Didakta oktober 2015 17 OTROCI IN ODNOS DO ŽIVALI / Nina Erzin, prof. razrednega pouka / OŠ Franceta Prešerna – podružnica Kokrica Živali spremljajo človeka že od nekdaj. Najprej so človeku predstavljale vir preživetja. Živali so lovili, jih udomačevali in uporabljali pri delu. Dandanes pa živali vidimo tudi kot hišne ljubljenčke, prijatelje, zaupnike. Pomagajo pri izražanju čustev in pri zdravljenju različnih primanjkljajev na fizični ali čustveni ravni. Skoraj ni otroka, ki si ne bi želel, vsaj v enem obdobju življenja, žival, za katero bi skrbel, jo negoval, ljubkoval. Živali so bitja, ki jih preprosto ne moremo pretentati in ki čutijo tudi tisto, kar si sami ne želimo ali nočemo priznati. So bitja, ki brezpogojno dajejo in nič ne pričakujejo v zameno. So bitja, ki delajo čudeže. ŽIVALI V SODOBNI DRUŽBI Človek in žival imata neki odnos že tisočletja. Življenja brez živali si prak- tično ne moremo predstavljati. Živali so človeka spremljale v dobrem in sla- bem. Njihova vloga se je v zgodovini močno spreminjala. Povečalo se je šte- vilo živali, ki jih imamo ljudje za dru- ženje. Živali so postale naši ljubljenčki ter prijatelji. Z njimi preživljamo svoj prosti čas, trenutke sreče ter žalosti. Ob vsakdanjem tempu, ki ga zahteva sodobna družba, se je tako povečala potreba po emocionalni podpori, ki jo lahko nudijo tudi živali. Ljudem živali pomagajo pri oblikovanju pozitivne samopodobe, samozavesti, ljubezni do sebe, ekstrovertiranosti... Živali nam zelo pomagajo pri učenju. Z njihovo pomočjo naj bi se izboljšale vodstvene sposobnosti, povečujejo se zadovolj- stvo, ustvarjalnost, storilnost... Pri tem morajo biti živali primerno oskrbova- ne, med učenjem morajo sodelovati brez prisile in morajo biti pozitivno obravnavane. Še posebej pomemben je vpliv živali na razvoj otrok, ki v kompleksen svet šele vstopajo. Otroci so poleg tega tudi najdovzetnejši za različne interakcije, ki potekajo z živalmi, saj se socialnih veščin, komunikacije, čustvovanja, od- govornosti ipd. šele učijo. Otroci lahko s pomočjo živali pridobijo oziroma utrdijo občutek za odgovornost ter zavedanje, da je od njih odvisna dob- robit nekega živega bitja. Živali naj bi pomagale tudi pri odpravljanju različ- nih vzgojnih ter vedenjskih težav. Po- memben dejavnik predstavljajo živali pri rehabilitaciji ljudi, ki so izolirani iz okolja zaradi različnih razlogov; živali lahko preženejo občutek osamljenosti pri starejših ljudeh ali ljudeh, ki se borijo z raznimi duševnimi boleznimi, kot je depresija. Ljudje s pomočjo živali lažje navežejo stik z drugim človekom. To se zgodi npr. na sprehodu, ko prič- nejo pogovor z nekom, ki ravno tako sprehaja svojega psa. Kadar govorimo o živalih oziroma ka- dar so del človekovega življenja, seve- da ne moremo mimo samega odnosa človeka do njih. Vsakodnevno smo priča mnogim žalostnim zgodbam, ki opisujejo, kako se lahko človek nee- tično znese nad ubogim bitjem. Živali človek izkorišča na različne načine, treba pa je ločiti težave, ki se poja- vljajo v farmski vzreji živali, ter na individualni ravni, kjer gre za živali, ki jih imamo ljudje v družabne namene (mačke, psi, konji ipd.). Na kakršen koli način torej že vstopamo v stik z živaljo, vedno moramo upoštevati tudi in predvsem njihove potrebe. Živalim moramo zagotoviti obstoj brez trplje- nja ter izkoriščanja. Za kaj takšnega pa je potrebna visoka stopnja izobrazbe ter ozaveščanje o različnih odnosih do živali. Na prvem mestu mora biti dobrobit živali, saj vsaka naša korist ne odtehta njihovega morebitnega trpljenja. Živali so bitja, ki veliko več dajo, kot sprejemajo, zato jih spoštuj- mo. Prav gotovo nam bo poplačano dvojno. VPLIV ŽIVALI NA RAZVOJ OTROKA Prijateljstvo z živaljo je podobno pri- jateljstvu z ljudmi. Tako kot razvijemo neki odnos s človekom, tako tudi raz- vijemo poseben in edinstven odnos z živaljo. Človek med odraščanjem spozna, da so živali prav tako čuteča bitja – enkrat dobre, spet drugič slabe volje, nič drugače kot mi. Žival zapolni čustvene in socialne potrebe ter celo izboljša človekove socialne odnose in njegovo duševno ter telesno zdravje. Vse živali, ki so naši ljubljenčki ali živi- jo prosto v naravi, so zelo čuteča živa bitja. Njihova prisotnost zelo vpliva na otroke in njihovo spremenjeno vede- nje. Otroci se v njihovi bližini umirijo, pozabijo na vse prepire, nezadovolj- stva in naredijo vse, da živali ugodi- jo. Le-te pa jim vračajo z brezpogojno sprejetostjo. Otroci, ki imajo stike z živalmi, imajo višje samospoštovanje kot vrstniki, ki nimajo pogostejšega ali trajnejšega stika z živalmi. Poleg samo- spoštovanja otroci, ki so v pogostejšem odnosu z živalmi, razvijejo sposobnost vživljanja v druga bitja – empatijo in so tudi samozavestnejši. Otrok se od živali nauči razumeti čustva in potre- be drugih, kar je v današnjem času redkost. Živali zelo dobro vplivajo tudi na otrokov razvoj govora, otrokovo čutenje, zaznavanje in razumevanje okolice. Otroci, ki imajo svoje ljubljenč- ke, so praviloma bolj zdravi, kajti živa- li jim omogočajo, da pridejo v stik z mikroorganizmi, ki spodbudijo razvoj imunskega sistema. Ti otroci imajo tudi manj alergij. Otroci se radi dru- žijo z živalmi, saj jim dajejo občutek varnosti, nežnosti in zaželenosti. Ob njih si krajšajo čas, kadar se počutijo osamljene, lahko jim potožijo, saj vedo, da jim žival ne bo nikoli oporekala ali jih oštevala. Otroci tako na glas spre- govorijo o svojih čustvih, kar ugodno vpliva na njihov čustveni razvoj. Živali jim dajejo občutek vrednosti, občutek, da jih nekdo potrebuje, varujejo jih pred stresom... Odnos otroka do živali je pomemben tudi zaradi drugih razlogov. Otroka lahko naučimo skrbeti za nekoga: ga hraniti, čistiti za njim, si vzeti čas ne le takrat, ko si to želi sam. Ljubeč odnos z živaljo pomaga otroku preseči stiske, 18 Didakta oktober 2015 ki jih doživi v vrtcu, šoli in družbi. Do- mača žival iz otroka izvablja besedna sporočila in otrok tako razvija sposob- nosti govora. Živali staršem pomagajo pri razlagi različnih življenjskih do- godkov. Razumevanje tistega, kar se dogaja z živaljo, pomaga pri razume- vanju človekovega rojstva, življenja in smrti. Prisotnost domače živali poveča družinsko povezanost. Ob živali pre- živijo družinski člani več časa skupaj. Otroci, ki odraščajo z živaljo, in imajo boljše družinsko okolje, so bolje razviti od vrstnikov. Tako se otroci zelo hitro navdušijo, da bi imeli domačo žival. Z zavzetostjo opazujejo živali vsepovsod: v živalskem vrtu, naravi, na kmetiji in pri prijateljih, ki imajo mačko, psa, papagaja, ribice, želve... Všeč so jim tudi živali kot npr. polži, pajki, hrošči, deževniki... Najbrž ni otroka, ki ne bi slej ali prej nagovarjal staršev, da bi imel svojega hišnega ljubljenčka Možnost odraščanja z živalmi pomeni veliko prednost pri osebnem razvoju, našem pogledu na živali in pri vzgoji poznejših rodov. STRAH DO ŽIVALI Otroci se ne rodijo s strahom do ži- vali. Z vzgojo in zgledom jih nanje prenašamo starši, vzgojitelji, učitelji in sovrstniki. Majhni otroci predsodke pridobijo s sprejemanjem stališč svoje okolice. Predsodki so močno povezani s tradicijo, načinom življenja in raz- mišljanja v določeni skupnosti. Bojijo se volka, kar izvira iz pravljic Volk in sedem kozličkov, Rdeča Kapica, Trije prašički. Zanimivo je, da v živalskem vrtu resničnega volka večina sploh ne prepozna. Različni predsodki so bolj ali manj globoko usidrani v osebno- sti posameznika in zato bolj ali manj odporni na spremembe. V življenju posameznika so predsodki do živali velika ovira in zaradi njih je v naravi storjene veliko škode ter veliko pre- ganjanih in pobitih živali. Bojijo se žuželk, pajkov, kač, krastač, psov in ko- njev. Na Biotehniški fakulteti v Ljublja- ni so razvili učinkovit model učenja za odpravo predsodkov do živali, ki ga v živalskem vrtu že vrsto let uporablja- jo. Pri premagovanju predsodkov je vloga živali zelo pomembna. Deluje- jo s sugestijo in zgledom. Pomembna je njihova sposobnost prepričevanja, dobrega odnosa do obiskovalcev in njihove sposobnosti vživljanja. Pri od- pravljanju predsodkov do živali je za posameznika ključen trenutek, ko se živali dotakne. Dotik mora biti dovolj dolg, da se zave svojih predsodkov in ugotovi, da so nesmiselni. Ko se to zgo- di, predsodki izzvenijo ali vsaj izgubijo svojo moč. Takim trenutkom bi lahko rekli čarobni trenutki, kajti otroci ne čutijo več strahu, in vsi odrasli vemo, kako se počutimo, ko premagamo ka- kršenkoli strah. ŽIVALI V RAZREDU Velikokrat se zgodi, da otroci prosijo, če lahko prinesejo svojo žival (svojega ljubljenčka) v šolo. O svoji živali zelo radi in ponosno pripovedujejo. Nagi- bamo se k temu, da to lahko storijo, vendar gre bolj za živali v kletkah, kot so npr. morski prašiček, hrček, papa- gaj, paličnjaki... Te živali so z nami pri pouku. Ko pripovedujejo o njiho- vih značilnostih in oskrbi, jih sošolci z zanimanjem poslušajo. Še posebej jih pritegne kakšna nenavadna zgodba ali zanimiv pripetljaj, ki ga je otrok doživel s svojim ljubljenčkom. Vsi otroci, tudi tisti, ki nimajo svojih lju- bljenčkov, vedno z veseljem oblikujejo plakat o svoji najljubši živali in nam ga predstavijo. Zanimivo je, kako so otroci do živali v razredu prijazni, tolerantni, jih upošte- vajo, so bolj tiho kot sicer, izkazujejo ljubezen do živali, z eno besedo bi lahko rekla, da se zelo omehčajo. Ži- vali opazujejo, se z njimi pogovarjajo, sprašujejo o njih ali povedo kakšne svoje izkušnje. Večina se jih želi do- takniti ali prijeti v naročje. Tiste dni je v razredu neko drugačno vzdušje. Nekateri dobijo nov zagon za delo, drugi spremenijo izraz na obrazu, z gotovostjo pa lahko rečem, da je tisti dan v razredu veliko veselja, smeha, pozitivne energije. Žival si ogledamo, jo opisujemo, se pogovarjamo o nje- nih značilnostih, načinu življenja, o odgovornosti za živo bitje... Obiski živali v razredu zelo dobro vplivajo na nemirne otroke, osamljene otroke, tiste, ki so se ravnokar sprli, in na tiste, ki se veselijo življenja. V trenutkih z Didakta oktober 2015 19 živaljo so vsi enaki, vsi imajo v sebi neko pozitivno naravnanost. Kar na- enkrat so lahko čisto tiho, pri miru in poslušajo ter hkrati res slišijo, kaj se pogovarjamo. Ob živalih otroci lažje obvladujejo svoje vedenje, se zatečejo k živali kot k svojemu tolažniku, ji izka- zujejo nežnost in ji tiho prigovarjajo. OBISKI V ŽIVALSKEM VRTU Prav posebni trenutki v odnosu otrok – žival se zgodijo tudi z obiskom žival- skega vrta. Velikokrat smo si najprej ogledali eno od živali, ki smo jo lah- ko pobožali, si jo natančno ogledali, prav tako kot ona nas. Spoznavanje določene živali je vedno vodila stro- kovna oseba, ki nam je povedala veliko o značilnostih živali, odgovarjala na naša vprašanja in nam žival približala v vseh pogledih. Najprej smo se usedli v krog. Vedno smo začeli s popolno tišino, čeprav je bilo v zraku čutiti ra- hel nemir, ker nismo vedeli, katero žival bomo spoznali. Velikokrat smo spoznavali kačo. Žival, do katere imajo ljudje strah. Imela sem učenko, ki je doživljala paniko, če je kačo videla le na papirju, na platnu, na televiziji, kaj šele, če bi jo videla v živo. Otroci so imeli vedno možnost, da so si žival ogledali od daleč in nato od blizu. Lahko rečem, da ni bilo otroka, ki ne bi živali pobožal ali jo celo vzel v naročje. Vsak otrok se je katerikoli živali približal in opustil predsodke, ki jih je gojil zaradi različnih vzrokov. Vedno je bilo pomembno tudi, kakšen odnos sem imela sama do živali, kaj- ti odrasli smo otrokom vzgled. Ko so marsikateri otroci premagali strahove, predsodke, je bilo iz njihovih obrazov mogoče razbrati, da so tako ponosni nase, da bi premikali gore. Samospo- štovanje, veselje, samozavest so besede, s katerimi bi lahko opisala izraze na obrazih naših otrok. Nadaljnji obisk živalskega vrta je ve- dno potekal v zanimanju, katere živali bodo naslednje, vedno se je porajalo mnogo vprašanj, in če so hoteli za ograjo izzivati žival, jo vznemiriti, se je žival tako tudi odzvala. Čeprav so otroci stali varno za ograjo, so se ve- dno malce ustrašili. S tem so se naučili, da živali izredno čutijo in da jih ne morejo prevarati. Velikokrat poudar- jam pregovor »Delaj z drugimi tako, kot želiš, da bi drugi s tabo«. Zanimiv podatek, da opice delujejo na nivo- ju štiriletnika, papagaji pa na nivoju triletnika, nam pove, da živali res ne smemo podcenjevati. Otroci so bili vedno razneženi ob po- gledu na mladičke. Toliko nežnosti in topline malokdaj doživiš. Seveda ni pri vseh otrocih enako, nekatere živali bolj zanimajo, druge manj, na splošno pa bi lahko rekla, da ni ravnodušnega otroka ob pogledu na katerokoli žival. Večina otrok teži k temu, da bi ime- li psa, mačka, zajčka, ribico... Največ otrok si želi psa. Njihove govorne vaje o živalih so res narejene in predsta- vljene z ljubeznijo do njihovega lju- bljenčka. Kot že rečeno je največkrat omenjen pes. Mogoče zaradi »igranja« z njim, zaradi njihovih pogledov, za- radi zvestobe (pes predstavlja simbol zvestobe)... Res je, da se otroci ob njih naučijo odgovornosti. Imajo naloge, ki jih morajo opraviti; lahko je sprehod, priprava hrane in vode, očistiti prostor. Odvisno je tudi od starosti otrok. Otrok 20 Didakta oktober 2015 se nauči opravljati dolžnosti v kakr- šnihkoli okoliščinah: naj bo deževno ali sončno vreme, psa je treba peljati na sprehod. Otroci se naučijo, da je nekdo odvisen od njih. Zanj je treba poskrbeti vsak dan. Pes potrebuje tudi veliko ljubezni in pozornosti. Otrok se nauči, da so pasje potrebe včasih pomembnejše kot izpolnitev lastnih želja. Tako se začne zavedati, da v družini obstaja delitev nalog, delitev odgovornosti in da gre vedno samo za »dobro se imeti« ali »zabavati se«. Otroci so zelo občutljivi, ko žival po- gine. Že samo ko vidimo ob cesti ali na travniku kakšno poginulo žival, po- stanejo žalostni in razmišljajo, zakaj je žival poginila. Ob tem ko ima otrok doma ljubljenčka in ta pogine, se sreča z manj prijetnimi deli življenja. Tako kot človek, se starajo tudi živali, in tako kot človek umre, pogine tudi žival. Ker otroci lažje sprejemajo smrt kot odra- sli, je pomembno, da otroka vključimo v proces, ko se od živali poslovimo in jo nekje pokopljemo. Po tem sledi obdobje žalovanja, ki ga vsak otrok doživlja na svoj način. Tako se začnejo zavedati, da je vse minljivo: naša ži- vljenja in življenja naših ljubljenčkov. V družbi živali se učijo kvalitetnejšega sporazumevanja in navezovanja med- sebojnih stikov. Živali so tudi v odnosu z otroki odlično motivacijsko sredstvo za delo in ugodno vplivajo na otroke, ki imajo težave z motoriko. S pomo- čjo živali marsikateri otrok premosti čustvene težave, si okrepi samozavest, razvije odgovornost do dela in ve, da v življenju ne obstaja le on, ampak je pomembno, da si pomagamo in smo pozorni tudi na potrebe drugih. Viri Marinšek M. in Tušak M. (2007) Človek – žival. Zdrava naveza. Maribor: Založba Pivec. Ocepek R. (2012) Premagajmo predsodke do živali: vzgoja za odgovoren od- nos do narave. Ljubljana: Agencija Baribal. Ohl F. in Endenburg N. (2008) Pes in otrok. Ljubljana: Kmečki glas.