut za slovensko kulturo iz Videmske pokraji- ne, se je posrečila. Trije kulturni večeri, ki so se v petek, soboto in nedeljo zvrstili v Kobaridu so namreč prav lepo uspeli, saj so se domačini v velikem številu udeležili vseh treh večerov, zastopniki slovenske manjšine iz Furla- nije pa so se z veliko bero publikacij lanskega leta in svojim kulturnim snovanjem pokazali kot vztrajna, dinamična in ustvarjalna skupnost. Na 2. strani RIM - Od prihodnjega leta naj bi se upokojitvena starost za javne uslužbenke začela postopoma višati, tako da bi leta 2018 dosegla 65 let. Tako predvideva osnutek, ki ga je vlada poslala Evropski komisiji v predhodno preučitev in ki bo po vsej verjetnosti v kratkem predložen kot dopolnilo k zakonskemu predlogu, ki je ta čas v obravnavi v pristojnih senatnih komisijah za sprejem nekaterih evropskih direktiv. Sindikalna zveza CGIL pa je včeraj objavila, da bi se zaradi preklica odloka o stalni zaposlovi prekernih uslužbencev 400 nestalno zaposlenih v javnih upravah lahko znašlo na ulici. Na 6. strani V Trstu predstavili sejem Olio Capitale Na 4. strani Lokev: manjšina spet na zatožni klopi Na 7. strani Prosek naj bo domicil penine prosecco Na 8. strani V Dolini bodo merili onesnaženost zraka Na 8. strani V Novi Gorici vznemirljivi podatki o igrah na srečo Na 14. strani V Gorici nov korak za slovenske jasli Na 14. strani london - Slabe gospodarske novice Evropske borze v rdečih številkah LONDON - Evropske borze so večinoma, podobno kot v ponedeljek, včerajšnje trgovanje končale v rdečih številkah. Po ponedeljkovem padcu so se včeraj sicer nekoliko povišale cene nafte, tečaj evra pa se je v primerjavi z dolarjem nekoliko znižal. Evropske in druge svetovne borze tonejo zaradi vse več slabših gospodarskih novic. Tako je včeraj največji padec zabeležila londonska borza, kjer se je vodilni indeks FTSE 100 znižal za 3,14 odstotka. Indeks Mibtel na borzi v Milanu je izgubil 2,42 odstotka, CAC 40 na pariški borzi je padel za 1,04 odstotka, na frankfurtski borzi pa je vodilni indeks DAX nižji za 0,52 odstotka. Med pomembnejšimi borznimi indeksi v Evropi se je v zelenem območju ob koncu trgovalnega dne gibal le indeks ATX na dunajski borzi, ki je pridobil 0,55 odstotka. Nekoliko bolj pozitivno je tokrat vzdušje na ameriških borzah. Na Wall Streetu se je indeks Dow Jones sredi trgovalnega dne pridobil 0,18 odstotka, njegova vrednost pa trenutno znaša 6775,56 točke. Vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq se je doslej zvišala za 0,54 odstotka na 1330,28 točke. skgz - Zasedanje deželnega sveta v Trstu Namesto polemik o tragični preteklosti razumeti drug drugega TRST - V Gregorčičevi dvorani je predsinočnjim zasedal deželni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze. Predsednik organizacije Rudi Pavšič je uvodno razmišljanje namenil sobotnim dogodkom v Lokvi, pri čemer je izhajal iz ugotovitve, da bi bilo treba namesto polemik na obeh straneh pozorno prisluhniti drug drugemu in poskusiti razumeti tragedije, ki sta jih preživela naroda na obeh straneh meje. Pavšič je ob tem podal uvodno poročilo o deželnem kongresu SKGZ, ki bo 22. in 23. maja v Gorici in Trstu. Na kongresu bo krovna organizacija izvedla tudi spremembe, s katerimi želi posodobiti svoje dejavnosti in organizacijako strukturo. Na 3. strani 2 Sreda, 4. marca 2009 ALPE-JADRAN / kobarid - Na pobudo kulturnih delavcev iz Posočja in Ištituta za slovensko kulturo Prikaz kulturne bere Slovencev z Videmskega Trije zanimivi večeri izredno leo uspeli - Veliko zanimanje med domačini KOBARID - Zamisel, da bi se ljudje, ki živijo ob Soči, Nadiži, Teru in Bili v rezijanski dolini bolje spoznali, za katero so se zavzeli kulturni delavci iz Posočja in Inštitut za slovensko kulturo iz Vi-demske pokrajine, se je posrečila. Trije kulturni večeri, ki so se v petek, soboto in nedeljo zvrstili v Kobaridu, so namreč prav lepo uspeli, saj so se domačini v velikem številu udeležili vseh treh večerov, zastopniki slovenske manjšine iz Furlanije pa so se z veliko bero publikacij lanskega leta in svojim kulturnim snovanjem pokazali kot vztrajna, dinamična in ustvarjalna skupnost. Prvo srečanje je bilo v petek v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju, kjer so bili v središču pozornosti Beneški Če-dermaci in njihova vloga pri ohranitvi slovenske besede v Benečiji. Protagonisti večera so bili dr. Marija Cenčič, ki je lani napisala knjigo o upornih beneških duhovnikih, Marjan Bevk, predsednik društva TIGR, ki je izdalo knjigo in ob njej še ponatis romana Kaplan Martin Čedermac pisatelja Franceta Bevka ter Giorgio Banchig, urednik Doma in zgodovinar. Pester in zanimiv je bil tudi sobotni program, ko je bila v ospredju izdajateljska dejavnost, skozi njo pa so beneški in rezijanski kulturni delavci ponudili vpogled v aktualno kulturno življenje v manjšini ter sprožili zanimivo razmišljanje o slovenskih dialektih in njihovi nenadomestljivi vlogi v procesu narodne identifikacije. Luigia Negro je predstavila sodelovanje Rezijanov z albansko in grško skupnostjo iz južne Italije, ki je rodilo zanimivo publikacijo o treh dolinah in njihovih manjšinah. Za vse tri je značilna močna asimilacija, a tudi prepričanje, da se domači govor ohrani le s poučevanjem knjižnega jezika. Spregovorila je še o drugih publikacijah, ki so izšle v Reziji, pesnica Silvana Paletti pa je ironično pripomnila, da pač »nekateri v dolini delajo, drugi pa govorijo«. Giorgio Banchig je predstavil lanske publikacije založbe Most iz Čedada, in sicer skupni koledar občin Tipana in Kobarid, beneški dnevnik, knjigo o slovenski toponomastiki v furlansko - slovenski občini Tavorjana ter Udeleženci pestrega sobotnega večera, na katerem so beneški in rezijanski kulturni delavci ponudili vpogled v aktualno kulturno življenje v manjšini (desno); spodaj pesnica Silvana Paletti NM pesmi ruskega kantavtorja Visotskega, ki jih je prevedel tipanski župan Elio Berra. Iole Namor je predstavila otroško revijo Galeb in knjižne izdaje za otroke, ki so lani izšle pri zadrugi Novi Matajur, Lucia Trusgnach pa publikacije kulturnega društva Ivan Trinko in v prvi vrsti letošnji Trinkov koledar. Ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden je spregovorila o zgibanki o Benečiji, ki so jo komaj izdali učenci 5. razreda in o CD, v katerem so zbrane zgodbe, ki so jih sami učenci napisali o beneški krivapeti in ljubljanskem zmaju. Aldo Clodig je predstavil Senjam beneške piesmi, ki ga od začetka sedemdesetih let prireja kulturno društvo Re-čan in CD s pesmimi lanskega sejma, Margherita Trusgnach pa slovenski koledar, ki ga že več let pripravlja društvo, izdaja pa Občina Grmek. Prijeten večer, na katerem sta pozdravila Zdravko Likar v imenu kobari-ških oblasti in Bruna Dorbolo predsednica Inštituta za slovensko kulturo, vodila in povezovala pa Vida Skvor, so pope- strili učenci špetrske in kobariške glasbene šole, pevski zbor Naše vasi iz Tipane ter s Checcovima pesmima Davide Clodig in Igor Černo. Krog se je sklenil v nedeljo popold- ne v kobariškem kulturnem domu, kjer sta Anna Iussa in Adriano Gariup od Beneškega gledališča predstavila pred številnim občinstvom igro Majhane družinske nasreče. cerje - Spomenik Gradnja se spet zatika pri denarju MIREN - Gradnjo spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cer-ju v zadnjih letih spremljajo različne težave, zdaj pa se ponovno zapleta pri denarju. Medtem ko v občini Miren-Kostanjevica trdijo, da država ni zagotovila obljubljenega denarja, na ministrstvu za kulturo opozarjajo na zgolj ustne dogovore in podražitve projekta. Gradnja 21-metrskega obrambnega stolpa na Cerju, v katerem bi uredili muzealsko postavitev s poudarki na posameznih obdobjih slovenske zgodovine, se je začela leta 2002. Doslej je bilo porabljenih 1,3 milijona evrov, za dokončanje pa bi potrebovali še 1,6 milijona evrov, je povedal župan občine Miren-Kosta-njevica Zlatko Martin Marušič. Potem ko je občina, ki vodi investicijo, lani uspela zagotoviti 828.000 evrov evropskega denarja, se je po besedah župana zataknilo pri prispevku države. V lanskem proračunu predvidenih 300.000 evrov za spomenik na Cerju občina ni prejela, podobno vsoto pa naj bi država prispevala tudi letos. O tem je Marušič že pisal predsedniku vlade Borutu Pahorju. Preostanek potrebnega denarja nameravajo na občini sicer zagotovili sami in z donatorsko akcijo skupaj z domoljubnimi in veteranskimi organizacijami, je pojasnil. "Na ministrstvo za kulturo smo lani po posredovali zahtevano dokumentacijo, a nam očitajo, da ni dorečena vsebina. Spomenik bi morali dokončati letos, a v to ne verjamem več. Izpeljati moramo tudi še razpis za izbiro izvajalca zadnjih del," je poudaril Marušič. "Ministrstvo za kulturo je zaradi nepopolnih zahtevanih pisnih dokazil oktobra lani zavrnilo vse štiri začasne situacije in tako sredstva iz posebne postavke za spomenik na Cerju za leto 2008 niso bila realizirana," so vzroke za neporabljenih 300.000 evrov za spomenik na Cer-ju pojasnili na ministrstvu. (STA) koroška - Po preštetju skoraj vseh po pošti prispelih glasovnic Zeleni preprečili BZO popoln prevzem oblasti Z glasovi po pošti so presegli 5-odstotni volilni prag in BZO in ljudski stranki odvzeli po en mandat - »Trdna meščanska koalicijo« z ljudsko stranko (OVP) CELOVEC - Zelenim je na nedeljskih deželnih volitvah na Koroškem le uspelo preskočiti 5-odstotni volilni prag, tako da bodo v novem deželnem zboru zastopani z dvema poslancema. Po preštevanju največjega dela glasov po pošti je jasno, da je Zelene volilo približno 5,2 odstotka volivcev, po začasnem končnem rezultatu v nedeljo zvečer so imeli le 4,99 odstotkov glasov in bi izpadli iz deželnega parlamenta. Zeleni so sedeža pridobili na račun Haiderjevega BZO in ljudske stranke (OVP) ter s tem Haiderjevi stranki preprečili prevzem totalne oblasti, saj bi z 18 mandati lahko preprečili vsak sklep deželnega zbora, ki bi bil proti njihovi volji. Začasni dokončni volilni izid nedeljskih deželnih volitev, ki se pa ne bo več v spremenil v taki meri, da bi prišlo do drugačne porazdelitve sedežev, se zato glasi: 45,4 odstotka glasov oz. 17 od 36 poslanskih mest za BZO, socialdemokrate (SPO) je volilo 28,5 odstotka (11 sedežev) volivcev, ljudsko stranko (OVP) 16,4 odstotka oz. šest sedežev, Zelene pa 5,2 odstotka volivcev, kar pomeni dva sedeža v koroškem deželnem zboru. Svobodnjaška stranka (FPO), ki je dobila samo 3,8 odstotka glasov, je s tem izgubila svojega edinega poslanca deželnem parlamentu. V koroški deželni vladi ima BZO po nedeljskem zasuku v desno s štirimi o sedmih sedežev absolutno večino, socialdemokrati so izgubili en sedež in imajo sedaj samo še dva, ljudska stranka pa je obdržala svoj edini sedež v vladi. Haiderjevi nasledniki v desničarskim zavezništvu BZO se medtem že pripravljajo na sestavo nove deželne vlade in vnovično izvolitev njihovega glavnega kandidata za koroškega deželnega Na posnetku od leve Barbara Lesjak in Rolf Hoilub, ki bosta predstavljala Zelene v deželnem zboru, in Zalka Kuchling, ki jo Holub predlaga na čelo stranke glavarja Dörflerja. Predsednik stranke BZÖ Uwe Scheuch je včeraj potrdil, da bo njegova stranka skušala sestaviti novo deželno vlado najkasneje do velike noči. Četrti član BZÖ v deželni vladi naj bi bil odvetnik Ragger iz Labotske doline, s tem pa je očitno iz igre izpadla Haiderjeva vdova Claudia, ki je še včeraj v pogovoru za medije namignila, da po vsej verjetnosti ne bi zavrnila ponudbe za sedež v novi koroški deželni vladi. Medtem ko bo BZÖ imel v novi vladi s štirimi člani absolutno večino, si bo moral v dežel- nem zboru poiskati partnerja tako za vnovično izvolitev Dorflerja za deželnega glavarja kot tudi za oblikovanje večine pri sklepih deželnega zbora. Kot prvi partner za koalicijo se BZO ponuja ljudska stranka (OVP) Josefa Martinza. Slednji se je po seji predsedstva stranke že pozitivno odzval na razmišljanja BZO o oblikovanju »trdne meščanske koalicije« in od svoje stranke dobil zeleno luč za pogajanja s Haiderjevimi nasledniki. Pri socialdemokratih nedeljski katastrofalen poraz ostaja vsaj zaenkrat še brez kadrovskih po- sledic. Deželno predsedstvo stranke je v ponedeljek sprejelo sklep, da hudo poraženi glavni kandidat Reinhart Rohr zaenkrat ostane na čelu stranke, je pa za konec tedna napovedana širša klav-zura strankinega vodstva, na katerem naj bi postavili smernice za bodočnost - vsebinsko, organizacijsko in tudi kadrovsko. Pri Zelenih pa bo kljub včerajšnji odločitvi, da ostanejo v deželnem zboru, svoj odstop ponudil glavni kandidat Rolf Holub. Kot kandidatko za svojo naslednico pa je konkretno omenil koroško Slovenko Zalko Kuchlingovo. Slednja je s tretjim mestom na deželni listi zgrešila vstop v deželni zbor. Tudi znotraj manjšinskih struktur se napovedujejo po alarmantnem izid nedeljskih volitev morebitne personalne spremembe. Tako hoče predsednik slovenske Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik organom stranke ponuditi svoj odstop potem, ko slovenske samostojne liste, ki so kandidirale v 23 dvojezičnih občinah, niso dosegle zastavljenih ciljev. Namesto načrtovanih 55 občinskih svetnikov so jih osvojili 50, na volitvah županov pa se upanje, da bo prvič izvoljen slovenski kandidat za župana/županjo na samostojni slovenski listi - vsaj zaenkrat - tudi ni uresničilo. Ali bo zaskrbljujoč zasuk na desno pri nedeljskih volitvah na Koroškem imel posledice tudi na politiko krovnih političnih organizacij koroških Slovencev (Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev) bo pokazala bližja prihodnost. V nasprotju z izjavami pred volitvami, obe organizaciji do včeraj nista uradno komentirali izidu nedeljskih volitev. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Sreda, 4. marca 2009 3 trst - V Gregorčičevi dvorani je zasedal deželni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze Namesto novih polemik o preteklosti raje bolj pozorno prisluhniti drug drugemu Deželni svet SKGZ pogobljeno razpravljal o pomladanskem kongresu - Poudarek na spremembah in posodabljanju TRST - Sobotni dogodki v Lokvi so neizbežno odjeknili tudi na ponedeljkovi seji deželnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je bila v ponedeljek zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Seja je bila sicer pretežno namenjena razpravi o pripravah na pomladanski kongres krovne organizacije in spremembah, ki so na vidiku. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič se je v zvezi z dogodki v Lokvi navezal na misli bivšega slovenskega veleposlanika RS v Rimu Vojka Volka, ki predstavljajo odlično izhodišče pri obravnavanju tozadevnih tematik in ki jih je Deželni svet Skgz povsem osvojil. »Namesto novih polemik na obeh straneh bi bilo preprosto bolje pozorno prisluhniti drug drugemu, poskusili razumeti in spoštovati tragedije, ki sta jih izkusila naroda na obeh straneh meje. Potrebno je tudi, da bi bolj zaupali poročilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kul-turne komisije, v kateri so vrhunski zgodovinarji z obeh strani v letih 1993-2000 karseda nepristransko in strokovno opisali odnose med obema narodoma od leta 1880 do 1956«, je veleposlanikove misli citiral Pavšič. Poročilo je edinstven primer o tem, kako sta dva naroda uskladila zgodovinski pogled na tragično preteklost in je zato lahko za zgled rešitev mnogih težavnih dvostranskih odnosov. Po osmih letih, odkar je to poročilo na voljo širši jav- nosti, zgodovinarji z ene in druge strani niso našli novih elementov ali okoliščin, zaradi katerih bi ga bilo treba bodisi dopolniti bodisi popraviti. To priča o njegovem pomenu in njegovi kakovosti. Bolj kot spravo in politične razprave o njej potrebujemo voljo, da se končno bolje spoznamo, šele potem se lahko tudi zares razumemo. Bolj kot protokolarne dogodke potrebujemo čisto preproste, človeške geste, poklon spominu, venec na grobu, spoštljiv molk ob spomenikih trpljenja. Zgodovinarji so svoje delo opravili z odliko, zdaj je čas, da enako storijo tudi politiki, je predsednik SKGZ navajal Volkovo stališče. »Z vstopom Slovenije v EU in odpravo vseh ovir na mejah nam je uspelo na najboljši način doseči simbolno spravo, kot sporoča slovenski predsednik Danilo Türk, saj je sproščenost ljudi z obeh strani zdaj že skoraj povsem nevidne meje vsak dan bolj opazna. Še več: po vseh žrtvah med našimi predniki, od krvave soške fronte do fašizma in fojb, slovenski in italijanski narod spravo že živita, če ne čisto tako pa vsaj podobno, kot jo že dolgo in na srečo vseh Evropejcev živita francoski in nemški narod«, je zaključil Rudi Pavšič. Sledilo je njegovo uvodno poročilo o pripravah na deželni kongres, ki se bo začel 22. maja v Gorici in se zaključil naslednjega dne, 23. maja v Trstu. Zasedanje prihaja v neugodnem času, ki ga za- Na fotografiji vodilno omizje na deželnem svetu (Marsič, Pavšič, Semolič in Namorjeva), levo spodaj del udeležencev srečanja KROMA znamujeta huda gospodarska kriza, obenem pa tudi politična kriza levosredinske opozicije v Italiji. To se tako ali drugače odraža tudi na manjšino, je dejal Pavšič, ki je orisu položaja dodal tudi zaskblju-jočo zmago desnice na avstrijskem Koroškem. Predsednik SKGZ se je vprašal, ali smo kot skupnost sposobni odgovo- rov in vizije prihodnosti, ali bomo talci populizma, ki je na pohodu. Predsednik je naglasil potrebo, da se čim prej obnovijo delovna telesa med Italijo in Slovenijo ter Slovenijo in deželo FJK, kajti razvoj teh odnosov za katerega še zlasti po padcu meje obstajajo pogoji, je bistven tudi za življenje manjšinskih skupnosti, slovenske v Italiji in italijanske v Istri. SKGZ namerava ob tem okrepiti vlogo povezovalnega člena, velikega pomena pa so pri tem evropski projekti. Pavšič je omenil tudi dogajanje v zvezi z manjšinsko koordinacijo Slomak, kjer je, kot je povedal, z odstopom s predsedniškega mesta želel preprečiti ošibitev koordinacije. SKGZ jemlje tudi na znanje, da glede na nepristajanje drugih razmere niso zrele za skupno krovno organizacijo Slovencev v Italiji. Zato bo sodelovanje s SSO pragmatično, na področjih, kjer bodo za to obstajali pogoji. SKGZ ocenjuje, da bi potrebovali v manjšini neko skupno omizje, še zlasti zaradi kriznega trenutka, a vsi očitno niso za to. Če bi se znali dogovoriti o skupnih interesih bi bilo to za uveljavitev zaščite koristneje od merjenja moči v Paritetnem odboru, je dejal Pavšič. Navedel je, kako na srečanjih z včlanjenimi organizacijami prihaja do izraza vse večja finančna emergenca. Sistem financiranja »fifty-fifty« se tu kaže kot povsem neustrezen. Finančne postavke za deajvnosti so vnaprej določene in zace-mentirane, ni prostora za nove dejavno- politika - Stališče strankinega deželnega tajništva SSk na volitve s SVP in Demokratsko stranko »Ezulski shod v Lokvi je bil provokacija« TRST - Stranka Slovenska skupnost bo na evropskih volitvah 6. in 7. junija sodelovala s kandidaturo na listi Južnotirolske ljudske stranke (SVP), ki bo nastopala v povezavi z Demokratsko stranko. Dogovor med obema narodnima strankama slovenske in nemške manjšine v Italiji (za SVP ga je potrdil tajnik Elmar Pichler Rolle) potrjuje načelo, ki je obveljalo že na prejšnjih evropskih volitvah, ko je SVP v evropski parlament izvolila Michla Eb-nerja. »Gre za pomemben dogovor, ki potrjuje načelo samostojnega nastopanja narodnih strank v povezavi z vsedržavnim političnim partnerjem, nekako tako kot je obveljalo za deželne volitve v neposrednem dogovoru SSk-DS,« je na seji deželnega vodstva SSk poudaril tajnik Damijan Terpin. Nadalje je tajništvo SSk razpravljalo o političnih dogovarjanjih za prihodnje upravne volitve, ki zanimajo številne narodno mešane občine na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. SSk Tajnik SVP Elmar Pichler Rolle je v tem smislu ponudila strankam le-vosredinskega zavezništva skupno nastopanje v vseh narodno mešanih občinah na dveh preverjenih modelih uspešnih izkušenj v občinah Dolina in Repentabor. Glede sobotnega pohoda ezul-skih predstavnikov k lokavskemu breznu je SSk brez zadržkov izrazila odločno obsodbo pobude, ki je bila zamišljena, organizirana in izpeljana kot odkrita provokacija z edinim ciljem v ne-tenju sporov med ljudmi, ki tu živijo. DEŽELNI TAJNIK SSk Damijan Terpin Zato Slovenska skupnost izraža solidarnost in podporo domačinom, ki so se spontano a nadvse odločno uprli re-vanšističnemu pohodu s politično-špe-kulantskim predznakom. Podpora SSk gre slovenski policiji, ki je s potrebno mero treznosti in strokovnosti preprečila, da se verbalno oporekanje ni sprevrglo v hujše posledice. Italijanska desnica je skrbno zrežiran in torej hoten incident spremenila v novo priložnost za napad celo na državne organe Republike Slovenije. V tem smi- slu je po mnenju SSk nerazumljivo zadržanje slovenske senatorke v rimskem parlamentu, ki je odgovornost za incident dejansko evidentirala na slovenski strani, ne pa v vrstah revanši-stičnih pristašev ezulske organizacije. Slovenska skupnost je mnenja, da je dolžnost institucionalnih organov Slovenije in Italije predvsem ta, da s politiko čezmejnega sodelovanja in razvijanja dobrososedskih odnosov onesposobi prenapeteže. Objava in promocija med mladimi, zlasti v šolah, zaključkov mešane komisije slovenskih in italijanskih zgodovinarjev in kulturnikov bi lahko predstavljalo pomemben korak v tej smeri. Dejstvo, da italijanska desnica še danes brez vsakega občutka za dostojanstvo in pie-teto do mrtvih izkorišča tragično zgodovino vojnih in povojnih pobojev že dovolj jasno opredeljuje njen značaj in cilje. Žalostno je, ko v tovrstne pasti nasedajo tudi politični predstavniki iz vrst leve sredine, meni vodstvo SSk. sti in ni presoje potreb finansiranja po merilih kakovosti. Pavšič je glede tega predlagal spremembo kriterijev delitve sredstev v deželni komisijii. Glede kongresa SKGZ je predsednik dejal, da mora biti to priložnost za temeljito razpravo in prenovo organizacije. Nove potrebe terjajo spremembe in posodabljanje, orgaizacija mora biti sposobna vključevati čim več ljudi, zlasti mlade. Vsekakor je zato potrebna tudi poglobljena razprava o identiteti. O kongresu je bilo veliko govora tudi v razpravi, v katero so posegli števili člani deželnega sveta. Livio Semolič je predlagal spremembo statuta, da se bodo v prihodnje v SKGZ poleg organizacij lahko vključevali tudi posamezniki. Potrebna pa je tudi vsebinska prilagoditev delovanja, oziroma njegova modernizacija, za kar bo dan večji poudarek strokovnosti. Senatorka Tamara Blažina je podprla izhodišča za kongres, ki naj bo priložnost za pluralno dialektiko v manjšini, v kateri si nekateri želijo enoumja. Če obstaja pluralizem strank, naj velja to tudi v stikih s Slo-veniijo, kjer je sedaj upoštevana samo ena stranka. Naj bodo zraven tudi drugi, ali pa naj se to predstavništvo pusti samo krovnima organizacijama. Ace Mermolja je dejal,da je individualno članstvo vsebinski, ne le formalen korak. Glede kolektivnih skupnih članic pa mora veljati, da so res v vsakem pogledu deležne enake pozornosti s strani obeh krovnih organizacij, kar sedaj ne drži, ker nosi SKGZ še vedno večje breme v nekaterih »skupnih« orzanizacijah. Gorazd Pučnik je glede organizacije dejal, da je njena identiteta nedorečena, in zato zlasti za malde ni privlačna. Zavzel pa se je tudi za to, da drugačna delitev sredstev ne bo ostala le na deklarativni ravni. Jole Namor je pozvala deželni svet, naj se izreče o organizacijskih spremembah, individualno članstvo pa nalaga organizaciji večje odgovornosti. To novost je podprla tudi Nives Košuta in je obenem naglasila pomen razprave o Paritetnem odboru, ki lahko za manjšinsko skupnost predstavlja velik potencial. Prav tako je predlagane reforme podprl Vojko Miot. Individualno članstvo je pomembno, ljudje morajo priti do izraza, a treba bo dodelati sistem, po katerm bodo lahko dali organizaciji svoj prispevek. Marino Marsič je ob kongresu napovedal tudi Anketo SLORI, po kateri bi morala SKGZ dobiti več odgovorov o lastni vlogi in prisotnosti med ljudmi. Renato Kneipp se je ob podpori spremembam zavzel za akcijo v odnosu do italijanskih šol, v katerih so osnove poznavanja manjšine bistvene. Dolgoročno je to edini in najboljši način, da se gradi sožitje in odpravljajo predsodki. S predlaganimi organizacijskimi spremembami je soglašal tudi Vojko Slavec, če bodo pomagale,da se delovanje zveze posodobi in izboljša. Zato bo treba v roku pred kongresom tudi pretehtati izkušnje iz preteklosti. (du) 4 Sreda, 4. marca 2009 GOSPODARSTVO sejmi - Od 6. do 9. marca na dotrajanem tržaškem sejmišču pri Montebellu Tretji sejem Olio Capitale v znamenju kakovosti produkcij Sejemski turizem volan za razvoja mesta - Tergeste DOP z novo kolekcijo TRST - Na tržaškem sejmišču, dotrajanem, a še vedno živahnem tradicionalnem razstavnem prostoru pri Montebellu, se v teh dneh gnete več kot 1500 steklenic žlahtnega ekstra deviškega oljčnega olja, ki jih bo 230 razstavljavcev predstavilo na bližnjem sejmu Olio Capitale. Tretja izvedba tega specializiranega sejemskega dogodka se bo začela v petek, 6. marca, s slovesnim odprtjem (ob 11. uri), nato pa si bodo vse bo ponedeljka, 9. marca zvečer, sledili spremni dogodki, po besedah predsednika sejemske družbe Fiera Trieste Spa Fulvia Bronzija kar eden vsako uro. »Tokratna izvedba se odlikuje po kakovosti. Če je bila prva še v okviru vzorčnega sejma, je bila druga izvedba pravzaprav prva samostojna, tokratna pa je bo prva zrela izvedba tega specializiranega sejma,« je povedal Bronzi, ki je dogodek včeraj predstavil medijem skupaj s tržaškim občinskim odbornikom za proizvodne dejavnosti in turizem Paolom Ro-visom, s predsednico odbora Tergeste DOP Eleno Parovel in s predstavnikom tržaške sekcije italijanskega združenja kuharskih mojstrov Emiliom Cukom. »V štirih sejemskih dneh bomo skupaj s soorganizatorjem, združenjem oljčnih mest Citta dell'Olio, obiskovalcem postregli z nekaterimi novostmi,« je nadaljeval predsednik sejemske družbe, ki je s posebnim zadovoljstvom izpostavil »pravi naval« razstavljavcev in kupcev iz vsega sveta. S specializiranim sejmi, kot sta sejem kave in oljčnega olja, je tržaški sejem zadel v črno, zbudil je zanimanje v tujini in vsemu mestu zagotovil dodano vrednost. »Uveljavljanje specializiranih sejemskih prireditev je edini način za ohranitev in razvoj sejemske dejavnosti v Trstu, ki lahko postane volan gospodarskega razvoja pokrajine,« je prepričan Bronzi, ki je tudi potrdil, da je stari mednarodni vzorčni sejem z letošnjim letom dokončno arhiviran in da bo junija njegovo mesto prevzel nov sejem, »sejem idej, za katerega pa še nimamo prave ideje«, se je pošalil. Z usmeritvijo v specializacijo sejemskih prireditev se v celoti strinja tudi tržaška občinska uprava, je povedal odbornik Rovis, ki je Bronziju čestital, da je znal »tako dobro izkoristiti dotrajano sejmišče«. Sejemski turizem je po njegovih besedah nišna, a obetavna dejavnost, ki lahko skupaj s kongresnim turizmom znatno prispeva k razvoju lokalnega gospodarstva. Elena Parovel je povedala, da bo- Z leve Elena Parovel, Paolo Rovis, Fulvio Bronzi in Emilio Cuk KROMA do lokalni proizvajalci ekstra deviških oljčnih olj sejem izkoristili za predstavitev svoje najnovejše kolekcije Tergeste DOP Collection 2008-2009. Svoje primerke bodo ponudili v pokušnjo v oljčnem baru, ki se ji zdi zelo pomemben, ker se lahko obiskovalci naučijo razlikovati med posameznimi vrstami olja. Za majhne proizvajalce pa so posebno pomembni sejemski stiki s kupci, saj je to kanal, po katerem so nekateri med njimi začeli prodajati svojo produkcijo na pomembnih tujih trgih, kot je npr. ameriški, je pojasnila Elena Parovel. Glede na to, da so oljčne površine v tržaški pokrajini zelo omejene, je še toliko pomembnejša kakovost oljne produkcije, je dodala in po zahvali sejemski družbi izrazila pripravljenost, da za udeležence sejma organizirajo ogled tržaških tor-kel. O kuharskem delu sejma oziroma predstavitvi najbolj nenavadnih povezav oljčnega olja z drugimi živili, kot sta npr. čokolada in sladoled, je govoril Emilio Cuk. Povedal je, da so pritegnili vse štiri kuharske šole iz FJK in vrsto stanovskih združenj kuharjev. Organizirali bodo štiri tekmovanja, na katerih bodo improvizirani kuharji pripravili različne povezave jedi z oljčnim oljem. Med drugim bodo tekmovali župani (Križman, Sardoč, Ret in Nesladek) in ... novinarji, med katerimi bo tudi naš kolega! Pridete poskusit? (vb) sejmi - S sodelovanjem Confcommercia Olio Capitale shopping bo sejem razširil v mesto TRST - Tokratni sejem ekstra deviškega oljčnega olja bo dogodek, ki bo - tako kot se že dogaja s sejmom kave TriestExpo - zajel vse mesto. 65 tržaških trgovin neživilskega sektorja se bo namreč pod okriljem stanovske organizacije Confcommercio vključilo v dogajanje pod geslom Olio Capitale shopping, in to ne samo s promovira-njem sejemskega dogodka z lepaki in ilustrativnim gradivom, ampak tudi z darilno steklenično oljčnega olja, ki jo bodo prejeli kupci za nakup v vrednosti najmanj 20 evrov. Če bo kupec želel, bo lahko izpolnil posebno dopisnico s svojimi podatki in tako sodeloval pri žrebanju z najrazličnejšimi nagradami. Te bodo prispevali sami trgovci, ki so pristopili k akciji, javno žrebanje z nagrajevanjem pa bo 26. marca ob 15. uri na sedežu pokrajinskega Conf-commercia v Ul. San Nocolo 7. Med nagradami so srebrna ogrlica, predmeti za gospodinjstvo in stavanje in nakupni boni za oblačila in modne dodatke. Če izžrebani kupec iz katerega koli razloga nagrade ne bo dvignil, bodo trgovci znesek njene vrednosti nakazali neprofitni organizaciji Združenje za redke bolezni, ki deluje pri Burlu Ga-rofalu. K akciji Olio Capitale shopping so pristopili tudi javni lokali, včlanjeni v združenje Fipe Confcommercio. Dva od včlanjenih lokalov sta za nagradno žrebanje prispevala brezplačni kosili in večerji za dve osebi, kakih trideset gostinskih lokalov pa bo v svojih obratih razstavilo gradivo sejemske družbe z vabilom na ogled sejma. Kot je pokrajinski Confcommer-cio zapisal v svojem tiskovnem sporočilu, se Olio Capitale shopping uvršča v operativni program stanovske organizacije, ki sloni na vključevanju včlanjenih podjetij v odmevne dogodke, ki potekajo v mestu. Ti namreč ponujajo pomembno potencialno priložnost za turistični razvoj pokrajine in za ovrednotenje tržaške trgovske ponudbe. Skupščina Autovie Venete odobrila pravilnik Friulie TRST - Skupščina delničarjev avtocestne družbe Autovie Venete je včeraj odobrila pravilnik skupine deželne finančne družbe Friulia, ki ima v Autovie Venete 86-odsotni lastniški delež. Pravilnik, ki je bil edina točka na dnevnem redu včerajšnje skupščine, je bil odobren z večino glasov, saj sta Dežela Veneto in Pokrajina Benetke glasovala proti. Nov pravilnik holdinga Friulia, ki zadeva vse družbe, v katerih ima lastniške deleže, je bil uveden lani in vodstvu finančne družbe daje pristojnost strateškega nadzora nad vsemi nadzorovanimi družbami. Predsednik avtocestne družbe Giorgio Santuz je povedal, da je upravni svet Autovie Venete pravilnik ocenil ugodno in ga odobril 26. januarja letos. Z njim so regulamentirane dejavnosti, kot so aktivnosti administrativnih organov in dotok informacij, notranja ureditev, blagajniške službe in človeški resurzi, za katere pravilnik Friulii omogoča določitev nekaterih načel pri sekciji osebja za vodstvene naloge. V uradnem listu odlok o prehodu tržiškega pristanišča pod pristojnost Dežele FJK TRST - V uradnem listu je bil 2. marca objavljen vladni odlok, ki prenaša na Deželo FJK pristojnost nad območjem tržiškega pristanišča. Dekret izpolnjuje določila pisma o nameri med Deželo FJK in ministrstvom za infrastrukture iz leta 2006, določa pa tudi območja »primarnega nacionalnega interesa«, ki bodo ostala v pristojnosti države. Gre za stavbi vojaške mornarice v Porto Ro-segi in Gradežu. V Trstu bodo ostala v državni pristojnosti poslopja pristaniške kapitanije, varnostnih sil, gasilcev in strukture za varnost plovbe. Medministrski odlok je po oceni deželnega odbornika za infrastrukture Ric-carda Riccardija korak naprej pri prizadevanjih za mreženje pristanišč v Fur-laniji-Julijski krajini. Končuje se dolgo in zahtevno delo, zdaj pa je treba opraviti še zadnje postopke in razjasniti nekatere vidike, je dodal Riccardi in izrazil zadovoljstvo, ker bo imela Dežela Furlanija-Julijska krajina poslej odločilno vlogo v razvoju tržiškega pristanišča in pri njegovi sinergiji s pristaniščema v Trstu in Porto Nogaru. V severovzhodni Italiji manj nakupovanja in zabav BENETKE - Kriza se v severovzhodni Italiji ne čuti samo pri nakupih, ampak tudi pri preživljanju prostega časa. Prebivalci tega dela Italije krčijo izdatke za svoje hobije in se odpovedujejo zahtevnejšim nakupom, skoraj polovica pa se jih odpoveduje večerjam v restavraciji. Podatki izhajajo iz raziskave družbe Demos za beneški dnevnik Il Gazzettino, izvedene na statističnem vzorcu 1021 oseb. 44,9% vprašanih je izjavilo, da je v zadnjem letu nekdo v družini zmanjšal število obiskov v restavraciji (v nacionalnem povprečju 46,4%), 37,5% vprašanih je »zamrznilo« namene za nakup novega avtomobila, stanovanja, pohištva ali gospodinjskih strojev (41,1%), 41% anketirancev se je odločilo za energetsko varčevanja (41,3%), 35,6% pa se jih odloča za nakupe v času sezonskih razprodaj in izbira proizvode v posebni ponudbi (35,4% v nacionalnem povprečju). Nasplošno je raziskava pokazala, da bolj skromen življenjski stil združuje vse družbene sloje, medtem ko glede na starost krizo bolj občutijo vmesne generacije, predvsem tiste, ki jih statistiki označujejo za »mlade odrasle«. V videmski pokrajini v dopolnilni blagajni 865 delavcev srednjih in majhnih podjetij VIDEM - Po podatkih videmskega sindikata Cisl je v dopolnilni blagajni trenutno 865 na skupaj 1272 zaposlenih v majhnih in srednjih podjetjih v videmski pokrajini. Socialne blažilce so uvedli v 26 podjetjih lesno-gradbenega sektorja, kjer je v dopolnilni blagajni 566 na skupaj 827 delavcev. Minister Scajola preložil obisk v FJK TRST - Za danes napovedan obisk ministra za produktivne dejavnosti Claudia Scajole v naši deželi je bil odpovedan in preložen na 20. marec. Kot so sporočili z ministrstva, je bil zamik potreben zaradi sočasnega sklicanja socialnih partnerjev, ki bodo danes v Rimu z vlado razpravljali o ukrepih za boj proti gospodarski krizi. EVRO 1,2615 $ +0,15 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 03. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 03.03. 02.03. ameriški dolar japonski jen 1,2615 123,64 8 6303 1,2596 122,52 kitajski juan ruski rubel innnckn nirui?» 45,7697 65 5600 8,6230 45,5782 65,3540 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int UJjJUVu 7,4510 0,89575 7,4512 0,89330 Ul 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpin^ 11,4853 9,0125 11,5755 9,0280 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 27,961 1,4826 28,291 1,4809 jVlv.aljM llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki TArint 15,6466 306,84 15,6466 307,03 1 1 la1 /iq _1 f\(k NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imdtcct 7,89 -2,59 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 46,96 10,61 -1,27 +0,95 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 225,39 -0,12 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 69,00 14,00 +1,47 -1,62 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 03. marca 2009 -2,57 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,05 3,77 101 +0,10 -1,24 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,64 +0,70 -4,77 -1 79 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,903 3,0 +0,59 EDISON ENEL ENI 0,695 3,60 1401 -2,04 -1,97 FIAT FINMECCANICA 3,62 -4,30 +0,00 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,965 11,57 1 501 +0,45 -0,52 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,693 12 35 -9,63 -4,94 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 9,75 +4,48 -1,37 -1 31 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,385 5,8 1 435 -3,65 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,1594 -2,91 -0,38 +1 75 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 6,4 11,3 -3,25 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,76 3,3575 +0,80 -0,37 TENARIS TERNA 0,865 6,005 -3,89 -5,58 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,3775 0,3105 -0,21 -5,77 UNICREDIT 6,845 0,8955 +0,00 -2,45 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 41,28 $ -0,89 IZBRANI BORZNI INDEKSI 03. marca 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.568,62 845,87 -0,71 -0,77 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.288,49 907,82 -3,27 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.359,89 41814 -- DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 182,32 1.651 18 -0,52 -1,47 Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.458,85 1.852,73 -0,33 -2,00 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 6.726,02 1.080,67 1.080,67 -0,55 +0,37 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 696,33 713,850 3.690,72 -0,64 -4,93 -0,52 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.512,09 2.554,55 1.425,29 -3,14 -1,04 +0,55 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 631,0 1.864,73 -0,90 -0,96 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.229,72 1.528,51 12.033,88 2.071,43 8.427,29 -0,69 -0,3 -2,30 -1,05 -2,09 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 4. marca 2009 5 OGLEDALO Biološki testament med dogmo in ničem Ace Mermolja_ H > Osvajam stališče, ki so ga glede biološkega testamenta iznesli Andrea Camilleri, Paolo Flores dArcais, Stefano Rodota in Umberto Veronesi. Izpostavil bi točke pisma, ki se mi zdijo bistvene: "Laičnost ne pomeni, da skupina ljudi, pa naj bo še tako številčna, z zakonom vsili neko versko ali moralno prepričanje vsem državljanom. To velja toliko bolj, ko gre za nekaj, kar je najbolj lastno vsakemu posamezniku, kar je sestavni del njegove eksistence, njegovega življenja in njegovega zaključnega obdobja." Podpisniki pisma se sklicujejo na italijansko ustavo, ki v svojem 32. členu piše:" Nikogar ni možno prisiliti, da se zdravi, razen, če tega ne predvideva zakon". Zakoni predvidevajo cepljenje proti kužnim boleznim, zdravljenje v primeru epidemij ali če je kdo zaradi svoje bolezni družbeno nevaren. Gre za izjemne primere. Vsekakor ustava preprečuje, da bi se prekoračile meje, "ki zagotavljajo spoštovanje človeka kot osebe." Podpisniki omenjajo tudi konvencijo iz Ovieda in odločbe kasacijskega sodišča. Konvencija iz Ovieda preprečuje razlikovanje med "zdravljenjem" in " pomočjo k življenju", ker bi razlikovanje lahko razveljavilo pacientovo izbiro, da se ne zdravi. Podpisniki zagovarjajo načelo, da "o lastnem življenju odloča le, kdor ga živi". Zakonski osnutek Calabro v svojem drugem členu zanikuje to pravico, ker prepoveduje odvzem vseh tistih medicinskih pripomočkov, ki preprečujejo pacientu umreti. O koncu življenja naj bi odločali zakoni in ne "lastniki" življenja, ki doživljajo bolezen in pot v smrt. Podpisniki, med katerimi je znanstvenik in zdravnik Veronesi, naglašujejo, da umetno prehranjevanje in hidratacija telesa povzročajo hujše in daljše muke. Terminalni bolniki bi bili na osnovi zakona Calabro v bistvu prisiljeni sprejeti podaljševanje lastnega trpljenja tudi takrat, ko ne bi imeli nobene možnosti za ozdravljenje. Podpisniki pisma trdijo, da se stranka (DS), ki se sklicuje na ustavo in na laičnost države, ne more sklicevati na "svobodo vesti" posameznih poslancev, da podprejo zakone, ki jemljejo človeku osnovno pravico do dostojne smrti in mu vsiljujejo umetno trpljenje, skratka, izničujejo možnost svobodne volje glede zdravljenja, življenja in smrti. Analiziral sem Veronesijev dokument in izrazil svoje strinjanje, ker so vprašanja biološkega testamenta in druge bioetične problematike postale del italijanskega političnega življenja, različnih stališč in same zakonodaje. Zakaj je do tega prišlo? Novi časi ter zbližanje nihilistične oblasti z dogmatsko cerkvijo, kot označuje pojav Zagrebelsky, so privedli Italijo, ali vsaj del Italije, do dvoma v samo ustavo. Italijanska ustava je nastala po fašizmu in v duhu pristno liberalne in laične države. Katoliško usmerjena država je proizvedla eno izmed najbolj sodobnih ustav v tedanji Evropi. Ta ustavni duh se danes spopada z interesi dogmatske cerkve ter z voljo novega vodilnega razreda, ki ne proizvaja več lastnih vrednot, ampak si jih izposoja pri cerkvi. Omenjena cerkev se je namreč s papežema Janezom Pavlom II. in nato z Benediktom XVI. oddaljila od duha drugega vatikanskega koncila. Oddaljevanje je očitno. Ošibil se je dialog z laiki, saj cerkev glede svojih stališčih ne pušča alternativ, kar pomeni onemogočanje dialoga. Kljub obliki, postaja dialog med Vatikanom in drugimi veroizpovedmi iz meseca v mesec težavnejši. Skratka, izgublja se ekumenski duh koncila in ga nadomeščajo dogmatska načela. Manjši znaki so ponovno uvajanje latinščine v liturgijo, vključitev v cerkev izobčenih lefevrovcev, ki ne priznavajo II. koncila, beatifikacija duhovnikov in oseb, ki so predstavljali problematične cerkvene organizacije. Naj omenim vsaj ustanovitelja Opus Dei Josemario Escrivaja, ki ga je beatificiral Janez Pavel II. in to z dokaj naglim postopkom. Premisleki cerkve glede koncila in eku-menizma so mnogi. Če ostanemo pri bioe-tiki in biološkem testamentu, lahko uvidimo, kako so nove znanstvene raziskave in njihove tehnične aplikacije pomenile za cerkev velik problem. Že Janez Pavel VI. je odgovoril na izum kontracepcijske tabletke z encikli-ko, ki prepoveduje vsako umetno preprečevanje zanositve, saj je na osnovi dogme spolnost namenjena prokreaciji. Sposobnost tehnoznanosti, da vedno bolj podaljšuje življenje, da omogoča preživetje nedonošenim novorojenčkom, ki preživijo tudi s hujšimi napakami, da vzdržuje ljudi pri življenju, čeprav so v končni fazi raka, aidsa itd. je ponovno postavila cerkev pred staro dilemo. Hierarhija se je odločila, da brani do konca življenje: od zaplodka vse do zadnjega diha, čeprav je le ta umeten. Gre za nova načela in interpretacije, saj znanost premaguje naravne poteke rojstva, življenja in smrti na način, ki ga do nedavnega nismo poznali. V tej svoji bitki se cerkev strogo oprijema dogme, da je življenje božja last in da človek nima pravice, da z njim upravlja. Gre seveda za protislovje, saj so medicinski posegi v življenje, posegi, ki jih opravlja človek. V naravnem stanju bi človek ne preživel 17 let , čeprav se ni sposoben sam prehranjevati. Zaskrbljujoče je, da želi cerkev svoja stališča uveljaviti v obliki zakonov v laični državi. Skratka, prisiliti vse, da sprejmejo pristransko stališče. Zadržanje cerkve trči zato z načeli laične države in njene ustave, ki pušča človeku svobodno izbiro, razen če ne gre za bolezni, ki ogrožajo skupnost, kot so lahko epidemije. Prav tako je po laični ustavi (33.člen italijanske ustave) znanost svobodna in lahko išče brez ovir. Kot sem že pisal, si tudi laiki zastavljajo vprašanje o meji uporabe znanosti in tehnike, vendar se pri tem ne obračajo na boga , ampak do sočloveka. Uporaba znanosti je slaba, ko škoduje drugemu, dobra, ko izboljšuje kakovost življenja Ostaja vprašanje, kako je mogoče, da se je del Italije ponovno oprijel cerkvene dogmatike, čeprav živi v praksi vse prej kot versko življenje. Proces sem opazil v drugi polovici sedemdesetih let, ko sem bil pri vojakih. Blagostanje je predvsem v severnih deželah, ki so bile še po vojni izrazito podložne veri in cerkvi, prineslo med ljudmi spremembe in shizofren odnos do lastne preteklosti in njenih vrednot. V železnih omaricah so imeli fantje iz okolice Trevisa nalepljene na notranji strani vratic zgovorne fotografije in revialne izvlečke. Fotografije so mladeniče prikazovale v družinskem krogu, z dekletom, psičkom itd. Domač posnetek so obkrožale fotografije golih lepotic iz specifičnih revij za moške. Branili so družino , obenem je bila "čast" iti v avtomobil s prostitutko. Taisti fantje so bili zelo spoštljivi do institucij in do samih nadrejenih v kasarni, v isti sapi pa so se, ko ni bilo nadzora, obnašali sila neodgovorno. Pogansko so oboževali hitre avtomobile in podobe golih deklet, istočasno so imeli na zlati verižici križ. Tradicionalne vrednote so postajale forma, predmeti potrošniške družbe smisel in cilj. Bossi in Berlusconi sta razumela, da je ta bazen novega poganstva maskiranega z nekaj barvami tradicije odlično testo za novo, tehnično in merkantilistično politiko. Če so želje gola dekleta in športni avtomobili, je potrebno dati smisel tudi družinskim slikam prilepljenim na omaricah. V tem se je lahko sklenil pakt med dogmatsko cerkvijo in ni-hilistično oblastjo. Zato se lahko pridružijo cerkvenim manifestacijam za družino dvakrat poročeni politiki, oblastniki, ki radi zahajajo v sobe finih prostitutk, alkoholiki v obleki Armani, davčni utajevalci s križem na zlati verižici itd. Nihilizem in dogmatika sta v svojem bistvu močna bomba. Razklan človek se rešuje z dejanskim izstopom iz vsakršnih vrednot in se prepušča dobri reklami in cenenemu populizmu. Vrednost ustave mu je tuja, ker imajo zanj vse stvari dvojno valenco, dve plati medalje. Moliš in kolneš, braniš zakonsko zvestobo in nečistuješ, si podložen oblasti in jo zanikuješ. Biološki testament postane predmet zgražanja, ker sodobni in-dividualec ne zmore več razmišljanja o skupnem. Brani lažne vrednote, ker pravih nima. Poveličuje moč civilnih straž, ker se v resnici boji sence za hišo. V tem okviru ni zahteva po biološkem testamentu le obramba ustave in pokončna etična drža. Pomeni tudi boj proti tisti kulturi, kjer se sveto in nič mešata v sivini dneva, v egoizmu, v intole-ranci, v nasilju in prepotenci nad drugim. Je kulturni boj, ki ga reformistična stranka ne more postaviti med opcije ali različne osebne opredelitve, ampak kot cilj, ki ga želi do- PISMA UREDNIŠTVU Šoah ali šoa? - ŠOA! Spoštovano uredništvo, ker ste v vaših pripisih k pismoma bralcev, ki sva jih spisala Filip Fischer (17.2.) in Marija Ju-ric Pahor (20.2.), vztrajali, da je beseda šoah moškega spola, ne pa ženskega in da je ni mogoče posloveniti v šoa, ker je pač "v modernem pisanem jeziku v Sloveniji uveljavljena že dolgo" in da je "navedena tudi med novimi besedami v pisnem korpusu slovenščine, ki ga sestavlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno-ra-ziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti', sem se - v dogovoru s Filipom Fischerjem - s svojimi oziroma najinimi pomisleki obrnila prav na ta inštitut in medtem prejela odgovor. Odpisala mi je tamkajšnja sodelavka dr. Helena Dobrovoljc, znana tudi kot avtorica knjige "Pravopisje na Slovenskem". Opozorila me je, da je k temu vprašanju pred kratkim na slo-venističnem forumu SlovLit pisal njen inštitutski kolega dr. Peter Weiss (gl. spodaj). Pridružuje se njegovemu mnenju, da je "občnoimenski samostalnik šoa ženskega spola, poslovenjen oziroma podomačen podobno kot hallelujah (aleluja). Kot zelo pomembno je ga. H. Dobrovoljc izpostavila dejstvo, da tudi Judovska skupnost Slovenije uporablja besedo šoa, ne pa šoah in da je v njenih krogih beseda "zagotovo bolj živa kot v drugih družbenih skupinah". K temu prihaja, da besedo šoa pišejo tudi drugi Slovani, npr. Čehi. Izpostavila je, da korpus Nova beseda, na katerega se sklicujete na Primorskem dnevniku "nima normativne vloge'. V tem korpusu "so predvsem za slovarske potrebe zbrana raznovrstna besedila iz različnih časovnih obdobij. Gre za prikaze različic jezikovne rabe, zato lahko v tej elektronski zbirki besedil najdemo ene in druge načine zapisa. Njihova pogostnost v premalo raznolikih besedilih pa ni dovolj visoka, da bi lahko na osnovi tega merila objektivno presojali o prevladujoči rabi" Pa še: "Normativno vlogo, kakršno pri Primorskem dnevniku pomotoma pripisujejo besedilnemu korpusu, ima lahko le slovar, ki nastane na osnovi take gradivske zbirke ob presoji jezikoslovca leksikografa. In v slovarjih, ki nastajajo in bodo nastajali na Inštitutu za slovenski jezik, pri občutljivi problematiki normiranja upoštevamo tako v korpusih izpričano besedilno rabo kot tudi druge dejavnike (izročilo, vzporedne primere, tuje jezike ipd.)" Odgovor dr. Petra Weissa, ki bo prav ta mesec na povabilo Slavističnega društva predaval v Narodnem domu v Trstu, pa se glasi: "K šoi: V zadnjih tednih se namesto holo-kavsta res govori o šoa in ta samostalnik ženskega spola pa pišejo, kot da je nesklonljiv. V he-brejščini se naglašuje na zadnjem zlogu, vendar je naglas v slovenščini v tem pogledu smiselno prilagoditi, tj. premakniti na levo. Potrditev, ko se je to že zgodilo in se je torej beseda v slovenščini že sklanjala, ni prav veliko, vendar pa v Književnih listih Dela 2. 9. 2002 beremo: "Samo na Poljskem, kjer je pred vojno živelo poltretji milijon Judov, je šoo preživelo le nekaj čez 100-tisoč Judov. [..] S posebno žalostjo se spomnimo številne Judovske skupnosti v Prek-murju, ki je med šoo za vedno obmolknila." Tako je bilo očitno sklanjano tudi v Judovskem koledarju, ki je izšel leta 2000 v Ljubljani. Torej se naglasno mesto v tem samostalniku obnaša podobno kot v imenu Bogota, ki je v španščini naglašeno na zadnjem zlogu, v slovenščini pa na predzadnjem (Bogota). Tu torej slovenščina plačuje zaradi razkošja raz-nosklonskih oblik, ki jih v drugih jezikih ni. Tako se moramo pri nas skopati iz zagate ne samo v stranskih sklonih francoskih ženskih imen na -a, kot je Natacha, ali moškega priimka Poniatowski, kar vse je v francoščini naglašeno na zadnjem zlogu. Iz angleščine so imena na (nemi) -h, ki bi ga bilo dobro od rodilnika dalje zanemarjati tudi pisno, saj teh imen zaradi nemega -h pač ne moremo obravnavati kot nesklonljiva, sploh taka izgovarjava pa je prilično bukova ("zelo [je] jezna na Sarah [sara] Michelle Gellar"): primeri za ženski spol so Oprah - rod. Opre, daj. Opri, Sarah - Sare, Hannah - Hanne, Deborah - Debore, za moškega pa Noah - rod. Noa, Jonah - Jona/Jone" V upanju in v želji, da so nesoglasja v zvezi z vprašanjem "šoah ali šoa?" rešena, vas prav lepo pozdravljava Marija Juric Pahor in Filip Fischer Miklavževanje v Pevmi V nedeljskem Primorskem dnevniku (1. marca) sem na strani Kulturni stiki med delovanjem društva Naš Prapor zasledila sliko Miklav-ževanja preteklega decembra v osnovni šoli v Pev-mi. V tekstu je avtor članka VIP zapisal, da je Mi-klavževanje pripravilo društvo Naš Prapor. To je čista laž, saj so Miklavževanje pripravili in odlično izpeljali starši šolskih otrok oz. njihovi razredni predstavniki. Miklavževanje se je odvijalo v okviru rednega pouka in pevmsko vaško društvo nima pri tem nobene zasluge. Osebno me zelo moti, da si je društvo prilastilo zaslugo organizacije omenjene pobude. Naša družina se v delovanju društva Naš Prapor ne prepoznava in jezi me, da je društvo izrabilo sliko naših otrok v svoje reklamne namene tudi glede na namig o gledališkem udejstvovanju pevmskih otrok v delavnici društva Andrej Paglavec v Podgori. Prav je, da bralci vejo, da so recitacijo Miklavžu (glej nedeljsko sliko) pripravili učitelji v šoli med poukom in ne gledališka delavnica! Lepo bi bilo, da bi se avtor javno opravičil za neresnične izjave in upam, da se podobne nevšečnosti ne bodo več dogajale. S spoštovanjem Valentina Humar Narodni dom pri Sv. Ivanu Želimo se javno opravičiti ne/odvisnemu slovenskemu deželnemu svetniku, da se sen.Ta-mara Blažina in njen sodelavec, drugi mož SKGZ Livio Semolič, pred srečanjem z odbornico za premoženje in odgovornimi funkcionarji nista posvetovala z njim, ki dolžnostno sledi tej tematiki. Seveda zagotavljamo, da se take nerodnosti ne bodo več ponovile. Potrjujemo sicer, kot je bilo že povedano,da pristojno odborništvo za premoženje formalno dokumenta o namembnosti Narodnega doma pri Sv. Ivanu ni nikoli prejelo. In formalna plat je, kot skoraj vsi vemo, bistveni sestavni del javne administracije. Lep pozdrav Parlamentarna pisarna senatorke Tamare Blažina koper - Nastalo je kot podružnica SPDT Obalno planinsko društvo proslavlja šestdesetletnico KOPER - Danes mineva natanko 60 let od rojstva društva, ki je bilo v Kopru ustanovljeno kot podružnica Slovenskega planinskega društva Trst, nato je leta 1954 postalo formalno samostojno z imenom Planinsko društvo Koper in se v letu 1973 preimenovalo v Obalno planinsko društvo Koper. Ustanovni predsednik je bil dr. Viktor Vovk, ki je vodil društvo 10 let. V Slovenski Istri, brez planinske tradicije, pomeni to začetek organiziranega planinstva. Društvo je vseskozi izjemno prepoznavno v svojem okolju, tako po številčnosti (839 članov v lanskem letu) kot tudi po bogati dejavnosti. Prirejanje planinskih izletov ter spoznavanje gorskega sveta od najbližje okolice do najvišjih slovenskih in tujih vrhov je najpomembnejši del aktivnosti. Vso skrb posvečajo varnosti, za skrbi trinajst planinskih vodnikov. Velik poudarek je vseskozi na delu z mladimi v planinskih skupinah po vrtcih in šolah, združenih v Mladinskem odseku. Uspešno deluje tudi alpinistični odsek, ki letos praznuje 30 let, od vsega začetka imajo tudi markacijski in gospodarski odsek, skrbi za Tumovo kočo na Slavniku. Izpostaviti je tre- ba tudi povsem novo dejavnost v planinstvu, saj so prvi v Sloveniji že pred štirinajstimi leti ustanovili kolesarski odsek, ki ima preko 100 članov in več skupin. Posebno pozornost pa posvečajo tudi kultur-no-zgodovinskemu poslanstvu društva, družabnemu življenju in druženju z drugimi društvi doma in v tujini. Nikoli v 60 letih ni zamrlo sodelovanje s Slovenskim planinskim društvom, pogosto se srečujejo na tradicionalnih prireditvah, v 80-letih pa so celo prirejali skupne izlete po jugoslovanskih gorstvih, so redni gostje na občnih zborih, gojijo pa tudi osebne medsebojne stike. Zato koprski planinci pričakujejo njihov obisk na prireditve ob praznovanju 60-letnice ustanovitve in delovanja društva ter 30-letnice Alpinističnega odseka v petek na svečanem občnem zboru s kulturnim programom ob 18. uri v Dijaškem domu in v nedeljo, 8. marca na druženju na Socer-bu. Društvo se je namreč odločilo, da v spomin in počastitev začetnikov organiziranega planinstva v slovenski Istri ponovi prvi izlet podružnice, ko so odšli skupaj s tržaškimi planinci na Socerb. 6 Sreda, 4. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / kriza - V skladu z navodili Evropske unije Vlada za postopno višanje upokojitvene starosti žensk Do leta 2018 naj bi dosegla 65 let - CGIL: V nevarnosti 400 tisoč nestalno zaposlenih v javnih službah RIM - Od prihodnjega leta naj bi se upokojitvena starost za javne uslužbenke začela postopoma višati, tako da bi leta 2018 dosegla 65 let in torej izenačila moško. Tako predvideva osnutek, ki ga je vlada poslala Evropski komisiji v predhodno preučitev in ki bo po vsej verjetnosti v kratkem predložen kot dopolnilo k zakonskemu predlogu, ki je ta čas v obravnavi v pristojnih senatnih komisijah za sprejem nekaterih evropskih direktiv. Vlada poudarja, da je prisiljena to narediti. Evropsko sodišče je namreč Italijo pred nedavnim obsodilo zaradi diskriminacije zaposlenih žensk, točneje javnih uslužbenk, ker njena zakonodaja zanje določa za 6 let nižjo upokojitveno starost kot za moške in jim posredno preprečuje, da bi nadaljevale kariero, pa tudi dosegle višje pokojnine. »Če ne bomo čim prej prilagodili svoje zakonodaje, tvegamo sankcije Bruslja,« pravijo v Palači Chigi. Vladni osnutek predvideva, da se bodo javne uslužbenke, ki bodo do 31. decembra 2009 dosegle pogoje za upokojitev po sedanjih normah, lahko v skladu z njimi upokojile. Leta 2010 se bo njihova upokojitvena starost zvišala za eno leto, nakar se bo za eno leto zvišala še v letih 2012, 2014, 2016 in 2018. Sicer pa ni slučaj, da je ta novica prišla v javnost zdaj. Prav ta čas se je namreč spet razvnela razprava o potrebi po novi pokojninski reformi, ki naj bi zvišala upokojitveno starost. Razpravo je in-direktno spodbudila gospodarska kriza. Država namreč potrebuje finančna sredstva za protikrizne ukrepe, državne blagajne pa so prazne. Nekateri to povezujejo še posebno s predlogom voditelja Demokratske stranke Daria Franceschi-nija o podporah za brezposelne. Demokratska stranka je na njegovo pobudo včeraj predstavila v parlamentu resolucijo, po kateri naj bi do podpore za brezposelnost imeli pravico vsi tisti, ki so izgubili službo po 1. septembru 2008, se pravi po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize. Med tistimi, ki jih je kriza posebno oškodovala, so nestalno zaposleni. Sindikalna zveza CGIL je včeraj objavila študijo, po kateri naj bi ta čas tvegalo službo 400 tisoč nestalno zaposlenih v javnih upravah, in to zaradi preklica odloka o njihovi stalni zaposlitvi. Približno polovico teh naj bi tvorili nestalno zaposleni v šolstvu. SIcer pa se je CGIL včeraj odločno opredelil proti zvišanju upo-kojitveni starosti žensk na način, ki ga načrtuje vlada. Delavski protest v Genovi ANSA volitve - Javno mnenje Demokratski stranki grozi prosti pad Desna sredina brez presenečenj, Di Pietro in UDC navzgor RIM - Izsledki javnomnenjske raziskave, ki jo je pred junijskimi evropskimi volitvami za dnevnik La Repubbli-ca izvedla družba IPR Marketing, so za Demokratsko stranko neizprosni. Dario Franceschini je pravkar prevzel krmilo stranke, ki naj bi po podatkih raziskave danes zbrala borih 22% glasov, celo tretjino manj od volilnega izida na parlamentarnih volitvah iz leta 2008, ko je DS dosegla 33,2%. Levi demokrati in Marjetica bi se s samostojnim nastopom odrezali še slabše: dosegli bi 13% in 7%, torej skupnih 20%. Pot nazaj, skratka, ne bi prinesla nič dobrega. Na račun DS sta se baje zelo okrepili Di Pietrova Italija vrednot, ki naj bi prešla s 4,4% na 8%, in Casinijev UDC (s 5,6% na 8%). Javnomnenjska raziskava ne napoveduje večjih sprememb na desnosredinskem polju: Ljudstvo svobode naj bi v primerjavi z zadnjimi parlamentarnimi volitvami izgubilo dober odstotek volivcev (s 37,4% na 36%), Severna liga pa naj bi se v enaki meri okrepila (z 8,3% na 9,5%). Desnica naj bi z 2,4% padla na 2%. Zgodbo zase predstavlja galaksija levih strank. Če so SKP, SIK, DL in Zeleni v okviru Mavrične levice na lanskih volitvah obstali pri 3,1%, naj bi SKP in SIK zdaj skupaj zbrala 3%, medtem ko bi Vendolovi komunisti, Zeleni, DL in Nencinijevi socialisti skupaj zabeležili kar 6% in se tako uvrstili v evropski parlament. Raziskavo so izvedli 26. in 27. 2. z računalniškimi anketami. Vzorec je sestavljalo tisoč državljanov, odgovorilo jih je 92%. biološka oporoka Senat se je odločil za zamik obravnave zakonskega predloga RIM-Kotje bilo pričakovati, je bila obravnava zakonskega predloga o biološki oporoki v senatu nekoliko odložena. Senatna zbornica ne bo začela razprave o besedilu ta teden, kot je bilo prvotno predvideno, ampak predvidoma v sredo, 18. t. m. Tako je včeraj soglasno sklenila konferenca načelnikov skupin. Rok za predložitev popravkov je s 5. preložila na 13. marec, glasovanja pa se bodo predvidoma pričela 24. t. m. Odložitev je predlagal predsednik senata Renato Schifani, potem ko se je izkazalo, da bi tako vladna večina kot opozicija potrebovali čas za razmislek in poglobitev te zahtevne problematike. Skupina parlamentarcev iz obeh taborov je celo predlagala, naj bi obravnavo preložili na čas po junijskih volitvah. Ena izmed najbolj kontroverznih točk je določilo zakonskega predloga poročevalca Raffaeleja Calabroja, ki izključuje možnost, da bi biološka oporoka zadevala hranjenje in hi-dracijo, češ da to nista terapiji, ki bi ju bolnik smel zavrniti. Mnogi menijo, da je to stališče protiustavno. Renato Schifani Novinarji L'Unita stavkajo, dnevnik tvega zaprtje RIM - Novinarji dnevnika L'Unita so včeraj stavkali, tako da časopisa danes ne bo v trafikah. Šlo je za protestno akcijo proti načrtu za prestrukturiranje časopisa, ki predvideva zaprtje milanske redakcije in temeljito skrčenje drugih, pa tudi znižanje plač preostalih uslužbencev. Lastništvo (v njem ima glavno besedo donedavni predsednik deželne vlade Sardinije Renato Soru) je sporočilo, da je edina alternativa načrtu zaprtje časopisa. Novinarji pa menijo, da naj bi načrt zadušil dnevnik, ki si je po korenitih spremembah izpred štirih mesecev (vključno formata) nekoliko opomogel, vsaj kar zadeva število prodanih izvodov. Medtem pa se govori, da naj bi se nekdanji odgovorni urednik časopisa Antonio Padellaro pripravljal na izdajo novega dnevnika Il fatto. Mnogi menijo, da bi to lahko predstavljalo smrtni udarec za bivše glasilo KPI. 250.000 družin oškodovanih v novem šolskem letu? RIM - Kar 56 odstotkov italijanskih družin je ob nedavno zaključenem vpisovanju na osnovne šole v prihodnjem šolskem letu izbralo 30-urni tedenski pouk (34 odstotkov jih je izbralo 40-urne-ga, 7 odstotkov 27-urnega in le 3 odstotki 24-urnega), a tvegajo, da tega ne bo na razpolago zaradi nezmožnosti ministrstva za šolstvo, da ugodi tej zahtevi. Podatek, ki sicer ni še dokončen, je posredovala spletna stran revije Tut-toscuola. Za opozicijo je to nezaupnica uvedbi enega samega učitelja s strani ministrice Mariestelle Gelmini, ki pa potrjuje svojo politiko ne glede na izbiro staršev. Ministrstvo za šolstvo je sicer zagotovilo, da bo prišlo naproti zahtevam čim večjega števila družin, sindikati pa so skeptični, poleg tega pa opozarjajo tudi na položaj prekernih delavcev, ki jih je v šolstvu preko 200.000. Vedno glede šolstva gre omeniti negativno oceno, ki jo je prestižna ustanova Accademia della Crusca dala predlogu Severne lige o uvedbi ločenih razredov za tujce, saj naj bi bil zmeden in povečini neizvedljiv ter neprimeren. Kosilo v parlamentu? Samo poldrugi evro RIM - Ali ste vedeli, da mora senator za kosilo odšteti le poldrugi evro, za kavo 42 centov, čaj 84 centov, sendvič 96 centov, pivo 1,60 evra, sladico pa 46 centov? Cene v baru in restavraciji v senatu so namreč dodatno padle za 20%. Proti tem spornim ukrepom v tem kriznem času se je oglasil lider Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki jih je ocenil kot neprimeren zgled oblastnega nasilja parlamentarcev. Slednji pa so mu odvrnili, naj ne skrbi, češ da je znižanje cen plod učinkovitejše uprave in ne bo bremenilo javnih blagajn. (STA) okolje - Letno poročilo naravovarstvene organizacije Legambiente V južni Italiji preveč odpadkov, na severu preveč prašnih delcev RIM - Južno Italijo še vedno pestijo odpadki, na severu pa je zaradi prevelikega števila vozil pretirano zračno onesnaževanje. To izhaja iz letnega poročila naravovarstvene organizacije Legambiente, ki pa obenem ugotavlja, da se je po zaslugi razvoja biološkega kmetijstva in drugih okolju prijaznih dejavnosti stopnja klimi škodujočih emisij zmanjšala za 1,7 odstotka. Temu gre vsekakor dodati gospodarsko krizo in strukturne probleme države, kot so razkorak med severom in jugom, mafija in javni dolg. Legambiente v poročilu Okolje Italija 2009 - Odpadki made in Italy ugotavlja, da so strukture za uničevanje oz. predelavo odpadkov v južni Italiji v neverjetni zamudi. Več kot polovica odpadkov (54 odstotkov) konča še vedno na odlagališčih, rekorden odstotek pa je v tem smislu na Siciliji (94 odstotkov). Proizvodnja odpadkov medtem stalno narašča (+12 odstotkov od leta 2000 do leta 2006), prav tako je v vzponu nezakonito odstranjevanje strupenih odpadkov, zaradi katerega beleži organizirani kriminal letni promet 4,5 milijarde evrov. Na področju ločenega zbiranja odpadkov pa so se izkazali še zlasti na Sardiniji in v Kampaniji. Šibka točka severne Italije je mobilnost. Število avtomobilov je »pretirano visoko«, tem pa gre dodati tudi neustrezen sistem prevozov, saj se 74 odstotkov blaga premika po cestah. To je povzročilo porast števila prašnih delcev PM10 v mnogih mestih in je lani 65 odstotkov vseh merilnih naprav izmerilo prekomerno onesnaževanje. Stanje je bilo še zlasti hudo v Emiliji, v Lombardiji, v Piemontu in v Laciju oz. v Rimu. sodobni post Petek brez SMS sporočil RIM - Škof v Modeni Benito Cocchi je pozval mlade, naj ob petkih v postnem času poleg tradicionalnega posta brez mesa uvedejo še sodobni post in naj ne pošiljajo SMS sporočil. Po besedah škofa bodo na ta način »iz telesa odstranili strup virtualnega sveta in bodo lažje našli sami sebe«. Pobudo škofa iz Modene so na krajevni ravni podprli skavti in Katoliška akcija, kmalu pa sta jo posnemala še škofa iz Barija in iz Pesara. Italija je na drugem mestu v Evropi po številu poslanih SMS sporočil. Povprečen italijanski uporabnik mobilnega telefona tako na mesec pošlje okoli 50 SMS sporočil. »No-SMS day« bi torej res pomenil žrtev. Sicer pa ima pobuda še drug pomen, bolj politične narave: mobilni telefoni so izdelani iz koltana, rudnine, ki jo kopljejo v Kongu in zaradi katere je v raznih vojnah umrlo več milijonov ljudi. Pozivi k različnim oblikam posta so sicer v postnem času v Italiji dokaj pogosti. Škofija v Trentu je tako pozvala vernike, naj se v postnem času ob nedeljah odpovejo uporabi avtomobila. V Benetkah pa so cerkvene oblasti pozvale ljudi, naj namesto ustekleničene vode do velike noči raje pijejo vodo iz pipe, da bodo tako varovali okolje. Postni čas med pustom in veliko nočjo je za kristjane obdobje pokore, odrekanja in duhovne poglobitve. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sreda, 4. marca 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 železarna - Po stavki in protestnem sprevodu je sprejel delavce pred sedežem deželne uprave Predsednik FJK Tondo sklical omizje med sindikati in skupino Lucchini Lastništvo najavilo, da se bo srečanja o usodi železarne udeležilo - Sestanek bo v sredo, 11. marca Deželni predsednik Renzo Tondo z delavci škedenjske železarne in njihovimi sindikalnimi predstavniki Predsednik Dežele Furlanije-julijske krajine Renzo Tondo je na zahtevo delavcev škedenjske železarne sklical omizje o prihodnosti obrata. Sestanek bo v sredo, 11. marca, dopoldne, na njem pa bodo poleg dežele sodelovali sindikati in skupina Lucchini. Soočenje med javno upravo, sindikalnimi predstavniki delavcev in lastništvom železarne je Tondo napovedal včeraj pred sedežem deželne vlade. Na Velikem trgu so namreč delavci železarne zahtevali srečanje z njim in z deželno odbornico za delo Alessio Rosolen, potem ko so prvič po 15 letih spet stavkali. Sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotno sindikalno predstavništvo Rsu so že zgodaj dopoldne priredili skupščino pred železarno, delavci pa so nato v sprevodu krenili do nabrežja. Protestni shod se je zaključil pred sedežem deželne uprave, kjer so zaposleni v železarni demonstrirali in glasno zahtevali srečanje z deželnim predsednikom. Delavci so še zlasti zahtevali jamstva glede delovnih mest in sploh prihodnosti železarne po zaprtju plavža številka 2, ki je bilo posledica svarila deželne vlade. Tondo se je na vabilo odzval, z njim pa sta zahtevam delavcev prisluhnila tudi deželni odbornik za okolje Vanni Lenna in odborni-ca Rosolenova. Tondo je potrdil, da pozorno sledi dogajanju v železarni kot sicer tudi v podjetjih Caflaro in Burgo. Povedal je, da ne more ničesar obljubiti, toda zagotovil je, da je delavcem ob strani in v tem smislu tudi sklical omenjeno omizje. Skupina Lucchini je kasneje v tiskovni noti napovedala, da bo na omizju sodelovala in poudarila, da namerava nadaljevati z dogovarjanjem z vsemi udeleženimi javnimi institucijami in subjekti, začenši z Deželo FJK in s sindikati. tržaška občina - Razprava o Lokvi »Preteklost, ki noče postati preteklost« Občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je med ponedeljkovo občinsko sejo na najbolj učinkovit način orisal, kaj se dogaja mestu, ko se v njem ciklično razplamtijo nacionalistične strasti: »Trst je ujet v preteklost, ki noče postati preteklost!« Takrat oživijo prete-kle tragedije, zaostrijo se odnosi med tu živečima narodoma. Bilateralni odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični, predsednik Napolitano je letos prvič obsodil zlo fašizma nad slovensko manjšino, dovolj pa je tak »neljub dogodek«, kot se je zgodil preteklo soboto pri Lol